Termoelektrarna Šoštanj d.o.o. - Agencija za energijo
+ -Številka: 090-310/2017
Kategorije: Poslovna skrivnost, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom
POVZETEK:
V obravnavani zadevi je organ prosilcu delno ugodil dostop do pogodb, ki jih je družba Termoelektrarna Šostanj d.o.o., sklenila s pogodbenimi strankami in jih priložila vlogi za izdajo soglasja k izhodiščni ceni toplote za daljinsko ogrevanje ob pričetku izvajanja dejavnosti z dne 23. 9. 2016. Zoper odločitev organa je stranski udeleženec vložil pritožbo. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je organ v izpodbijani odločbi podrobno pojasnil razloge za svojo določitev in pravilno zaključil, da informacije, navedene v prvi točki izreka, sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja. IP se je zato v izogib ponavljanju, v celoti skliceval na obrazložitev iz izpodbijane odločbe. IP je ob tem še dodal, da je treba pri tolmačenju zakonske določbe, ki določa absolutno javnost »pogodbene vrednosti in višine posameznih izplačil« izhajati iz namena zakonodajalca, ki je z novelo ZDIJZ-C kot glavni cilj določil, da se preko dviga stopnje transparentnosti pri sklepanju poslov pripomore k bolj učinkovitemu upravljanju s premoženjem in finančnimi sredstvi poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, predvsem tudi gospodarskih družb v lasti države. IP je zaključil, da stranski udeleženec za svoje trditve ni izpolnil dokaznega bremena in ni z ničimer konkretno utemeljil, zakaj bi razkritje podatkov, ki jih je stranski udeleženec navedel v pritožbi, huje škodovalo njegovemu konkurenčnemu položaju na trgu. Predmet presoje so namreč pravni posli o nakupu blaga, pri katerih stranskega udeleženca bremeni nek denarni izdatek, in torej ne spadajo v samo bistvo njegovih konkurenčnih prednosti in poslovnih dejavnosti.
ODLOČBA:
Številka: 090-310/2017/2
Datum: 1. 3. 2018
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 7. 12. 2017, Termoelektrarne Šoštanj d.o.o., Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Šoštanj (dalje stranski udeleženec), zoper odločbo z dne 20. 11. 2017, št. 29-5/2017-45/628, Agencije za energijo, Strossmayerjeva 30, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1 Pritožba Termoelektrarne Šoštanj d.o.o. zoper odločbo Agencije za energijo z dne 20. 11. 2017, št. 29-5/2017-45/628 se zavrne.
2 Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Mestna občina Velenje, Titov trg 1, 3320 Velenje (dalje prosilka) je dne 31. 3. 2017 na organ naslovila zahtevo po ZDIJZ, v kateri je navedla, da naj ji organ kot odjemalki in kot družbenici javnega podjetja Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., ki je distributer toplote distribucijskega sistema Daljinskega ogrevanja Šaleške doline na območju lokalne skupnosti Velenje in Šoštanj, v elektronski obliki posreduje celotno vlogo z vsemi prilogami podjetja TEŠ, d. o. o., Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Šoštanj, za izdajo soglasja k izhodiščni ceni in izdano odločbo Agencije za energijo, št. 23-65/2016-16/444, z dne 7. 3. 2017, k izhodiščni ceni toplote.
O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo z dne 5. 6. 2017, št. 29-5/2017-10/628, s katero je zahtevi delno ugodil. Zoper navedeno odločbo je prosilka vložila pritožbo, o kateri je odločal IP z odločbo št. 090-141/2017/16 z dne 9. 10. 2017. IP je odločil, da je organ dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati naslednje informacije:
- Vlogo za izdajo soglasja k izhodiščni ceni toplote za daljinsko ogrevanje ob pričetku izvajanja dejavnosti: PROIZVODNJE TOPLOTE KOT REGULIRANI PROIZVAJALEC TOPLOTE, ki jo je družba TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ d.o.o., Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Šoštanj, 23. 9. 2016 (z dopolnitvami 12. 1. 2017 in 10. 2. 2017) naslovila na Agencijo za energijo: datoteka v elektronski obliki »Vloga_IC_RPT«, pri čemer je organ dolžan prekriti naslednje podatke:
• višino načrtovane proizvodnje in dobave toplote,
• načrtovani izkaz poslovnega izida,
• načrtovano bilanco stanja,
• v izračunu izhodiščne cene:
o v tabeli 1.1 »variabilni del cene proizvodnje toplote« se prekrije vse razen: strukturo v %, ponder, variabilni del cene v EUR/MWh in skupaj načrtovani upravičeni variabilni stroški (VSTR)-letna vrednost v EUR;
o v tabeli 1.2 »fiksni del cene proizvodnje toplote« se prekrije vse, razen fiksni del cene v EUR/MW/mesec, skupaj načrtovani upravičeni fiksni stroški (FSTR)-letna vrednost v EUR in stroškovna cena v EUR/MWh,
• na obrazcu »izračun povprečne cene in predlagani cenik proizvodnje toplote za leto 2017« se prekrije: načrtovane količine, letni prihodki ter prihodki: variabilni del, fiksni del, skupaj.
- Odločbo - soglasje Agencije za energijo, št. 23-65/2016-16/444 z dne 7. 3. 2017: datoteka »Odločba IC_RPT«, pri čemer se v obrazložitvi prekrije:
o višino »načrtovane količine prodane toplote v letu 2017«
o višino »načrtovanega zbira obračunske moči odjemalcev reguliranega proizvajalca toplote v letu 2017«.
V delu, v katerem je prosilka zahtevala dostop do pogodb za utemeljitev cen vhodnih energentov, ki so bile uporabljene v izračunu izhodiščne cene, pa je IP zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.
Organ je v ponovljenem postopku o zahtevi prosilca odločil z odločbo z dne 20. 11. 2017, št. 29-5/2017-45/628, s katero je zahtevi v delu, ki se nanaša na dostop do pogodb za utemeljitev cen vhodnih energentov, ki so bile uporabljene v izračunu izhodiščne cene, delno ugodil. Odločil je, da se prosilki po dokončnosti odločbe na elektronski naslov posredujejo pogodbe, ki jih je družba Termoelektrarna Šostanj d.o.o., Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Šoštanj, sklenila s pogodbenimi strankami in jih priložila vlogi za izdajo soglasja k izhodiščni ceni toplote za daljinsko ogrevanje ob pričetku izvajanja dejavnosti z dne 23. 9. 2016 kot datoteka v elektronski obliki »Pogodbe _osnovni podatki«, in sicer:
- Pogodba o dobavi premoga za proizvodnjo toplotne energije št. 1-08/VSO z dne 16. 5. 2008, v delu, ki se nanaša na naslednje podatke:
• na 1. strani pogodbe, podatek o vrsti posla in podatek o pogodbenem partnerju (naziv, sedež oziroma poslovni naslov);
• na 2. strani pogodbe, poglavje »3. cena, plačilni pogoji in način plačila«: drugi in tretji odstavek (pogodbena vrednost) in peti odstavek, podatek o računu pravne osebe;
• na 3. strani pogodbe, poglavje »8. čas trajanja pogodbe«: prvi stavek in na 3. strani pogodbe datum sklenitve posla;
- Pogodba št. 1/16/HSE/N o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije z dne 4. 3. 2016, v delu, ki se nanaša na naslednje podatke:
• na 1. strani pogodbe, podatek o vrsti posla in podatek o pogodbenih partnerjih (naziv, sedež oziroma poslovni naslov);
• na 3. strani pogodbe, 4. člen, prvi odstavek (cena premoga oziroma pogodbena vrednost);
• na 4. strani pogodbe; 7. člen, prva alineja prvega odstavka (pogodbena vrednost za zakupljeno moč);
• na 6. strani pogodbe; 9. člen (cena za električno energijo oziroma pogodbena vrednost);
• na 7. strani pogodbe; 10. člen, drugi stavek prvega odstavka (cena električne energije za lastno rabo oziroma pogodbena vrednost);
• na 7. strani pogodbe; 11. člen (pogodbena vrednost);
• na 16. strani pogodbe, 55. člen (trajanje posla) in
• na 17. strani datum sklenitve posla
- Aneks številka 6 k pogodbi številka 13-04-VSO z dne 4. 5. 2015, v delu, ki se nanaša na naslednje podatke:
• na 1. strani aneksa, podatek o vrsti posla in podatek o pogodbenem partnerju (naziv, sedež oziroma poslovni naslov);
• na 1. strani aneksa, 2.2. točka »Vzdrževalna dela« del stavka, ki se začne »se vzdrževalna dela« in konča »brez DDV« (pogodbena vrednost);
• na 2. strani aneksa, 2.4. točka »Znižanje pogodbeno dogovorjene cene«, tretja alineja prvega odstavka ter drugi in tretji odstavek (pogodbena vrednost);
• na 2. strani aneksa, poglavje »3. veljavnost pogodbe«: prvi stavek (trajanje posla);
• na 3. strani aneksa, poglavje »4. Končne določbe«, tretji stavek (trajanje posla) in
• na 3. strani pogodbe datum sklenitve posla;
- Pogodba o dobavi kemikalij GILUFER 440 B in KORRODEK 900, št. 159-14- IPV-M z dne 16. 12. 2016, v delu, ki se nanaša na naslednje podatke:
• na 1. strani pogodbe, podatek o vrsti posla in podatek o pogodbenem partnerju (naziv, sedež oziroma poslovni naslov);
• na 2. strani pogodbe, v poglavju »5. Pogodbene cene«, točka »5.1. Cena na enoto«, prvi stavek (pogodbena vrednost);
• na 2. strani pogodbe, v poglavju »5. Pogodbene cene«, točka »5.2. Maksimalna pogodbena vrednost«, prvi stavek (pogodbena vrednost); na 2. strani pogodbe, v poglavju »6. Plačilni pogoji in način plačila«, podatek o računu pravne osebe; na 3. strani pogodbe, poglavje 11. »Časovna veljavnost pogodbe« (trajanje posla),
• na 4. strani datum sklenitve posla;
- Pogodba o dobavi koagulanta PERFLOC, št. 141-14-IPV-M z dne 16. 12. 2014,
v delu, ki se nanaša na naslednje podatke:
• na 1. strani pogodbe, podatek o vrsti posla in podatek o pogodbenem partnerju (naziv, sedež oziroma poslovni naslov);
• na 2. strani pogodbe, v poglavju »5. Pogodbene cene«, točka »5.1. Cena na enoto«, prvi stavek v delu, ki se začne »po ceni« in konča »vključenega DDV« (pogodbena vrednost);
• na 2. strani pogodbe, v poglavju »5. Pogodbene cene«, točka »5.2. Maksimalna pogodbena vrednost«, prvi stavek (pogodbena vrednost);
• na 2. strani pogodbe, v poglavju »6. Plačilni pogoji in način plačila«, podatek o računu pravne osebe;
• na 3. strani pogodbe, poglavje 11. »Časovna veljavnost pogodbe« (trajanje posla),
• na 4. strani datum sklenitve posla;
- Pogodba o dobavi kemikalij PROKRUST A811M in PROKRUST IN311, št. 160- 14-IPV-M z dne 15. 12. 2014, v delu, ki se nanaša na naslednje podatke:
• na 1. strani pogodbe, podatek o vrsti posla in podatek o pogodbenem partnerju (naziv, sedež oziroma poslovni naslov);
• na 2. strani pogodbe, v poglavju »6. Pogodbene cene«, točka »6.1., v delu, ki se nanaša na ceno (pogodbena vrednost); na 2. strani pogodbe, v poglavju »6. Pogodbene cene«, točka »6.2., prvi stavek (pogodbena vrednost);
• na 2. strani pogodbe, v poglavju »8. Plačilni pogoji in način plačila«, podatek o računu pravne osebe;
• na 4. strani pogodbe, poglavje 13. »Časovna veljavnost pogodbe« (trajanje posla) in
• na 4. strani pogodbe datum sklenitve posla;
Pogodba o dobavi natrijevega hidroksida (NaOH), klorovodikove kisline (HCI) in natrijevega hipoklorita (NaOCI), št. 6-15-IPV-M z dne 2. 3. 2015, v delu, ki se nanaša na naslednje podatke:
• na 1. strani pogodbe, podatek o vrsti posla in podatek o pogodbenem partnerju (naziv, sedež oziroma poslovni naslov);
• na 3. strani pogodbe, v poglavju »5. Pogodbena cena«, točka »5.1. Cena na enoto«, prva, druga, tretja in četrta alinea v delu, ki se nanaša na ceno blaga (pogodbena vrednost);
• -na 4. strani pogodbe, v poglavju »5. Pogodbena cena«, točka »5.2. Pogodbena vrednost«, prvi stavek (pogodbena vrednost);
• na 4. strani pogodbe, v poglavju »6. Plačilni pogoji in način plačila«, podatek o računu pravne osebe;
• na 5. strani pogodbe, poglavje 12. »Časovna veljavnost pogodbe« (trajanje posla) in na 6. strani pogodbe datum sklenitve posla;
- Okvirni sporazum o dobavi amonijaka, št. 55-15-IPV-M z dne 12. 6. 2015, v delu, ki se nanaša na naslednje podatke:
• na 1. strani pogodbe, podatek o vrsti posla in podatek o pogodbenem partnerju (naziv, sedež oziroma poslovni naslov);
• na 3. strani pogodbe, v poglavju »6. Cena okvirnega sporazuma«, točka »6.1. Cena na enoto«, prvi stavek v delu, ki se nanaša na ceno blaga (pogodbena vrednost);
• na 3. strani pogodbe, v poglavju »6. Cena okvirnega sporazuma«, točka »6.2. Vrednost okvirnega sporazuma«, prvi stavek (pogodbena vrednost);
• na 3. strani pogodbe, v poglavju »7. Plačilni pogoji in način plačila«, podatek o računu pravne osebe;
• na 5. strani pogodbe, poglavje 12. Časovna veljavnost pogodbe« (trajanje posla) in
• na 5. strani pogodbe datum sklenitve posla;
- Pogodba o dobavi apnenčeve moke, št. 108-15-VSO-M z dne 3. 12. 2015, v delu, ki se nanaša na naslednje podatke, v delu, ki se nanaša na naslednje podatke:
• na 1. strani pogodbe, podatek o vrsti posla in podatek o pogodbenem partnerju (naziv, sedež oziroma poslovni naslov);
• na 3. strani pogodbe, v poglavju »5. Pogodbena cena«, točka »5.1 Cene na enoto«, prvi odstavek (pogodbena vrednost);
• na 3. strani pogodbe, v poglavju »6. Plačilni pogoji in način plačila«, podatek o računu pravne osebe;
• na 4. strani pogodbe, poglavje 11 »Čas trajanja pogodbe« (trajanje posla) in
• na 5. strani pogodbe datum sklenitve posla;
- Pogodba o dobavi apnenčeve moke, št. 107-15-VSO-M z dne 11. 12. 2015, v delu, ki se nanaša na naslednje podatke:
• na 1. strani pogodbe, podatek o vrsti posla in podatek o pogodbenem partnerju (naziv, sedež oziroma poslovni naslov)
• na 3. strani pogodbe, v poglavju »5. Pogodbena cena«, točka »5.1 Cene na enoto«, prvi stavek (pogodbena vrednost);
• na 3. strani pogodbe, v poglavju »6. Plačilni pogoji in način plačila«, podatek o računu pravne osebe;
• na 4. strani pogodbe, poglavje 11 »Čas trajanja pogodbe« (trajanje posla) in
• na 5. strani pogodbe datum sklenitve posla;
- Pogodba o dobavi hidriranega apna, št. 5-15-IPV-M z dne 21. 10. 2014, v delu, ki se nanaša na naslednje podatke:
• na 1. strani pogodbe, podatek o vrsti posla in podatek o pogodbenem partnerju (naziv, sedež oziroma poslovni naslov);
• na 2. strani pogodbe, v poglavju »6. Pogodbena cena«, točka »6.1. Cena na enoto«, prvi stavek v delu, ki se nanaša na ceno blaga (pogodbena vrednost);
• na 2. strani pogodbe, v poglavju »6. Pogodbena cena«, točka »6.2. Maksimalna pogodbena vrednost«, prvi odstavek (pogodbena vrednost);
• na 3. strani pogodbe, v poglavju »7. Plačilni pogoji in način plačila«, podatek o računu pravne osebe;
• na 4. strani pogodbe, poglavje 12. »Časovna veljavnost pogodbe« (trajanje posla) in
• na 4. strani pogodbe datum sklenitve posla in
- Pogodba o opravljanju prevozov kamene moke, elektrofiltrskega pepela in sadre, št. 194-09-VSO z dne 3. 7. 2009, v delu, ki se nanaša na naslednje podatke:
• na 1. strani pogodbe, podatek o vrsti posla in podatek o pogodbenem partnerju (naziv, sedež oziroma poslovni naslov);
• na 2. strani pogodbe, v poglavju »4. Plačilo«, točka »4.1.1. Prevoz kamene moke«, zneski v razpredelnici pod oznako »Cena v EUR/t brez DDV«, točka »4.1.2 Prevoz elektrofiltrskega pepela«, v delu, ki se nanaša na ceno, točka »4.1.3 Prevoz kamene moke in elektrofiltrskega pepela skupaj«, v delu, ki se nanaša na ceno, točka »4.1.4 Prevoz sadre«, v delu, ki se nanaša na ceno (pogodbena vrednost);
• -na 3. strani pogodbe, v poglavju »4. Plačilo«, točka »4.3 Rok in način plačila«, podatek o računu pravne osebe;
• na 4. strani pogodbe, poglavje 7. »Časovna veljavnost pogodbe« (trajanje posla) in
• na 4. strani pogodbe datum sklenitve posla;
Organ je odločil, da posebni stroški postopka niso nastali.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ povzel postopek z zahtevo, nato pa pojasnil, da je v skladu z napotki IP v ponovnem postopku obvestil pogodbene stranke, da lahko priglasijo stransko udeležbo in se opredelijo, ali bi razkritje osnovnih podatkov o sklenjenih pravnih poslih (tj. podatek o vrsti posla; o pogodbenem partnerju - za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe; pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil; datum in trajanje posla in enaki podatki iz aneksa k pogodbi), ki so po zakonu javni in so predmet presoje, huje škodovalo njihovemu konkurenčnemu položaju na trgu. Ob tem jih je organ tudi opozoril, da predložijo ustrezne dokaze ter da konkretno in ne abstraktno obrazložijo, kakšna hujša škoda bi podjetjem z razkritjem zahtevanih informacij nastala. Konkretno je tako organ pozval stranskega udeleženca z dopisom št. 29-5/2017-27/628 z dne 16. 10. 2017 in sledeče pogodbene stranke, in sicer:
• VAS d.o.o. z dopisom št. 29-5/2017-28/628;
• TEUS d.o.o. z dopisom št. 29-5/2017-29/628;
• APNENEC d.o.o. z dopisom št. 29-5/2017-30/628;
• PREMOGOVNIK VELENJE d.d. z dopisom št. 29-5/2017-31/628;
• TKI HRASTNIK d.d. z dopisom št. 29-5/2017-32/628;
• PERPER d.o.o., BK Guilini rešitve za vodo z dopisom št. 29-5/2017-33/628; Q
• IAK d.o.o. z dopisom št. 29-5/2017-34/628; /C
• SKAZA TRANS d.o.o. z dopisom št. 29-5/2017-35/628;
• IGM Zagorje d.o.o. z dopisom št. 29-5/2017-36/628;
• HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE d.o.o. z dopisom št. 29-5/2017-37/628 in
• BRENNTAG d.o.o. z dopisom št. 29-5/2017-38/628,
vsi z dne 16. 10. 2017. Na navedeni dopis organa sta se odzvala stranski udeleženec in pogodbena stranka Premogovnik Velenje d.o.o. Stranski udeleženec je v dopisu z dne 24. 10. 2017 navedel, da odločno nasprotuje razkritju osnovnih podatkov iz Pogodbe št. 1/16/HSE/N o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije z dne 4. 3. 2016, sklenjene med TEŠ d.o.o., družbo HOLDING SLOVENSKE ELEKTRERNE d.o.o. (v nadaljevanju HSE) in družbo Premogovnik Velenje d.d. Po navedbah stranskega udeleženca predmetna pogodba vsebuje količnike, ki opredeljujejo kvaliteto, razpoložljivost ter zanesljivost naprav in blokov, dinamiko odklopa, izračun proizvodnih variabilnih cen električne energije, izračun cene električne energije za potrebe lastne rabe TEŠ d.o.o. in ceno električne energije za potrebe lastne rabe TEŠ d.o.o. v primeru aktiviranja negativne terciarne regulacije, razkritje katerih lahko huje škoduje konkurenčnemu in tržnemu položaju družb v skupini HSE ter celotni bilančni skupini energetskega sektorja. Ob tem je stranski udeleženec poudaril, da bi že razkritje osnovnih podatkov iz pogodbe lahko oziroma bi »de facto« huje škodovalo konkurenčnemu položaju tako TEŠ d.o.o., kot tudi ostalih družb v skupini HSE, saj HSE vso proizvedeno električno energijo v TEŠ d.o.o. proda na prostem trgu z električno energijo. Pogodbena stranka Premogovnik Velenje d.o.o. je v dopisu z dne 25. 10. 2017 navedla, da nasprotujejo razkritju osnovnih podatkov iz: Pogodbe o dobavi premoga za proizvodnjo toplotne energije št. 1-08/VSO z dne 16. 5. 2008, sklenjene med TEŠ d.o.o. in Premogovnik Velenje d.d. in Pogodbe št. 1/16/HSE/N o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije z dne 4. 3. 2016, sklenjene med TEŠ d.o.o., HSE in Premogovnik Velenje d.d. Ob tem je pogodbena stranka Premogovnik Velenje d.d. navedla, da navedeni pogodbi ne predstavljata pravnih poslov, ki se nanašajo na pridobivanje, razpolaganje in upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek, kot izhaja iz 4.a člena ZDIJZ, zaradi česar ni zavezana omogočiti dostopa do navedenih dokumentov ali razkriti podatkov iz teh pogodb. Poleg tega je pogodbena stranka Premogovnik Velenje d.d. navedla, da so podatki iz predmetnih pogodb poslovna skrivnost in bi razkritje pomenilo kršitev pogodb, kar bi lahko povzročilo odškodninsko odgovornost. Nadalje je pogodbena stranka Premogovnik Velenje d.d. tudi navedla, da predmetni pogodbi vsebujeta podatke o dinamiki odklopa premoga, količine in cene vhodnih energentov za proizvodnjo električne in toplotne energije, razpoložljivost ter zanesljivost naprav in blokov, izračun cene premoga in električne energije, razkritje katerih bi huje škodovalo konkurenčnemu in tržnemu položaju družb v skupini HSE ter celotni bilančni skupini energetskega sektorja, saj HSE vso proizvedeno električno energijo v TEŠ d.o.o. proda na prostem trgu z električno energijo ter da gre za poslovno zelo občutljive podatke. Organ je nadalje navedel, da je v tem delu glede dokumentacije za utemeljitev cen vhodnih energentov, ki so bile uporabljene pri izračunu izhodiščne cene, ki je sestavni del vloge za izdajo soglasja k izhodiščni ceni, že z izpodbijano odločbo, ugotovil, da sklenjene pogodbe, ki jih je stranski udeleženec TEŠ d.o.o. sklenil s pogodbenimi partnerji, izpolnjujejo subjektivni kriterij varstva poslovne skrivnosti po prvem odstavku 39. člena ZGD-1, čemur je sledil tudi IP. Vendar pa je pri tem IP izpostavil, da v obravnavanem primeru ni dvoma, da se pogodbe, ki so predmet presoje, nanašajo na naročilo oz. nakup blaga skladu s prvo alinejo prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Osnovni podatki iz takšnih pogodb pa se po prvem odstavku 6.a člena ZDIJZ štejejo kot javni. Ker pa v četrtem odstavku 6.a člena ZDIJZ izhaja, da lahko poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ki so gospodarske družbe, zavrnejo dostop do podatkov iz prvega odstavka 6.a člena tega zakona, če izkažejo, da bi razkritje huje škodovalo njihovemu konkurenčnemu položaju na trgu, je organ po navodilih IP, v ponovnem postopku dal stranskemu udeležencu in pogodbenim strankam možnost, da se do navedenega opredelijo. Do navedenega sta se opredelila (kot je že zgoraj navedeno) zgolj stranski udeleženec in pogodbena stranka Premogovnik Velenje d.d., ki je tako kot stranski udeleženec povezana v skupino Holding Slovenske elektrarne in po pogodbi prodaja premog stranskemu udeležencu oziroma je njegov najpomembnejši strateški dobavitelj. V ponovnem postopku sta oba navedla, da bi razkritje osnovnih podatkov iz pogodbe oziroma dveh pogodb (kot je že zgoraj navedeno) huje škodovalo njunemu konkurenčnemu položaju, vendar pa nastanka hujše škode na svojem konkurenčnem položaju na trgu nista konkretno izkazala, kot bi po tretjem odstavku 6.a člena ZDIJZ morala. Organ pri tem poudarja, da je dokazno breme določitve podatkov za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju na strani stranskega udeleženca in pogodbene stranke, ki bi morala z navedbo in obrazložitvijo preteče škode (in concreto, ne le in abstracto) dokazati, da bi ta zares utegnila nastati. Ker je namen varovanja poslovne skrivnosti varstvo konkurenčne prednosti, bi morala oba izkazati, kako bi bilo z razkritjem zahtevanih podatkov poseženo v njuno konkurenčno prednost v primerjavi z drugimi subjekti. Organ k temu dodaja, da se kot javni podatek po 6.a členu ZDIJZ štejejo le podatki iz sklenjenega pravnega posla. Ker navedeni pogodbi, kot je že zgoraj navedeno, predstavljata pravni posel, ki se nanaša na izdatke za naročilo blaga, saj se je stranski udeleženec z njima (med drugim) zavezal prevzeti in plačati premog, ki je blago, predstavlja informacijo javnega značaja med drugim podatek o dogovorjeni ceni iz navedenih pogodb. V zvezi s tem je organ pojasnil, da je Pogodba o dobavi premoga za proizvodnjo toplotne energije št. 1-08/VSO sicer bila priložena v postopku izdaje soglasja k izhodiščni ceni in organ z njo razpolaga, vendar pa je organ ni upošteval pri izračunu izhodiščne cene, saj je to pogodbo nadomestila Pogodba št. 1/16/HSE/N o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije, ki pa jo je organ upošteval pri izračunu izhodiščne cene. Kot javni podatek po ZDIJZ se šteje podatek o ceni premoga, ki je hkrati podatek o vrednosti pravnega posla. Takšno stališče je zastopal tudi IP v pravnomočni odločbi št. 0902-20/2014 z dne 5. 12. 2014, ki se nanaša na dostop do podatka o ceni premoga, dogovorjeni z aneksom št. 2 k tripartitni pogodbi o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije št. 1/14/HSE/N, sklenjeni med družbami Premogovnik Velenje d.d., TEŠ d.o.o. in HSE d.o.o. Ta pogodba pa je identična Pogodbi št. 1/16/HSE/N o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije z dne 4. 3. 2016, do katere zahteva prosilec dostop (med drugim) v konkretnem primeru. Poleg tega je organ ugotovil, da je pogodbena stranka Premogovnik Velenje d.d. v svojem letnem poročilu za leto 2016 na strani 12 objavila »da je povprečna fakturirana cena za premog TEŠ v letu 2016 bila 2,74 EUR/GJ, medtem ko je bila prodajna cena za premog za proizvodnjo električne energije 2,75 EUR/GJ, za premog TEŠ za toplotno energijo pa 2,3067 EUR/GJ. Iz navedenega izhaja, da je ceno premoga razkrila. Ker pa ta pogodba poleg cene premoga vsebuje tudi pogodbeno vrednost za zakupljeno moč, ceno za električno energijo, proizvedeno iz premoga, ter ceno električne energije za lastno rabo, se v tej pogodbi razkrijejo tudi te cene, saj tudi te predstavljajo pogodbeno vrednost. Za navedene pogodbene vrednosti pa niti pogodbena stranka Premogovnik Velenje d.d. niti stranski udeleženec nista izkazala obstoj objektivnega kriterija poslovne skrivnosti, saj zgolj pavšalno navajanje, da bi z razkritjem teh podatkov nastala občutna škoda, ne zadošča. Pri tem organ ugotavlja, da je ta pogodba veljala le za leto 2016. Organ je še dodal, da pogodbena cena iz Pogodbe o dobavi premoga za proizvodnjo toplotne energije (št. 1-08-VSO z dne 16. 5. 2008) ni bila uporabljena pri izračunu izhodiščne cene, ker jo je nadomestila pogodbena cena iz Pogodbe št. 1/16/HSE/N o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije z dne 4. 3. 2016. Vendar glede na zahtevo prosilca, ki zahteva posredovanje vloge skupaj z vso dokumentacijo, priloge pa so tudi priložene pogodbe, ki jih je stranski udeleženec priložil v postopku izdaje soglasja k izhodiščni ceni in organ z njimi razpolaga, se prosilcu posredujejo osnovni podatki tudi iz te pogodbe (iz leta 2008). Ker pa je to pogodbo nadomestila pogodba iz leta 2016, organ meni, da se tudi z razkritjem osnovnih podatkov iz te pogodbe (iz leta 2008) ne posega v konkurenčno prednost pogodbene stranke Premogovnik Velenje d.d. v primerjavi z drugimi subjekti. Glede ostalih sklenjenih pravnih poslov se ni opredelil niti stranski udeleženec niti ostale pogodbene stranke, ki niso priglasile stranske udeležbe, zaradi česar se glede na zgoraj navedeno osnovni podatki iz teh sklenjenih poslov posredujejo, če so v teh pogodbah navedeni (TRR npr. v vseh pogodbah ni naveden, zato se ne more posredovati). Organ je zaključil, da se prosilcu po dokončnosti te odločbe oziroma po preteku pritožbenega roka v elektronski obliki na elektronski naslov posredujejo pogodbe, ki jih je stranski udeleženec (tj. družba TEŠ d.o.o.) sklenil s pogodbenimi strankami in jih je priložil vlogi za izdajo soglasja k izhodiščni ceni toplote za daljinsko ogrevanje ob pričetku izvajanja dejavnosti z dne 23. 9. 2016. Pogodbe se posredujejo v obliki delnega dostopa, kot izhaja iz 1. točke izreka odločbe organa.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je stranski udeleženec pri organu vložil pritožbo z dne 7. 12. 2017, v kateri je navedel, da odločbo izpodbija v delih kot je podrobneje navedeno v točkah od I. do III. te pritožbe, pri čemer se v skladu s 6. in 6.a členom ZDIJZ zaveda svoje dolžnosti, da mora dovoliti dostop do osnovnih podatkov o sklenjenih poslih, in sicer o vrstah poslov, pogodbenih partnerjih, pogodbenih vrednostih, o trajanju poslov in o datumih sklenitve poslov, zato je pripravljen razkriti tudi višino posameznih izplačil po pogodbah, aneksu in okvirnem sporazumu. Nasprotuje pa razkrivanju podatkov o posamičnih cenah oziroma cenah na enoto in drugih podatkov, vse v skladu s 6. in 6.a členom ZDIJZ. Odločbo izpodbija v delu, ki se nanaša na razkritje naslednjih podatkov:
- iz Pogodbe o dobavi premoga za proizvodnjo toplotne energije št. 1-08/VSO z dne 16. 05. 2008 (v nadaljevanju te I. točke: pogodba): na 2. strani pogodbe, poglavje »3. cena, plačilni pogoji in način plačila«: drugi odstavek - cena premoga se ne razkrije, ker ne gre za osnovni podatek po ZDIJZ.
- iz Pogodbe št. 1/16/HSE/N o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije z dne 04. 03. 2016 (v nadaljevanju te II. točke: pogodba): na 3. strani pogodbe, 4. člen, druga alineja prvega odstavka - cena premoga se ne razkrije, ker ne gre za osnovni podatek po ZDIJZ; na 4. strani pogodbe, 7. člen, prva alinea prvega odstavka - pogodbena vrednost za zakupljeno moč se ne razkrije, ker ne gre za osnovni podatek po ZDIJZ; na 6. strani pogodbe, 9. člen (cena za električno energijo oziroma pogodbena vrednost) - člen se ne razkrije, ker ne gre za osnovni podatek po ZDIJZ; na 7. strani pogodbe, 10. člen, drugi stavek prvega odstavka (cena električne energije za lastno rabo oziroma pogodbena vrednost) - se ne razkrije, ker ne gre za osnovni podatek po ZDIJZ; na 7. strani pogodbe, 11. člen (pogodbena vrednost) - TEŠ domneva, da gre za pomoto, ker se člen ne nanaša na pogodbeno vrednost. Ob tem je stranski udeleženec ponovno poudaril, da predmetna pogodba vsebuje količnike, ki opredeljujejo kvaliteto, razpoložljivost ter zanesljivost naprav in blokov, dinamiko odkopa, izračun proizvodnih variabilnih cen električne energije, izračun cene električne energije za potrebe lastne rabe TEŠ-a in ceno električne energije za potrebe lastne rabe TEŠ-a v primeru aktiviranja negativne terciarne regulacije, razkritje katerih lahko huje škoduje konkurenčnemu in tržnemu položaju družb v skupini HSE ter celotni bilančni skupini energetskega sektorja. Razkritje takih podatkov iz pogodbe bi »de facto« huje škodovalo konkurenčnemu položaju tako TEŠ, kot tudi ostalih družb skupine HSE, saj HSE vso proizvedeno električno energijo TEŠ proda na prostem trgu z električno energijo. Podatki po drugi, tretji, četrti in peti šesti podalineji druge alineje 1. točke izpodbijane odločbe so zato poslovna skrivnost, v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, zato se stranski udeleženec ponovno sklicuje na svojo pravico, da na osnovi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij. Razkritju prve alineje prvega odstavka 4. člena pogodbe ne nasprotuje, ker je podatek iz te alineje v času te vloge že javno razkrit podatek. Ob tem je stranski udeleženec še pojasnil, da je pogodbena vrednost po pogodbi enaka višini dejanskih izplačil po pogodbi, ki se dvakrat mesečno izračunajo glede na vrednosti spremenljivk iz enačb iz 7., 8., 9. in 10. člena pogodbe. Stranski udeleženec nadalje odločbo izpodbija v delih, ki se nanašajo na razkritje naslednjih podatkov:
- iz Aneksa št. 6 k Pogodbi št. 13-04-VSO z dne 04. 05.2015 (v nadaljevanju te III. točke: Aneks št. 6): na 1. strani aneksa, 2.2. točka »Vzdrževalna dela« del stavka, ki se začne »se vzdrževalna dela« in konča »brez DDV« (pogodbena vrednost) - se ne razkrije, ker ne gre za osnovni podatek po ZDIJZ; na 2. strani aneksa, 2.4. točka »Znižanje pogodbeno dogovorjene cene«, tretja alineja prvega odstavka ter drugi in tretji odstavek (pogodbena vrednost) - se ne razkrije, ker ne gre za osnovni podatek po ZDIJZ. Pojasnilo: osnovni podatek po ZDIJZ, to je, pogodbena vrednost, je seštevek obeh zgoraj navedenih pogodbenih vrednosti.
- iz Pogodbe o dobavi kemikalij (GILUFER 440 B in KORRODEX 900, št. 159-14-IPV-M z dne 16. 12. 2016 (v nadaljevanju te III. točke: pogodba o dobavi kemikalij): na 2. strani pogodbe o dobavi kemikalij, v poglavju »5. Pogodbene cene«, točka »5.1. Cena na enoto«, prvi stavek (pogodbena vrednost) - se ne razkrije, ker ne gre za osnovni podatek po ZDIJZ. Pojasnilo: osnovni podatek po ZDIJZ je pogodbena vrednost, ne cena na enoto.
- iz Pogodbe o dobavi koagulanta PERFLOC, št. 141-14-IPV-M z dne 16. 12. 2014 (v nadaljevanju te III. točke: pogodba o dobavi koagulanta): na 2. strani pogodbe o dobavi koagulanta, v poglavju »5. Pogodbene cene«, točka »5.1. Cena na enoto«, prvi stavek v delu, ki se začne »po ceni« in konča »vključenega DDV (pogodbena vrednost) - se ne razkrije, ker ne gre za osnovni podatek po ZDIJZ. Pojasnilo: osnovni podatek po ZDIJZ je pogodbena vrednost, ne cena na enoto.
- iz Pogodbe o dobavi kemikalij PROKRUST A811M in PROKRUST IN311, št. 160-14-IPV-M z dne 15. 12. 2014 (v nadaljevanju te III. točke: pogodba o dobavi kemikalij PROKRUST): na 2. strani pogodbe o dobavi kemikalij PROKRUST, v poglavju »6. Pogodbene cene«, točka »6.1., v delu, ki se nanaša na ceno (pogodbena vrednost) - se ne razkrije, ker ne gre za osnovni podatek po ZDIJZ; na 2. strani pogodbe o dobavi kemikalij PROKRUST, v poglavju »6. Pogodbene cene«, točka »6.2., prvi stavek (pogodbena vrednost) - se ne razkrije, ker ne gre za osnovni podatek po ZDIJZ. Pojasnilo: osnovni podatek po ZDIJZ, to je pogodbena vrednost, je seštevek obeh zgoraj navedenih pogodbenih vrednosti.
- iz Pogodbe o dobavi natrijevega hidroksida (NaOH), klorovodikove kisline (HCI) in natrijevega hipoklorita (NaOCI), št. 6-15-IPV-M z dne 02. 03. 2015 (v nadaljevanju te III. točke: pogodba o dobavi natrijevega hidroksida): na 3. strani pogodbe o dobavi natrijevega hidroksida, v poglavju »5. Pogodbena cena«, točka »5.1. Cena na enoto, prva, druga, tretja, in četrta alineja v delu, ki se nanaša na ceno blaga (pogodbena vrednost) - se ne razkrije, ker ne gre za osnovni podatek po ZDIJZ. Pojasnilo: osnovni podatek po ZDIJZ je pogodbena vrednost, ne cena na enoto.
- iz Okvirnega sporazuma o dobavi amonijaka, št. 55-15-IPV-M z dne 12. 06. 2015 (v nadaljevanju te III. točke: pogodba o dobavi amonijaka) na 3. strani pogodbe o dobavi amonijaka, v poglavju »6. Cena okvirnega sporazuma«, točka »6.1. Cena na enoto«, prvi stavek v delu, ki se nanaša na ceno blaga (pogodbena vrednost) - se ne razkrije, ker ne gre za osnovni podatek po ZDIJZ. Pojasnilo: osnovni podatek po ZDIJZ je pogodbena vrednost, ne cena na enoto.
- iz Pogodbe o dobavi apnenčeve moke, št. 108-15-VSO-M z dne 03. 12. 2015 (v nadaljevanju te III. točke: pogodba o dobavi apnenčeve moke): na 3. strani pogodbe o dobavi apnenčeve moke, v poglavju 5. Pogodbena cena«, točka »5.1. Cene na enoto, prvi odstavek (pogodbena vrednost) - se ne razkrije, ker ne gre za osnovni podatek po ZDIJZ. Pojasnilo: osnovni podatek po ZDIJZ je pogodbena vrednost, ne cena na enoto.
- iz Pogodbe o dobavi apnenčeve moke, št. 107-15-VSO-M z dne 11. 12. 2015 (v nadaljevanju te III. točke: 2. pogodba o dobavi apnenčeve moke): na 3. strani 2. pogodbe o dobavi apnenčeve moke, v poglavju »5. Pogodbena cena«, točka »5.1. Cene na enoto«, prvi stavek (pogodbena vrednost) - se ne razkrije, ker ne gre za osnovni podatek po ZDIJZ. Pojasnilo: osnovni podatek po ZDIJZ je pogodbena vrednost, ne cena na enoto.
- iz Pogodbe o dobavi hidriranega apna, št. 5-15-IPV-M z dne 21. 10. 2014 (v nadaljevanju te III. točke: pogodba o dobavi hidriranega apna): na 2. strani pogodbe o dobavi hidriranega apna, v poglavju »6. Pogodbena cena«, točka »6.1. Cena na enoto«, prvi stavek v delu, ki se nanaša na ceno blaga (pogodbena vrednost) - se ne razkrije, ker ne gre za osnovni podatek po ZDIJZ. Pojasnilo: osnovni podatek po ZDIJZ je pogodbena vrednost, ne cena na enoto.
- iz Pogodbe o opravljanju prevozov kamene moke, elektrofiltrskega pepela in sadre, št. 194-09- VSO z dne 03. 07. 2009 (v nadaljevanju te III. točke: pogodba o opravljanju prevozov): na 2. strani pogodbe o opravljanju prevozov, v poglavju »4. Plačilo«, točka »4.1.1. Prevoz kamene moke«, zneski v razpredelnici pod oznako »Cena v EUR/t brez DDV«, točka »4.1.2 Prevoz elektrofiltrskega pepela«, v delu, ki se nanaša na ceno, točka »4.1.3 Prevoz kamene moke in elektrofiltrskega pepela skupaj«, v delu, ki se nanaša na ceno, točka »4.1.4 Prevoz sadre«, v delu, ki se nanaša na ceno (pogodbena vrednost) - se ne razkrijejo, ker ne gre za osnovne podatke po ZDIJZ. Pojasnilo: osnovni podatek po ZDIJZ, to je, pogodbena vrednost, je seštevek vseh zgoraj navedenih pogodbenih vrednosti. V skladu z zgoraj navedenim je stranski udeleženec predlagal, da IP pritožbi ugodi.
Prosilka je v odgovoru na pritožbo z dne 18. 12. 2017 navedla, da so podatki, do katerih je organ dovolil dostop, v celoti podatki, za katere obstaja zakonska podlaga za razkritje v smislu 3. odstavka 39. člena ZGD-1, torej za podatke, ki so po zakonu javni. Stranski udeleženec nedvoumno sodi med poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, kar pomeni, da sodi med zavezance po ZDIJZ, za katere velja 6.a člen ZDIJZ, ki določa, da so ne glede na obstoj morebitne izjeme (poslovne skrivnosti) javni osnovni podatki o sklenjenih pravnih poslih iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Test tehtanja med različnima pravicama (pravico določiti poslovno skrivnost oziroma sklicevati se nanjo in ustavno pravico dostopa do informacij javnega značaja) je opravil že zakonodajalec in presodil ter taksativno v ZDIJZ določil podatke iz tistih pogodb, za katere meni, da javni interes za njihovo razkritje prevlada nad interesom poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom pravnih oseb javnega prava in njihovih pogodbenih partnerjev na varovanju poslovne skrivnosti. Z zgoraj navedenim očitno soglaša tudi stranski udeleženec, ko v uvodnem delu pritožbe navaja, da se zaveda svoje dolžnosti za razkritje osnovnih podatkov o sklenjenih poslih, kot jih taksativno našteva prvi odstavek 6a. člena ZDIJZ. Zato prosilki ni razumljivo, zakaj stranski udeleženec nasprotuje razkrivanju podatkov o posamičnih cenah, ki so prav tako podatki, ki jih je subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava dolžan razkriti. Ravno zato, ker stranski udeleženec na eni strani pritrjuje odločitvi organa za razkritje podatkov, medtem ko na drugi strani skozi celotno pritožbo ugovarja razkritju podatkov o cenah vhodnih energentov po posameznih pogodbah in to celo v vseh pogodbah, ko zatrjuje, da ne gre za osnovni podatek po ZDIJZ, je s tem sam s sabo v nasprotju. Glede I. točke pritožbe, v kateri stranski udeleženec nasprotuje razkritju cene, plačilne pogoje in način plačila iz Pogodbe o dobavi premoga za proizvodnjo toplotne energije št. 1-08/VSO z dne 16. 5. 2008, iz razloga, da cena premoga ne predstavlja osnovnega podatka po ZDIJZ. Prosilka je navedla, da ima stranski udeleženec očitno težavo z razumevanjem materialnega prava, ki je v 3. alineji 1. odstavka 6a. člena ZDIJZ v zvezi s prvo alinejo prvega odstavka 4a. člena ZDIJZ, ki določata, da se dovoli dostop do podatkov o pogodbeni vrednosti in višini posameznih izplačil iz pravnih poslov poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, če se ti pravni posli nanašajo na izdatke takšnega subjekta za naročilo blaga. Cena premoga zagotovo predstavlja pogodbeno vrednost v smislu prvega odstavka 6a. člena ZDIJZ, ki je predmet dostopa. Ne nazadnje pa je cena premoga javno razkrit podatek v letnem poročilu Premogovnika Velenje in stranski udeleženec tudi zaradi tega, kot tudi zaradi ostalih razlogov, ki jih je navedla prosilka v tej točki, neutemeljeno nasprotuje dostopu do podatka o ceni premoga. Glede II. točke pritožbe, ki so enaki razlogom zgoraj, je prosilka navedla, da že iz samega naslova pogodbe izhaja, da je predmet pogodbe nakup premoga, zakup moči in nakup električne energije, kar ne omogoča drugega zaključka, kot da gre za pogodbo, na podlagi katere ima stranski udeleženec izdatke za naročilo blaga (po prvi alineji prvega odstavka 4a. člena ZDIJZ), ki pa so glede na prvi odstavek 6a. člena ZDIJZ javni podatki, če je takšno pogodbo sklenil poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom pravne osebe javnega prava. Edini »ekskulpacijski« razlog, ki poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava lahko odveže dolžnosti razkritja podatkov, ki so javni skladno s prvim odstavkom 6a. člena ZDIJZ, je izkazovanje (ne zgolj pavšalno zatrjevanje), da bi razkritje huje škodovalo konkurenčnemu položaju poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom pravne osebe javnega prava na trgu. Kljub zatrjevanju možnosti nastanka hujše škode konkurenčnemu in tržnemu položaju tako stranskega udeleženca kot ostalih družb v skupini HSE, po oceni prosilke nastanek hujše škode ni izkazan. Zgolj abstraktno zatrjevanje preteče škode pa ne zadošča. Tako bi moral stranski udeleženec izkazati, kako bi bilo z razkritjem podatkov, razkritju katerih nasprotuje, poseženo v njegovo konkurenčno prednost v primerjavi z drugimi subjekti. Ne nazadnje pa se prosilki zdi pomembno izpostaviti tudi, da stranski udeleženec ne nastopa na trgu (kot to sam navaja, ko zatrjuje, da vso proizvedeno električno energijo TEŠ proda na prostem trgu z električno energijo), temveč proda vso električno energijo edinemu kupcu tj. HSE, ki pa nato to, skupaj z električno energijo proizvedeno v Dravskih elektrarnah in Soških elektrarnah, proda na trgu. V zvezi s ceno premoga, razkritju katere stranski udeleženec nasprotuje, tako po Pogodbi o dobavi premoga za proizvodnjo toplotne energije št. 1-08/VSO z dne 16. 5. 2008, kot tudi po Pogodbi št. 1/16/HSE/N o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije z dne 4. 3. 2016, pa prosilka ponovno opozarja na stališče organa, da obe navedeni pogodbi predstavljata pravni posel, ki se nanaša na izdatke za naročilo blaga, saj se je pritožnica z njima (med drugim) zavezala prevzeti in plačati premog, ki pa je blago. Ravno zaradi tega podatek o dogovorjeni ceni iz navedenih pogodb, ki je dejansko tudi pogodbena vrednost posla, predstavlja informacijo javnega značaja. V tej zvezi pa še opozarja tudi na to, da je bil podatek o ceni premoga (povprečna fakturirana cena za premog TEŠ, prodajna cena za premog za proizvodnjo električne ter cena premoga TEŠ za toplotno energijo) razkrit v letnem poročilu Premogovnika Velenje d. d. za leto 2016, pri čemer je ravno Premogovnik Velenje d. d. pogodbena stranka obeh navedenih pogodb. Da je podatek o ceni premoga, ki je hkrati podatek o vrednosti pravnega posla, javen podatek po ZDIJZ, se je že izrekel IP v odločbi št. 0902-20/2014 z dne 5. 12. 2014. Glede III. točke pritožbe je prosilka navedla, da stranski udeleženec zgolj zavlačuje postopek dostopa do zaprošenih podatkov, čeravno želi ustvariti vtis, da dostopu do podatkov, ki so skladni s 6a. členom ZDIJZ, ne nasprotuje. Cena na enoto je del pogodbene vrednosti in se po prosilkinem mnenju ne more šteti kot izjema od prostega dostopa do podatkov, ki jih je zakonodajalec označil kot informacije javnega značaja, v kolikor gre za pravne posle, ki se nanašajo na izdatke za blago in storitve, kadar jih sklepajo pravne osebe pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Ne nazadnje je tudi dostop do podatka o ceni na enoto, ki je sestavni del pogodbene vrednosti, treba osvetliti v luči krepitve preglednosti, odgovornosti glede upravljanja s sredstvi ter nadzora nad izdatki zavezancev. Cena na enoto tako predstavlja tudi skupno pogodbeno vrednost posamezne enote za nabavljeno blago, pri čemer je pomembno tudi dejstvo, da stranski udeleženec kot razlog zavrnitve navaja zgolj to, da cena na enoto ne predstavlja pogodbene vrednosti, medtem ko bi edini razlog, zaradi katerega bi dostop do zaprošenih podatkov lahko zavrnili, bil izkaz hujše škode konkurenčnemu položaju pritožnice na trgu. Slednjega pa po oceni prosilke stranski udeleženec niti ni zatrjeval, še manj pa izkazal.
Organ je pritožbo stranskega udeleženca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 22. 12. 2017, št. 29-5/2017-50/628, s prilogami, poslal v odločanje IP. Ob tem se je organ opredelil do pritožbenih navedb in pojasnil, da se v obravnavanem primeru pogodbe, ki so predmet presoje, nanašajo na naročilo oz. nakup blaga v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ ter da se osnovni podatki iz takšnih pogodb po prvem odstavku 6.a člena ZDIJZ štejejo kot javni, če poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava ne izkaže, da bi razkritje huje škodovalo njegovemu konkurenčnemu položaju na trgu. Stranski udeleženec je za pogodbo št. 1/16/HSE/N o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije z dne 4. 3. 2016 sicer navedel, da se cena premoga, pogodbena vrednost za zakupljeno moč, cena za električno energijo oziroma pogodbena vrednost in cena električne energije za lastno rabo oziroma pogodbena vrednost ne razkrijejo, ker ne gre za osnovni podatek po ZDIJZ. Prav tako je stranski udeleženec tako v pritožbi kot tudi v dopisu z dne 24. 10. 2017 navedel, da predmetna pogodba vsebuje količnike, ki opredeljujejo kvaliteto, razpoložljivost ter zanesljivost naprav, blokov, dinamiko odklopa, izračun proizvodnih variabilnih cen električne energije, izračun cene energije za potrebe lastne rabe TEŠ-a in ceno električne energije za potrebe lastne rabe TEŠ-a v primeru aktiviranja negativne terciarne regulacije, razkritje katerih lahko huje škoduje konkurenčnemu tržnemu položaju družb v skupini HSE ter celotni bilančni skupini energetskega sektorja, razkritje teh podatkov pa bi »de facto« huje škodovalo njihovemu konkurenčnemu položaju. Vendar organ v tem delu vztraja pri svojem stališču, da zgolj pavšalno navajanje, da bi z razkritjem teh podatkov nastala občutna škoda, ne zadošča. Pri tem je organ dodal, da glede na to, da je ta pogodba veljala le za leto 2016, razkritje podatkov o pogodbeni vrednosti za zakupljeno moč, ceni za električno energijo, proizvedeno iz premoga, ter ceni električne energije za lastno rabo, ne more huje škodovati njunemu konkurenčnemu položaju. Nadalje je organ še dodal, da je podatek o ceni oziroma ceni na enoto hkrati tudi podatek o vrednosti pravnega posla ter da cene po enoti za posamezne storitve ne morejo vplivati na tržni položaj stranskega udeleženca, saj posamezne cene po enoti, ki same po sebi ne razkrijejo nobene konkurenčne prednosti, ne morejo podjetju povzročiti občutne škode, če zanje izvejo nepooblaščene osebe. Podatek, za kakšno ceno posamezno podjetje opravi določeno storitev, po mnenju organa ne more predstavljati poslovne skrivnosti, ampak lahko pripelje le do zaključka, ali je cena visoka ali nizka, kar pa z institutom poslovne skrivnosti, s katerim se varujejo podatki, ki vplivajo na konkurenčni položaj podjetja, ni povezano. Organ se tudi ne strinja s stališčem stranskega udeleženca, da se kot pogodbena vrednost šteje seštevek dveh oziroma vseh pogodbenih vrednosti v posamezni pogodbi. Po mnenju organa se namreč v primeru, če pogodbena vrednost ni opredeljena v enotnem znesku na enem mestu v pogodbi ali je opredeljena kot kompleksna formula, kot pogodbena vrednost šteje vsak kriterij, iz katerega je mogoče izračunati pogodbeno vrednost in se vsak tak podatek posebej tudi razkrije. Podobno stališče je zavzel tudi IP v odločbi št. 090-118/2014 z dne 10. 9. 2014.
Pritožba ni utemeljena.
IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo stranski udeleženec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Predmet presoje pritožbenega postopka so samo tiste informacije, ki jih je v zgoraj navedeni pritožbi posebej navedel stranski udeleženec, da nasprotuje razkritju. V preostalem delu pa je odločba organa postala dokončna in pravnomočna. IP ugotavlja, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga in jih je tudi posredoval IP, prav tako sodijo v delovno področje organa, kot je podrobno pojasnil že organ sam, kar pomeni, da zahtevane informacije izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ.
V nadaljevanju se je IP opredelil do vprašanja, ali informacije, za katere je stranski udeleženec v pritožbi navedel, da nasprotuje razkritju, sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja, kot je odločil organ, ali pa gre za izjemo od prostega dostopa, kar zatrjuje stranski udeleženec.
IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je stranski udeleženec oseba pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in da v tej zvezi med informacije javnega značaja v skladu s 4.a členom ZDIJZ sodijo informacije iz sklenjenih pravnih poslov stranskega udeleženca, ki se nanašajo na pridobivanje, pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. Prav tako v obravnavanem primeru ni sporno, da so predmet presoje informacije iz pogodb za naročilo oz. nakup blaga, ki ustrezajo opredelitvi pravnih poslov v prvi alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, saj stranski udeleženec v tej zvezi odločitvi organa ne nasprotuje. Stranski udeleženec je namreč v pritožbi posebej navedel, da se zaveda svoje dolžnosti, da mora dovoliti dostop do osnovnih podatkov o sklenjenih poslih, in sicer o vrstah poslov, pogodbenih partnerjih, pogodbenih vrednostih, o trajanju poslov in o datumih sklenitve poslov, zato je pripravljen razkriti tudi višino posameznih izplačil po pogodbah, aneksu in okvirnem sporazumu, kar pomeni, da je stranski udeleženec pogodbe, ki so predmet presoje, tudi sam po vsebini uvrstil v področje oz. v takšne vrste, za katere je zakonodajalec določil, da sodijo med informacije javnega značaja v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, oziroma da osnovni podatki o sklenjenih pravnih poslih sodijo med absolutno javne podatke v skladu s prvim odstavkom 6.a člena ZDIJZ.
Sporno pa je vprašanje, ali med »osnovne podatke« o sklenjenih pravnih poslih sodijo tudi podatki, ki jih je navedel stranski udeleženec v pritožbi (navedeno zgoraj, npr.: v Pogodbi o dobavi premoga za proizvodnjo toplotne energije št. 1-08/VSO z dne 16. 05. 2008, na 2. strani pogodbe, poglavje »3. cena, plačilni pogoji in način plačila«: drugi odstavek - cena premoga, itd.). Povedano drugače, IP ugotavlja, da stranski udeleženec nasprotuje odločitvi organa, da med »osnovne podatke« uvršča cene na enoto oziroma »več posamičnih pogodbenih vrednosti«, ki šele skupaj predstavljajo pogodbeno vrednost. Ob tem je stranski udeleženec svoje argumente, ki nasprotujejo razkritju informacij, usmeril v izkazovanje, da bi razkritje huje škodovalo njegovemu konkurenčnemu položaju na trgu v smislu četrtega odstavka 6.a člena ZDIJZ, čemur pa organ ni sledil.
IP ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi podrobno pojasnil razloge za svojo določitev in pravilno zaključil, da informacije, navedene v prvi točki izreka, sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja. IP se zato v izogib ponavljanju, v celoti sklicuje na obrazložitev iz izpodbijane odločbe. IP ob tem še dodaja, da je treba pri tolmačenju zakonske določbe, ki določa absolutno javnost »pogodbene vrednosti in višine posameznih izplačil« izhajati iz namena zakonodajalca, ki je z novelo ZDIJZ-C kot glavni cilj določil, da se preko dviga stopnje transparentnosti pri sklepanju poslov pripomore k bolj učinkovitemu upravljanju s premoženjem in finančnimi sredstvi poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, predvsem tudi gospodarskih družb v lasti države. V obravnavanem primeru so pogodbe, ki izkazujejo pravni posel nakupa blaga, različno oblikovane, zato je organ iz posamične pogodbe, izločil in opredelil kot prosto dostopne tiste podatke, ki izkazujejo pogodbeno vrednost, torej tudi podatek o ceni oziroma ceni na enoto, saj je le to hkrati tudi podatek o vrednosti pravnega posla. Organ je s tem sledil tudi stališču IP , ki je v svoji praksi že odločil, da cene na enoto oziroma »več posamičnih pogodbenih vrednosti« sodijo med »pogodbeno vrednost pravnega posla« v skladu s prvim odstavkom 6.a člena ZDIJZ.
Nadalje IP ni sledil navedbam stranskega udeleženca, da bi razkritje v pritožbi navedenih podatkov huje škodovalo njegovemu konkurenčnemu položaju. Na odločitev IP je najbolj vplivalo dejstvo, da so določene informacije, npr. cena premoga, ki jo v letnih poročilih kot prodajalec objavlja Premogovnik Velenje d.d., že prosto dostopna, zato ni jasno, kako bi lahko razkritje tega podatka škodovalo stranskemu udeležencu, ki v tej vlogi nastopa kot kupec, tega pa ni konkretno pojasnil niti stranski udeleženec. Da ne gre za podatke, razkritje katerih bi huje škodovalo konkurenčnemu položaju stranskega udeleženca, kaže tudi »neaktivnost« pogodbenih strank (razen Premogovnika Velenje d.d.), ki nastopa v vlogi prodajalca in torej določa ceno blaga in s tem pogodbeno vrednost pravnega posla, saj druge pogodbene stranke, kljub pozivu, niso vstopile v postopek. Gre za razumljiv odziv, saj ima blago, ki nastopa na trgu, vselej določeno ceno, ki ne razkriva ničesar drugega kot to, za kakšno ceno je posamezno podjetje v okviru določenega poslovnega razmerja pripravljeno dobaviti oz. prodati blago. S primerjavo cen blaga sicer lahko ocenimo, ali je določena cena konkurenčna oziroma ugodna, kar pa nikakor ni mogoče obravnavati kot poseg v konkurenčni položaj kupca oz. stranskega udeleženca. Ravno nasprotno, stranski udeleženec je oseba pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, za katero je zakonodajalec določil večjo transparentnost, zato je dostop do osnovnih podatkov iz pogodb o nakupu blaga podlaga, da se doseže boljši nadzor javnosti nad njegovim poslovanjem, zlasti z vidika, ali je poslovanje gospodarno, s čimer se prispeva tudi k dvigu odgovornosti in integritete odgovornih oseb tega subjekta.
IP je zato zaključil, da stranski udeleženec za svoje trditve ni izpolnil dokaznega bremena in ni z ničimer konkretno utemeljil, zakaj bi razkritje podatkov, ki jih je stranski udeleženec navedel v pritožbi, huje škodovalo njegovemu konkurenčnemu položaju na trgu. Predmet presoje so namreč pravni posli o nakupu blaga, pri katerih stranskega udeleženca bremeni nek denarni izdatek, in torej ne spadajo v samo bistvo njegovih konkurenčnih prednosti in poslovnih dejavnosti. Navedbe, kot npr., da bi razkritje »vplivalo na konkurenčni položaj«… »poslabšalo položaj v razmerju do ostalih poslov«, »vplivalo na možnost doseganja in ohranjanja ugodnih komercialnih pogojev pri poslovnih partnerjih«, pa so po oceni IP preveč pavšalne, brez konkretnih argumentov, da bi se lahko obravnavale kot izpolnitev pogoja iz četrtega odstavka 6.a člena ZDIJZ, ki izjemoma omogoča zavrnitev dostopa do sicer javnih informacij. Takšno je tudi stališče sodišča v smiselno primerljivi zadevi .
Glede na vse navedeno je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo stranskega udeleženca kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka informacijske pooblaščenke
Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka