Cehnar Jasmina novinarka ČZP Večer d.d. - Univerza v Mariboru

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ prosilki zavrnil dostop do informacije po ZMed, koliko izplačil je organ nakazal iz naslova postavke »znanstveni magistrski študijski program« iz cenika PF, in sicer posebej za celotno lansko študijsko leto in posebej za obdobje junij-september 2016, po profesorjih in drugih sodelavcih. Pri zavrnitvi se je skliceval na izjemo iz drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da  je pritožba dovoljena, ker zahtevana informacija izhaja iz dokumenta: »Bruto plačila po pogodbah in ceniku UM za sodelovanje v komisijah in mentorstvu pri zaključevanju starih magistrskih programov«. IP je nadalje odločil, da finančni nadzor s strani revizijske hiše ne ustreza pogojem izjeme po drugem odstavku 5. a člena ZDIJZ, na kar se je skliceval organ. Revizijskih družb namreč ni mogoče uvrstiti med »drug nadzorni organ«, tudi iz razloga, ker pri revizijskih družbah ni mogoče zaznati »oblastnih, javnopravnih nalog nadzora«, kar je namen te izjeme. IP je v nadaljevanju pri odločanju o zadevi po uradni dolžnosti ugotavljal tudi obstoj drugih izjem od prostega dostopa po 1. odst. 6. člena in 5.a členu ZDIJZ in ugotovil, da slednje niso podane, prav tako pa jih ni zatrjeval niti organ. Imena in priimki posameznikovo namreč skupaj s podatkom o višini izplačila predstavljajo podatke, ki so skladno z določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ prosto dostopne informacije javnega značaja. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-277/2017/7
Datum: 12. 1. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 9. in 10. odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB1 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZMed), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 – ZDIJZ-C in 50/14-ZDIJZ-D, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 7. 11. 2017 Jasmine Cehnar, novinarke Časnika Večer, Ulica slovenske osamosvojitve 2, 2000 Maribor (dalje prosilka), zoper zavrnilni odgovor z dne 6. 11. 2017, brez številke, Univerze v Mariboru, Pravne fakultete, Mladinska ulica 9, 2000 Maribor (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij za medije naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilke z dne 7. 11. 2017 zoper odgovor z dne 6. 11. 2017, Univerze v Mariboru, Pravne fakultete, se ugodi in se izpodbijani odgovor odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku petih delovnih dni (5) od vročitve te odločbe, po elektronski pošti, posredovati dokument z naslovom: »Bruto plačila po pogodbah in ceniku UM za sodelovanje v komisijah in mentorstvu pri zaključevanju starih magistrskih programov«.  

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je dne 6. 11. 2017 na organ naslovila elektronsko sporočilo, v katerem je prosila za informacijo, koliko izplačil je PF oziroma organ nakazal iz naslova postavke »znanstveni magistrski študijski program« iz cenika PF, in sicer posebej za celotno lansko študijsko leto in posebej za obdobje junij-september 2016. Pri tem je navedla, da pri odgovorih potrebuje seznam bruto izplačil po profesorjih in drugih sodelavcih.

Organ je dne 6. 11. 2017 odgovoril, da v skladu z drugim odstavkom 5.a člena ZDIJZ zavrača dostop do zahtevanih informacij, ker se zahteva nanaša na podatke, ki bodo pridobljeni oz. sestavljeni zaradi nadzornega postopka, ki ga v skladu z zakonom vodi nadzorni organ, specializiran za finančni nadzor in je nadzorni postopek še v teku. Na Univerzi v Mariboru je namreč v teku revizija notranjega poslovanja članic, kjer se preverjajo tudi izplačila profesorjem. Organ je navedel, da do njenega zaključka, skladno z dogovorom z revizijsko hišo, ne more podati več informacij. 

Prosilka je dne 6. 11. 2017 vložila pritožbo, ker je organ le nekaj dni pred tem, nazadnje 30. 10. 2017, ko je bila revizija že v teku, poslal podatke o podobnih izplačilih za profesorje, ki so prav tako bili del nadzornega postopka, pa ovir za posredovanje informacij organ ni izrazil. 

Organ je z dopisom z dne 13. 11. 2017, številka: 0740-1/2017, poslal pritožbo prosilke s prilogami v odločanje IP. Organ je opravil preizkus pritožbe in ugotovil, da je pritožba pravočasna, vložena po upravičeni osebi in dovoljena.

Pritožba je utemeljena. 

Posredovanje informacij za medije lahko mediji zahtevajo od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. To pomeni, da so vsi subjekti, ki so zavezanci po ZDIJZ, hkrati tudi zavezanci po ZMed. Po ZDIJZ so zavezanci opredeljeni v prvem odstavku 1. člena in v prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in ZMed, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, saj so predmet presoje informacije o bruto izplačilih profesorjem in drugim sodelavcem organa.

IP ugotavlja, da je organ z elektronskim sporočilom z dne 6. 11. 2017 prosilki zavrnil odgovor na vprašanje, koliko izplačil je PF oziroma organ nakazal (bruto izplačil) iz naslova postavke »znanstveni magistrski študijski program« iz cenika PF, in sicer posebej za celotno lansko študijsko leto in posebej za obdobje junij-september 2016 po profesorjih in drugih sodelavcih. V skladu z 8. odstavkom 45. člena ZMed je IP štel omenjen odgovor kot zavrnilno odločbo.

Po določbi 9. odstavka 45. člena ZMed je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. 

Glede na navedeno je IP pozval organ, da pošlje dokumente, iz katerih izhajajo podatki, ki so predmet zahteve prosilke, v izvorni obliki, brez izločanja, in sicer: seznam bruto izplačil po profesorjih in drugih sodelavcih, posebej za celotno lansko študijsko leto in posebej za obdobje junij-september 2016, iz naslova postavke "znanstveni magistrski študijski program" iz cenika PF.

Na poziv IP je organ dne 4. 12. 2017 posredoval dokument z naslovom »Bruto plačila po pogodbah in ceniku UM za sodelovanje v komisijah in mentorstvu pri zaključevanju starih magistrskih programov«. Gre za tabelo, ki vsebuje imena in priimke mentorjev ter bruto plačila, posebej za študijsko leto 2015/2016 in posebej za junij-september 2016. Glede na navedeno IP ugotavlja, da odgovor na zastavljeno vprašanje izhaja iz posredovanega dokumenta, kar pomeni, da je pritožba dovoljena.

V nadaljevanju je IP opravil vsebinski preizkus z vidika obstoja morebitnih izjem iz 5.a člena in 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ se je pri zavrnitvi odgovora na vprašanja skliceval na izjemo iz drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, ki je pridobljen ali sestavljen zaradi nadzornega postopka, ki ga v skladu z zakonom vodi Banka Slovenije, organ, pristojen za nadzor trga vrednostnih papirjev ali zavarovalniški nadzor, ali drug nadzorni organ, specializiran za finančni nadzor, če je nadzorni postopek še v teku. Ko je postopek nadzora zaključen, organ lahko zavrne dostop ali njeno ponovno uporabo tudi, če bi razkritje zahtevane informacije povzročilo škodo drugi osebi ali če bi to resno ogrozilo izvajanje drugih zakonskih nalog nadzorne institucije, ki je vodila postopek.

IP poudarja, da gre za izjemo, s katero se varuje izvedba nadzorstvenih postopkov s strani nadzornih organov. Kot izhaja iz navedene določbe, ki v okviru »nadzornih organov« izrecno navaja Banko Slovenije, organ, pristojen za nadzor trga vrednostnih papirjev ali zavarovalniški nadzor, je zakonodajalec nadzorne postopke, ki jih je želel varovati, vezal na institucije, ki opravljajo oblastne, javnopravne naloge na področju finančnega nadzora. Zakonodajalec je sicer z navedbo »ali drug nadzorni organ, specializiran za finančni nadzor« dopustil možnost, da se v okviru te izjeme varujejo tudi drugi »nadzorni postopki, ki niso našteti, če gre za »organe«, ki izpolnjujejo pogoj, da so »specializirani za finančni nadzor« v smislu drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ. IP je tako v svoji praksi v odločbi št.: 090-5/2017/11 z dne 2. 3. 2017 zavzel stališče, da Računsko sodišče sodi med »druge nadzorne organe, pristojne za finančni nadzor«, ki jih omenja ZDIJZ v drugem odstavku 5.a člena. 

V obravnavanem primeru se je organ v zavrnilnem odgovoru skliceval na finančni nadzor s strani revizijske hiše, kar pa po oceni IP ne ustreza pogojem izjeme po drugem odstavku 5. a člena ZDIJZ. Revizijskih družb namreč ni mogoče uvrstiti med »drug nadzorni organ«. Revizijska družba je v skladu Zakonom o revidiranju (ZRev-2): družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je organizirana kot gospodarska družba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe in ima veljavno dovoljenje Slovenskega inštituta za revizijo za opravljanje storitev revidiranja in pooblaščeni revizor ali pooblaščena revizorka, ki samostojno opravlja storitve revidiranja kot samostojni podjetnik posameznik in ima veljavno dovoljenje Inštituta za opravljanje storitev revidiranja (10. točka 3. člena), zaradi česar zagotovo ne sodi med »nadzorne organe«, tudi iz razloga, ker pri revizijskih družbah ni mogoče zaznati »oblastnih, javnopravnih nalog nadzora«. Revizijske družbe opravljajo revidiranje, ki pomeni revidiranje računovodskih izkazov, druge posle dajanja zagotovil in posle opravljanja dogovorjenih postopkov, ki se izvajajo na podlagi pravil Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov s področij revidiranja, dajanja zagotovil in etike. Revidiranje se opravlja v primerih, določenih z zakonom, ali na podlagi naročila pravne osebe, kar pa ne sodi med »oblaste« naloge v smislu drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ. Poleg tega pa so v obravnavanem primeru predmet zahteve izplačila PF iz naslova postavke »znanstveni magistrski študijski program«, torej informacije, s katerimi organ nedvomno razpolaga že iz naslova vodenja izplačil profesorjem in drugim sodelavcem, zato jih ni mogoče obravnavati kot »podatek, ki je pridobljen ali sestavljen zaradi nadzornega postopka«, kar je prav tako pogoj za obstoj zatrjevane izjeme. Ker v obravnavanem primeru po oceni IP zahtevane informacije niso predmet nadzornega postopka pri organu, ki bi sodil v okvir zatrjevane izjeme, se IP ni spuščal v presojo, ali je nadzorni postopek še v teku. 

Glede na vse navedeno IP zaključuje, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za zavrnitev dostopa po drugem odstavku 5. a člena ZDIJZ.

IP je v nadaljevanju pri odločanju o zadevi po uradni dolžnosti ugotavljal tudi obstoj drugih izjem od prostega dostopa po 1. odst. 6. člena in 5.a členu ZDIJZ in ugotovil, da slednje niso podane, prav tako pa jih ni zatrjeval niti organ. V dokumentu z naslovom »Bruto plačila po pogodbah in ceniku UM za sodelovanje v komisijah in mentorstvu pri zaključevanju starih magistrskih programov«, so sicer v prvi koloni navedena imena in priimki mentorjev, kar pomeni, da zahtevana informacija vsebuje osebne podatke, na podlagi katerih so osebe določljive, vendar podatki, ki jih je zahtevala prosilka, zaradi razloga, da gre za podatke, ki so povezani s porabo javnih sredstev, nikakor ne sodijo med varovane osebne podatke. IP ob tem poudarja, da organ kot javni zavod razpolaga z javnimi sredstvi, zato zahtevana izplačila izkazujejo podatek o porabi javnih sredstev. Pri opredelitvi pojma javnih sredstev se IP opira na določbe Zakona o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 11/01, s spremembami, v nadaljevanju ZRacS-1). ZRacS-1 namreč v prvem odstavku 20. člena določa, da Računsko sodišče revidira poslovanje uporabnikov javnih sredstev, iz petega odstavka istega člena, ki določa, kdo so uporabniki javnih sredstev po ZRacS-1, pa je moč razbrati, katera sredstva predstavljajo javna sredstva. Peti odstavek 20. člena ZRacS-1 določa, da je po ZRacS-1 uporabnik javnih sredstev: 1. pravna oseba javnega prava ali njena enota; 2. pravna oseba zasebnega prava, če zanjo velja vsaj eno od naslednjega: - da je prejela pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti; - da izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije; - da je gospodarska družba, banka ali zavarovalnica, v kateri imata država in lokalna skupnost večinski delež; 3. fizična oseba, če zanjo velja vsaj eno od naslednjega: - prejela pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti; - da izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije. Iz navedene določbe ZRacS-1 izhaja, da spada med uporabnike javnih sredstev vsaka oseba (pravna ali fizična), če izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije. Iz določbe petega odstavka 20. člena ZRacS-1 izhaja logičen sklep, da pojem javnih sredstev ne zajema zgolj proračunskih sredstev, pač pa tudi sredstva, ki jih izvajalec javne službe za izvajanje javne službe pridobi iz drugih virov (za konkreten primer relevanten prvi odstavek 72. člena ZViS). Do istega zaključka pridemo tako z jezikovno razlago, kot tudi z logično razlago (argumentum a contrario) 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zakonodajalec je namreč zapisal, da se dostop do informacije dovoli, če gre za porabo javnih sredstev in ne, da se dostop dovoli, če gre (zgolj) za porabo proračunskih sredstev. Če bi zakonodajalec želel določiti dostop zgolj do tistih informacij, ki so vezana na porabo proračunskih sredstev, bi to nedvomno izrecno zapisal, a tega ni storil. Zaradi tega je treba pojem javne porabe iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ razumeti širše, in sicer v smislu definicije, ki izhaja iz zgoraj citirane določbe petega odstavka 20. člena ZRacS-1. 

Tudi Ustavno sodišče RS je v odločbi št. U-I-272/97 z dne 23. 11. 2000 zavzelo stališče, da so s sredstvi javnih financ mišljena v primeru javnih zavodov vsa sredstva, ki jih ti zavodi pridobivajo na katerega od načinov, uzakonjenih v prvem odstavku 48. člena ZZ, torej iz sredstev ustanovitelja, s plačili za storitve, s prodajo blaga in storitev na trgu in iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in aktom o ustanovitvi. Iz predmetne odločitve Ustavnega sodišča RS tako nedvomno sledi, da je treba pojem javna sredstva razlagati široko (zajema tudi sredstva, pridobljena na trgu) in da ta pojem ne zajema le proračunskih sredstev, ampak je precej širši. Slednje izhaja tudi iz prakse IP in sodne prakse.

Navedeno pomeni, da ne glede na to, iz katerega vira financiranja (ki jih ima organ na razpolago) je organ izvedel izplačila za sodelovanje v komisijah in mentorstvu pri zaključevanju starih magistrskih programov, le ta izkazujejo porabo javnih sredstev, kar pomeni, da imena in priimki posameznikov skupaj s podatkom o višini izplačila predstavljajo podatke, ki so skladno z določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ prosto dostopne informacije javnega značaja.  

IP zaključuje, da je pritožba prosilke utemeljena, saj je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilke ugodil ter na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločitev oziroma t.im. zavrnilni odgovor organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe. V skladu z desetim odstavkom 45. člena ZMed, ki določa, da mora organ odločbo, izdano na podlagi pritožbe, izvršiti nemudoma, najpozneje pa v petih delovnih dnevih od vročitve odločbe, je organ dolžan prosilki posredovati dokument, kot izhaja iz izreka te odločbe, v roku petih delovnih dni (5) od vročitve te odločbe. 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse. 

Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka informacijske pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka