Prosilec - Slovenski državni holding d.d.

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahtevala fotokopijo pogodbe o prodaji deležev v podjetju Aerodrom Ljubljana, pismo o nameri in podpisan dopis glede bančne garancije in ponudbe kupnine. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, saj gre za izjemo varstva poslovne skrivnosti. IP je organu pritrdil, da gre za dokumente, ki so poslovna skrivnost organa in stranskih udeležencev, vendar je hkrati ugotovil, da gre pri pogodbi za dokument, ki predstavlja izjemo porabe javnih sredstev. Prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ namreč določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (torej ne glede na podano izjemo poslovne skrivnosti), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. IP je zato pritožbi prosilca glede dostopa do pogodbe delno ugodil in organu naložil posredovanje pogodbe na način, da v njej prekrije varovane osebne podatke. Glede preostalih dokumentov je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno, saj dokument izpolnjuje kriterije za izjemo varstva poslovne skrivnosti, hkrati pa ne gre za porabo javnih sredstev.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-206/2017/13
Datum: 28. 11. 2017

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), drugega odstavka 251. člena, prvega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 29. 8. 2017, zoper odločbo Slovenskega državnega holdinga d. d., Mala ulica 5, p. p. 139, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 2017011356 z dne 11. 8. 2017, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.      Pritožbi prosilca z dne 29. 8. 2017 se delno ugodi in se odločba št. 2017011356 z dne 11. 8. 2017 delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo dokumenta Agreement for sale and purchase of shares in Aerodrom Ljubljana, d. d., pri čemer mora v dokumentu prekriti:
-    vse parafe na dnu vseh strani dokumenta,
-    pod točko 16.1 (ii) na strani 25: imeni in priimka in faks številki,
-    na strani 37 in 38: vsa imena, priimke, faks številke in elektronske naslove,
-    pod točko 8.5. (ii) in (iii) na strani 12-13 dodatka 6.1.1: vsa imena, priimke, faks številke in elektronske naslove,
-    na strani 16 priloge 2 dodatka 6.1.1: obe imeni in priimka v vrstici »Attention to«,
-    na strani 21, 22 in 23 priloge 3 dodatka 6.1.1.: vsa imena, priimke, faks številke in elektronske naslove,
-    na strani 25 dodatka 6.1.1.: imeni, priimka in položaja zastopnikov Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja d. d.,
-    na strani 26 dodatka 6.1.1.: imeni, priimka in položaja zastopnikov KD skladi d. o. o. in ime, priimek in položaj zastopnika na levi strani družbe Alpen Invest d. o. o.,
-    na strani 27 dodatka 6.1.1.: ime, priimek in položaj zastopnice navedene na levi strani za družbo Modra zavarovalnica d. d. in obe imeni, priimka in položaja zastopnikov Abanke Vipa d. d.,
-    na strani 28 dodatka 6.1.1.: obe imeni, priimka in položaja zastopnikov kupca,
-    na strani 39 (na zadnjih treh listih dokumenta): ime, priimek, faks številko in elektronske naslove,
-    na strani 41 (predzadnji list dokumenta): imeni, priimka, podpisa in položaja zastopnikov Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja d. d.,
-    na strani 42 (predzadnji list dokumenta): imeni, priimka, podpisa in položaja zastopnikov KD skladi d. o. o. in ime, priimek, položaj in podpis zastopnika na levi strani Alpen Invest d. o. o.,
-    na strani 43 (zadnji list dokumenta): obe imeni, priimka, podpisa in položaja zastopnikov Abanke Vipa d. d.,
-    na strani 44 (zadnja stran dokumenta): obe imeni, priimka, položaja in podpisa kupca.

2.  V delu, v katerem je organ v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe v dokumentu dolžan prekriti varovane osebne podatke in v delu, ki se nanaša na posredovanje fotokopije dopisa (PPGAM) Asset Management Corporation z dne 3. 9. 2014, podpisanega s strani … (v zvezi s prodajo 75% Aerodroma Ljubljana – bančna garancija in ponudba kupnine) ter pisma o nameri z dne 29. 8. 2014 s strani (PPGAM) Asset Management Corporation, se pritožba prosilca zavrne.

3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 17. 7. 2017 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je od organa zahteval posredovanje fotokopije podpisane pogodbe o prodaji delnic družbe Aerodrom Ljubljana s kupcem družbo Fraport AG Frankfurt Airport Services Worldwide ter zahtevo z istega dne za posredovanje fotokopije oz. e-zapisa dopisa (PPGAM) Asset Management Corporation z dne 3. 9. 2014, podpisanega s strani … (v zvezi s prodajo 75% Aerodroma Ljubljana – bančna garancija in ponudba kupnine) ter pismo o nameri z dne 29. 8. 2014 s strani (PPGAM) Asset Management Corporation.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 2017011356 z dne 11. 8. 2017, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. Organ je v postopek pozval tudi stranske udeležence, stransko udeležbo pa so v postopku priglasile družbe Abanka d. d., Alta Skladi d. d., Kapitalska družba d. d., Modra Zavarovalnica d. d. in Zavarovalnica Triglav d. d. Družba Fraport AG Frankfurt Airport Services Worldwide je sporočila, da se postopka ne bo udeležila, kot tudi ne družba KD Skladi d. o. o. Organ je ugotovil, da se prosilčevi zahtevi nanašata na podatke, ki so bili opredeljeni kot poslovna skrivnost, zato je podan razlog za zavrnitev iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je namreč z namenom zaščite konkurenčne sposobnosti družbe sprejel Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti, ki v 5. členu določa, da se za poslovno skrivnost organa med drugim štejejo tudi podatki, gradiva, ukrepi, postopki in predmeti, ki se nanašajo na sklenitev pravnih poslov v zvezi s kapitalskimi naložbami organa in kapitalskimi naložbami Republike Slovenije, ki jih organ upravlja skladno z Zakonom o Slovenskem državnem holdingu. Hkrati so vse zahtevane listine po vsebini objektivna poslovna skrivnost, saj je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Organ je namreč le eden od številnih udeležencev na trgu, z izročitvijo teh listin konkurentom, pa bi bila možna podrobna analiza poslovne dejavnosti organa, s čimer bi bil konkurenčni položaj organa bistveno slabši. Po navedbah organa podatki ne predstavljajo niti podatkov o porabi javnih sredstev. Organ je kot eden od prodajalcev odtujil kapitalsko naložbo v družbi Aerodrom Ljubljana, na podlagi sklepa Državnega zbora o soglasju k odtujitvi naložb Republike Slovenije, Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja d. d., Slovenske odškodninske družbe d. d., Modre zavarovalnice d. d., D.S.U d. o. o., Posebne družbe za podjetniško svetovanje d. d. z dne 21. 6. 2017. V sklepu je navedeno, da se kupnina od prodaje kapitalskih naložb uporabi za odplačilo dolgov v računu financiranja. Poleg odplačevanja javnega dolga pa se kupnina, ki jo prejme RS, uporabi tudi za namene, določene s posebnim zakonom ali zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna, za nakup novega stvarnega ali finančnega premoženja države ali za plačilo stroškov povezanih s prodajo naložbe. Organ je s prodajo deleža v družbi Aerodrom Ljubljana pridobil sredstva za izvajanje javnopravnih nalog, ki so mu bile naložene z zakonom, kar pomeni da je šlo za spremembo ene oblike premoženja v drugo, ne pa za njegovo porabo. Zato pogodba in ostali dve listini, ki ju zahteva prosilec, ne dajejo nobenega podatka o porabi javnih sredstev.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 29. 8. 2017 vloži pritožbo, v kateri je navedel, da se je večinski delež Aerodroma na dan prodaje nahajal v 75% lasti Republike Slovenije, Aerodrom je bil ustvarjen s sredstvi vseh državljanov Republike Slovenije in zato ni razlogov, da zahtevani dokumenti ne bi smeli biti razkriti. Meni, da je bila prodaja družbe netransparentna in da je bila s prodajo trajno oškodovana Republika Slovenija in da odgovorni v času prodaje niso storili vsega, da bi zaščitili interese države in državljanov. 

Po prejemu pritožbe, jo je organ na podlagi 245. člena ZUP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, posredoval v reševanje IP.

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ stranske udeležence seznanil z vloženo zahtevo in z izdano odločbo, ne pa tudi s pritožbo prosilca, zato je IP stranske udeležence, ki so stransko udeležbo priglasili, z dopisom z dne 24. 10. 2017 seznanil z vloženo pritožbo in jim skladno s 44. in 143. členom ZUP omogočil, da se o vloženi pritožbi izjavijo.

Družba Alta Skladi d. d. je z dopisom z dne 26. 10. 2017 navedla, da vztraja pri svojih prvotnih navedbah in pojasnjuje, da predstavlja zahtevana pogodba poslovno skrivnost in posledično tudi izjemo, ki jo določa ZDIJZ, zato ne soglaša z vpogledom ali posredovanjem omenjene pogodbe tretjim osebam.

Družba Zavarovalnica Triglav d. d. je primarno poudarila, da zahtevane informacije ne predstavljajo informacij javnega značaja, saj ne gre za listine oz. nobeno od pogodb, za katero je predvideno razkritje po 4.a členu ZDIJZ-C. Organ torej sploh ni dolžan presojati zahteve v zvezi z izjemami, ampak jo je dolžan zavrniti zaradi neizpolnjevanja zakonskih pogojev. Že sam zakon namreč izrecno loči med informacijo javnega značaja (4. člen) in informacijo javnega značaja pri subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (4.a člen) in slednje tudi ožje interpretira. Po mnenju stranskega udeleženca je presojanje po 5.a in 6. členu ZDIJZ povsem neutemeljeno, saj v osnovi ne gre za informacijo javnega značaja. Stranski udeleženec zahteva, da se prosilcu zavrne zahteva za vpogled in pridobitev fotokopije pogodbe, saj zahteva ni utemeljena in je v nasprotju z zakonskimi določili in prakso.

Kapitalska družba d. d. je v pritožbenem postopku navedla, da v celoti vztraja pri svojih navedbah, ki jih je podala že v postopku pred organom prve stopnje.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. 

1.    Dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca

IP uvodoma ugotavlja, da je predmet zahteve prosilca fotokopija (oz. elektronski zapis naslednjih dokumentov:
1.    Agreement for sale and purchase of shares in Aerodrom Ljubljana, d. d. sklenjena med organom, Republiko Slovenijo, Kapitalsko družbo pokojninskega in invalidskega zavarovanja d. d., Zavarovalnico Triglav, d. d., KD Skladi, družbo za upravljanje, d. o. o., Alpen Invest, družbo za upravljanje investicijskih skladov, d. o. o., Modro zavarovalnico, d. d. in Abanko Vipa d. d., kot prodajalci in družbo Fraport AG Frankfurt Airport Services Worldwide kot kupcem (v nadaljevanju Pogodba Aerodrom Ljubljana),
2.    Dopis (PPGAM) Asset Management Corporation z dne 3. 9. 2014, podpisan s strani … (v zvezi s prodajo 75% Aerodroma Ljubljana – bančna garancija in ponudba kupnine) ter
3.    Pismo o nameri z dne 29. 8. 2014 s strani (PPGAM) Asset Management Corporation.

IP na tem mestu ugotavlja, da je o dokumentu pod točko 1 (Agreement for sale and purchase of shares in Aerodrom Ljubljana, d. d.) že odločal v pritožbenem postopku, in sicer z odločbo št. 090-32/2017/40 z dne 14. 4. 2017.

2.    Stranski udeleženci

V postopku pred organom prve stopnje so stranski udeleženci priglasili stransko udeležbo in v določenih primerih tudi pojasnili, zakaj se z razkritjem zahtevane dokumentacije ne strinjajo:
-    Abanka d. d. je priglasila stransko udeležbo in nasprotuje posredovanju zahtevanih informacij, ker vsebujejo podatke, ki so poslovna skrivnost,
-    družba Alta Skladi d. d., kot prevzemnik sklada Alpen je priglasila stransko udeležbo in zaradi varovanja poslovnih skrivnosti v pogodbi o prodaji delnic družbe Aerodrom Ljubljana nasprotuje vpogledu tretjih oseb v navedeno pogodbo,
-    Kapitalska družba d. d. je navedla, da zahtevana dokumentacija predstavlja poslovno skrivnost na podlagi Pravilnika družbe o poslovni skrivnosti, hkrati pa bi lahko družba utrpela veliko gmotno škodo, če bi posredovala podatke, ki jih vsebuje navedena pogodba, saj bi to predstavljalo kršitev pogodbene določbe in odškodninsko odgovornost družbe,
-    Modra Zavarovalnica d. d. je navedla, da nasprotuje razkritju navedenih pogodb iz razloga varovanja poslovne skrivnosti, razkritje zahtevanih dokumentov pa bi lahko škodovalo poslovnim interesom družbe,
-    Zavarovalnica Triglav d. d. je stransko udeležbo priglasila in navedla, da zahtevani dokumenti ne predstavljajo informacije javnega značaja, saj ne gre za dokument iz 4.a člena ZDIJZ. Prav tako meni, da je zahteva v nasprotju z 2. členom ZDIJZ, predstavlja pa tudi poslovno skrivnost,
-    družba Fraport AG stranske udeležbe ni priglasila, je pa navedla, da je običajna praksa v vsaki mednarodnem privatizacijskem postopku, da se dokumentacija iz tega postopka hrani kot zaupna,
-    družba KD Skladi, d. o. o. stranske udeležbe ni priglasila.

Glede na vse navedbe iz pritožbenega postopka IP ugotavlja, da so v tem postopku med strankami in stranskimi udeleženci sporna naslednja vprašanja:
(1)    ali sodijo zahtevani dokumenti med informacije javnega značaja opredeljene v 4. členu ZDIJZ (ki se nanašajo na organe) ali med informacije javnega značaja opredeljene v 4.a členu ZDIJZ (ki se nanašajo na poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava),
(2)    ali so zahtevani podatki poslovna skrivnost organa oz. stranskih udeležencev in
(3)    ali je podana izjema iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli tudi, če je podatek poslovna skrivnost, kadar gre za podatke o porabi javnih sredstev.

3.    Položaj zavezanca

Od sprejema novele ZDIJZ-C (tj. 17. 4. 2014, op. IP) zakon pozna in loči med dvema vrstama zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer poleg (1) državnih organov, organov lokalnih skupnosti, javnih agencij, javnih skladov in drugih oseb javnega prava, nosilcev javnih pooblastil in izvajalcev javnih služb (ki jih zakon na podlagi prvega odstavka 1. člena ZDIJZ opredeljuje s skupnim izrazom »organi«), so na podlagi novele ZDIJZ-C dostop do informacij javnega značaja dolžne zagotavljati tudi (2) gospodarske družbe in druge pravne osebe zasebnega prava pod prevladujočim vplivom Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava (ki jih zakon na podlagi prvega odstavka 1.a člena opredeljuje s skupnim izrazom »poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava«).

Informacija javnega značaja je v primeru, ko je zavezanec poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, definirana ožje kot v primeru organov, saj so informacije javnega značaja taksativno naštete v 4.a členu ZDIJZ, medtem ko je definicija informacije javnega značaja za organe definirana širše. 4. člen ZDIJZ namreč določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

IP ugotavlja, da je bil Slovenski državni holding ustanovljen 11. 6. 2014 s preoblikovanjem Slovenske odškodninske družbe v skladu z Zakonom o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1). 63. člen ZSDH-1 določa, da je SDH zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja in da se glede postopka posredovanja in dolžnosti zavezanca uporabljajo določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Navedeno določbo je vseboval tudi peti odstavek 29.a člen ZSDH, ki je veljal še pred sprejetjem novele ZDIJZ-C. Navedeno pomeni, da je bil SDH zavezanec že pred sprejemom novele ZDIJZ-C, in sicer kot organ, saj pred sprejemom novele ZDIJZ-C poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom še niso obstajali kot kategorija subjektov, ki so zavezani za posredovanje informacij javnega značaja. Režim, na podlagi katerega je SDH zavezan za posredovanje informacij javnega značaja, se torej presoja po določbah, ki zavezujejo organe, saj bi bilo v nasprotju z namenom zakona, da bi bila že dosežena transparentnost na področju dostopa do informacij javnega značaja za SDH, po sprejetju novele ZDIJZ-C, nenadoma ožja. Namen novele ZDIJZ-C je bil namreč vključiti nov sklop zavezancev za dostop do informacij javnega značaja, ne pa že obstoječim zavezancem za dostop do informacij javnega značaja zožiti obseg informacij, ki so jih dolžni posredovati.

IP dalje pojasnjuje, da je bilo že v različnih odločbah IP, kot tudi odločitvah Upravnega sodišča ugotovljeno, da je SDH zavezanec kot pravna oseba javnega prava in ne zgolj kot nosilec javnega pooblastila. Upravno sodišče je npr. v sodbi št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016 pritrdilo stališču IP, da ima SDH status javnopravnega subjekta, da naloge in pristojnosti skupščine uresničuje vlada in da organ razpolaga z javnimi sredstvi. IP na tem mestu še pojasnjuje, da je bil SDH ustanovljen s preoblikovanjem SOD in je z ustanovitvijo prevzel pristojnosti in obveznosti SOD. O statusu SOD v postopkih, ki se vodijo po ZDIJZ, pa je odločilo tudi že Vrhovno sodišče, ki je v sodbi I Up 1126/2006-2 odločilo, da je po načinu ustanovitve, namenu delovanja in razmerju do ustanovitelja SOD nedvomno pravna oseba javnega prava. 

Ker je glede na navedeno SDH pravna oseba javnega prava in ne zgolj nosilec javnega pooblastila, se osmi odstavek 1.a člena ZDIJZ nanj ne nanaša, saj je mogoče navedeno določbo uporabiti le v primerih, kadar je organ izvajalec javne službe ali nosilec javnega pooblastila (ne pa hkrati tudi pravna oseba javnega prava). Navedeni subjekti so namreč zavezani na obeh podlagah - kot organi v delu, v katerem izvajajo javno službo oz. so nosilci javnega pooblastila, v preostalem delu pa zanje veljajo določbe, ki urejajo dostop do informacij za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Zakonodajalec je »dvotirnost« določenih subjektov predvidel zgolj za ti dve vrsti subjektov, ne pa tudi za preostale subjekte. Specifičnost nosilcev javnih pooblastil in izvajalcev javne službe je namreč v tem, da so bili do sprejema novele ZDIJZ-C zavezani le v delu, v katerem so bili nosilci javnega pooblastila in izvajalci javne službe, ne pa tudi v preostalem delu svojega delovanja. Pravne osebe javnega prava (kamor spada tudi organ v konkretnem primeru) pa so bile od uveljavitve tega akona podvržene določbam ZDIJZ v celotnem svojem delovanju in ne le v določenem delu.

Podobno izhaja tudi iz mnenja Ministrstva za notranje zadeve, št. 090-52/2014/2 z dne 20. 5. 2014, ki se je opredelilo do vprašanja, kako postopati, kadar je subjekt zavezan tako za posredovanje informacij po 1. členu ZDIJZ, kot tudi po 1.a členu ZDIJZ. Kadar določen subjekt ustreza obema definicijama, torej je hkrati organ, kot tudi poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom, je pri ugotavljanju dolžnosti zavezanca, pa tudi glede same definicije informacije javnega značaj (4. ali 4.a člen ZDIJZ) treba primarno izhajati iz ugotovitve, da je osnovni namen novele ZDIJZ-C povečati transparentnost upravljanja z javnimi sredstvi vseh poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Zato novela ZDIJZ-C za vse poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava uvaja nove obveznosti, v bistvenem delu pa ne spreminja obveznosti za »stare« zavezance, ki niso poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, niti ne posega v obseg pravnega varstva prosilcev v zvezi z zahtevami, ki so naslovljene na t. i. »stare zavezance«.

Izvajanje javne službe oziroma javnega pooblastila se lahko v praksi izvaja v različni statusno-pravnih oblikah, lahko gre za osebe javnega ali zasebnega prava. Določba osmega odstavka 1.a člena ZDIJZ se nanaša izključno na tiste zavezance po ZDIJZ, ki so ustanovljeni kot pravne osebe zasebnega prava in so nosilci javnih pooblastil oz. izvajalci javnih služb, obenem pa po definiciji iz 1.a člena ZDIJZ spadajo tudi med poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (npr. gospodarska družba v 100% lasti Republike Slovenije). Ti subjekti namreč pred uveljavitvijo novele ZDIJZ-C niso bili zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja v celotni sferi svojega delovanja, ampak izključno v delu, ki se nanaša na izvajanje javne službe oz. javnega pooblastila. Temu je sledila tudi praksa Informacijskega pooblaščenca (npr. primerjaj odločitvi glede Pošte Slovenije, odločbo Informacijskega pooblaščenca št. 090-52/2013/6 z dne 5. 4. 2013 in št. 090-30/2009 z dne 4. 5. 2009). 

V drugo skupino zavezancev po 1. členu ZDIJZ pa je treba šteti subjekte, ki so pravne osebe javnega prava in so hkrati izvajalci javnih služb in nosilci javnih pooblastil (npr. javni zavodi, javni gospodarski zavodi, javna podjetja ipd.). Ti subjekti so bili že pred uveljavitvijo novele ZDIJZ-C zavezanci za posredovanje informacij iz celotne sfere delovanja po 1. členu ZDIJZ, za definicijo informacije javnega značaja pa se je uporabljal 4. člen ZDIJZ (glej npr. odločbo Informacijskega pooblaščenca glede javnega podjetja, ki opravlja komunalne storitve, št. 090-75/2011 z dne 29. 07.2011 ali odločbo št. 090-233/2011/15 z dne 8. 3. 2013). Novela ZDIJZ-C v tem delu njihovih obveznosti ne spreminja. Če takšen subjekt, ki je pravna oseba javnega prava, izpolnjuje tudi kriterije za poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom po drugem odstavku 1.a člena ZDIJZ, zanj dodatno veljajo obveznosti, ki jih novela ZDIJZ-C določa za nove zavezance (predvsem npr. obveznost proaktivne objave podatkov po enajstem in dvanajstem odstavku 10.a člena ZDIJZ). Povedano drugače, tovrstni subjekti so vselej dolžni voditi postopek po ZDIJZ kot organ (izdajati upravne odločbe), hkrati pa se tudi zanje širi transparentnost za tiste informacije, ki jih ZDIJZ-C posebej navaja za »poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava« (npr. absolutna javnost podatkov po 6.a členu, proaktivna spletna objava informacij po 10.a členu ZDIJZ).

Za SDH kot organ, se torej s sprejemom novele ZDIJZ-C obveznost posredovanja informacij javnega značaja ni v ničemer spremenila in se ni zožila na obseg, kot velja za nosilce javnih pooblastil (čeprav je organ tudi nosilec nekaterih javnih pooblastil), kot se tudi ni zožila na obseg dolžnosti, ki velja le za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (čeprav organ po definiciji sodi tudi med poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava). Organ je bil kot pravna oseba javnega prava v celoti zavezan za posredovanje informacij javnega značaja v celotnem obsegu svojega delovanja že pred sprejemom novele ZDIJZ-C in v enakem obsegu je zavezan tudi sedaj (poleg razširjenih obveznosti proaktivne objave podatkov iz 10. a člena ZDIJZ). IP ob še dodaja, da svojemu javnopravnemu statusu »sui generis« (torej, da je pravna oseba javnega prava) v izpodbijani odločbi ni oporekal niti organ sam, temveč je to vprašanje izpostavil eden izmed stranskih udeležencev.

Ob ugotovitvi, da je organ pravna oseba javnega prava, je v nadaljevanju treba ugotoviti, da je obseg informacij javnega značaja, do katerih je organ dolžan zagotavljati dostop, opredeljen v 4. členu ZDIJZ (navedeni dokumenti nesporno izvirajo iz delovnega področja organa, nahajajo se v obliki dokumentov, ki jih je organ izdelal sam ali pridobil od drugih oseb in organ z njimi razpolaga), izjeme od prostega dostopa, ki jih je v primeru informacij javnega značaja iz 4. člena mogoče uporabiti, pa so navedene v 5.a in prvem odstavku 6. členu ZDIJZ. Navedba Zavarovalnice Triglav, da zahtevane pogodbe ne predstavljajo informacij javnega značaja, saj ne ustrezajo definiciji iz 4.a člena ZDIJZ, je torej materialnopravno napačna. 4.a člen namreč opredeljuje krog informacij javnega značaja za zavezance iz 1.a člena ZDIJZ, medtem ko organ v konkretnem primeru sodi med zavezance po 1.členu ZDIJZ in se zanj zato uporablja definicija informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. 

Prav tako ni mogoče slediti organu, ki v 19. točki odločbe navaja, da samoiniciativno objavlja vse tiste informacije, ki morajo biti po zakonu javne. Absolutna javnost podatkov iz 6.a člena ZDIJZ namreč predstavlja le ožji krog informacij, ki morajo biti absolutno javne in se nanašajo na transparentnost poslovnih subjektov pred prevladujočim vplivom oseb javnega prava (zavezanci iz 1.a člena ZDIJZ). Za organe je javnost podatkov opredeljena širše. Zavezanci po ZDIJZ nimajo pravice izbirati, kateri »režim transparentnosti« je zanje bolj ugoden in izbrati tistega, ki terja nižjo stopnjo transparentnosti. Izbiro, kateri podatki so absolutno javni v primeru posamezne vrste zavezancev, je namreč opravil že zakonodajalec.

4.    Izjema varstva poslovne skrivnosti

IP je v nadaljevanju preizkusil, ali je za vsak zahtevan dokument podana izjema varstva poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki jo zatrjuje organ (in tudi stranski udeleženci), oziroma ali so morebiti podane druge okoliščine, ki kljub obstoju te izjeme dovoljujejo dostop do zahtevanih informacij (drugi ali tretji odstavek 6. člena ZDIJZ), tako kot zatrjuje prosilec.

Na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1) razlikuje dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi se podatki štejejo za poslovno skrivnost.

Po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom; s tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Po drugem odstavku tega člena pa se ne glede na to, ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba; družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 39. člena ZGD-1). S pisnim sklepom iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1 mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1).

Pri subjektivnem kriteriju torej družba sama, s splošnim ali posamičnim aktom, odredbo ipd. označi določen podatek za zaupen, ne glede na to, kakšnega pomena je za njeno konkurenčno prednost (lahko gre tudi za manj pomemben podatek), kakšna oziroma ali sploh kakšna škoda bi z razkritjem nastala ipd. Odločitev o tem, ali se bo določen podatek štel za poslovno skrivnost po prvem odstavku 39. člena ZGD-1, je torej v celoti prepuščena družbi.

Če pa podatki niso označeni kot poslovna skrivnost v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1, pa lahko uživajo tovrstno zaupnost le ob predpostavkah iz drugega odstavka 39. člena ZGD-1, kjer je opredeljen objektivni kriterij za določitev poslovne skrivnosti. Pri tem kriteriju torej ni treba, da je podatek opredeljen kot poslovna skrivnost s kakšnim aktom ali kot tak izrecno označen, mora pa biti očitno, da bi z razkritjem nepooblaščeni osebi nastala škoda, ki pa mora biti občutna (torej ne kakršnakoli). Za odločitev o tem, ali se bo določen podatek štel za poslovno skrivnost po drugem odstavku 39. člena ZGD-1, je torej odločilna vsebina podatka oziroma očitne hude posledice njegovega razkritja.

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je uprava organa na podlagi prvega odstavka 39. člena ZGD-1 z namenom zaščite konkurenčne sposobnosti družbe sprejela pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti (IP je vanj vpogledal že v okviru pritožbenega postopka, ki ga je vodil v zadevi št. 090-32/2017). Ta v 5. členu določa, da se za poslovno skrivnost organa med drugim štejejo podatki, gradiva, ukrepi, postopki in predmeti, ki se nanašajo na sklenitev pravnih poslov v zvezi s kapitalskimi naložbami organa in kapitalskimi naložbami RS, ki jih organ upravlja skladno z ZSDH-1, torej sam postopek, prispele ponudbe, sprejem ponudb, podatki, ki se nanašajo na pogajanja, pogodbe idr., z izjemo podatkov, ki morajo biti javno objavljeni skladno z veljavnimi predpisi. Na podlagi citiranega člena pravilnika je organ zaključil, da vsi trije zahtevani dokumenti predstavljajo subjektivno poslovno skrivnost. Organ je še dodal, da so vsi dokumenti hkrati poslovna skrivnost tudi na podlagi drugega odstavka 39. člena ZGD, saj naj bi bilo očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Podatki po stališču organa tako predstavljajo tudi objektivno poslovno skrivnost.

Navedb stranskih udeležencev glede zatrjevane poslovne skrivnosti IP na tem mestu ne bo ponovno navajal, saj so bile v celoti povzete že v točki 2. obrazložitve te odločbe, zato se na tem mestu nanje zgolj sklicuje. Večina stranskih udeležencev je glede dokumentov zatrjevala subjektivno in/ali objektivno poslovno skrivnost. Glede na to, da je poslovno skrivnost na podlagi svojega pravilnika zatrjeval že sam organ, prav tako pa določbo, da pogodba predstavlja poslovno skrivnost, vsebuje tudi sama pogodba, oznako pa vsebujejo vsi preostali dokumenti, IP stranskih udeležencev ni dodatno pozival, da predložijo svoje akte o določitvi poslovne skrivnosti.

IP tako ugotavlja, da je v glede vseh treh dokumentov, ki jih je zahteval prosilec, izpolnjen kriterij za poslovno skrivnost po prvem odstavku 39. člena ZGD-1. Glede na to, da dokumenti predstavljajo poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju, se IP v nadaljevanju zaradi načela ekonomičnosti postopka ni podrobneje spuščal v ugotavljanje, ali predstavljajo poslovno skrivnost tudi po objektivnem kriteriju, saj za obstoj izjeme iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zadostuje, da dokumenti predstavljajo poslovno skrivnost po enem izmed obeh zakonskih kriterijev za določitev poslovne skrivnosti. Da istovrstne pogodbe (o prodaji deležev v družbah Etra 33 oz. Alpina) na podlagi pravilnika organa predstavljajo subjektivno poslovno skrivnost organa, je odločilo tudi Upravno sodišče z odločbo št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016. 

5.    Izjema porabe javnih sredstev

Ob ugotovitvi, da dokumenti, ki jih je zahteval prosilec, predstavljajo poslovno skrivnost organa, je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali v konkretnem primeru pride v poštev 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (torej ne glede na podano izjemo poslovne skrivnosti), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ali v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. V obravnavani zadevi gre za izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej ne gre za nobeno od v prvi alineji tretjega odstavka tega člena omenjenih izjem/točk, niti za primer slednjih dveh zakonov. V konkretnem primeru je torej izjemo od izjem, ki se nanaša na porabo javnih sredstev, mogoče upoštevati.

Upravno sodišče je s sodbo št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, kjer je odločalo o istovrstnih pogodbah prodaje poslovnih deležev v družbah Etra33 in Alpina, odločilo, da obe pogodbi predstavljata podatke, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev. Organ ima namreč status javnopravnega subjekta, naloge in pristojnosti skupščine uresničuje vlada in organ razpolaga z javnimi sredstvi. Dejstvo, da je organ delniška družba še ne pomeni, da gre v vseh pogledih za klasično delniško družbo in da zanj veljajo le pravila, ki zavezujejo pravne osebe zasebnega prava. Organ je bil namreč ustanovljen z javnopravnim aktom – zakonom, ki določa tudi njegove pristojnosti, pravice in obveznosti. Ustanovljen je bil z namenom izvajanja določenih pomembnih nalog v javnem interesu (poravnava obveznosti iz naslova denacionalizacije, vlaganje v javno telekomunikacijsko omrežje, vodi postopke izplačevanja odškodnin žrtvam (po)vojnega nasilja), edini ustanovitelj in delničar je Republika Slovenija, naloge in pristojnosti skupščine organa uresničuje vlada, organ je (že bil) revidiranec Računskega sodišča, veljajo posebnosti glede pogojev oziroma imenovanja članov idr. Gre za t. i. »sui generis« subjekt, ki za izvajanje javnopravnih nalog upravlja z javnimi sredstvi, zaradi oblike državnega premoženja (naložbe oziroma delnice in deleži v gospodarskih družbah) in čim lažjega ter učinkovitejšega upravljanja z njimi, pa je organiziran kot delniška družba.

Iz javnopravne narave in predvsem nalog, za izpolnjevanje katerih je bil organ ustanovljen, ter izvora oziroma svojstva premoženja, s katerim organ upravlja, nesporno in jasno izhaja, da razpolaga z javnimi sredstvi oz. da upravlja s posebnim državnim premoženjem v obliki naložb, ki so v lasti države oziroma organa kot javnopravnega subjekta, in da gre za izključno javnopravne naloge in cilje, zato gre za informacije, ki so povezane s porabo oz. razpolaganjem z javnimi sredstvi. Prodaja državnega premoženja predstavlja porabo javnih sredstev oz. gre za spremembo iz ene v drugo obliko premoženja, ki mora biti iz enakih razlogov dostopna javnosti.

Navedeno stališče je potrdilo tudi Upravno sodišče v zgoraj citirani sodbi (str. 9), in navedlo, da »organ upravlja z državnim premoženje v obliki naložb, ki so v lasti države in gre zato za informacije, ki so povezane s porabo oziroma razpolaganjem z javnimi sredstvi. Prodaja teh sredstev tako predstavlja porabo javnih sredstev oziroma njihovo spremembo iz ene v drugo obliko premoženja.«

Dejstvo, da je organ v zameno za prodano premoženje prejel protivrednost v denarju, v konkretnem primeru ni relevantno za odločitev, ali gre za porabo javnih sredstev, saj je tudi sprememba premoženja iz ene v drugo obliko, lahko predmet prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedenemu je pritrdilo tudi Upravno sodišče v citirani sodbi (str. 9), in sicer je navedlo, da »je treba pojem porabe po mnenju sodišča razlagati širše, kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje s premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja in ene oblike v drugo. Poraba javnih sredstev torej niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne in neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.«

Kot je v točki 17. izpodbijane odločbe ugotovil že sam organ, je zakonodajalec razpolaganje z javnim premoženjem uredil zelo določno in natančno, torej ni mogoče slediti obrazložitvi organa, da »posluje pod enakimi pogoji kakor druge gospodarske družbe«. Organ je lahko svoje kapitalske naložbe odtujil le na podlagi sklepa  Državnega zbora in z namenom zagotovitve likvidnih prejemkov proračuna RS. Kupnina, ki jo je prejela RS s prodajo kapitalskih deležev, je bila strogo namenska (za odplačevanje javnega dolga) oz. za druge namene, ki so bili določeni s posebnim zakonom. Kot je odločilo že Upravno sodišče v sodbi št. I U 1503/2015-16 z dne 12. 10. 2017 (tč. 24), da »iz zakonske opredelitve ustanovitve tožnika, njegovih statusnih značilnosti, njegovih dejavnosti, financiranja in povezave z državnimi organi pri izvrševanju njihovih zakonskih pristojnosti, po presoji sodišča izhaja taka koncentracija javnopravnih značilnosti, da je tožnika treba šteti za drugo osebo javnega prava«. Iz slednjega izhaja, da pri razpolaganju organa ne gre za »običajno gospodarsko dejavnost«, ki jo je mogoče zaščititi s poslovno skrivnostjo, temveč gre za razpolaganje z javnim premoženjem in za porabo javnega premoženja, torej gre za specifičen režim, ki skladno s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ zahteva tudi drugačno stopnjo transparentnosti. Tudi organ sam je v svoji odločbi pritrdil, da je s prodajo deleža v družbi Aerodrom Ljubljana pridobil sredstva za izvajanje javnopravnih nalog, ki so mu bile naložene z zakonom. Iz navedenega izhaja, da gre za javna sredstva, razpolaganje z njimi pa je tudi po interpretaciji sodišča mogoče šteti za porabo.

IP na tem mestu tudi ugotavlja, da so stranke presojane pogodbe tako subjekti javnopravne narave, kot zasebnopravne narave, nekateri od stranskih udeležencev pa so tudi poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, za katere velja poseben režim transparentnosti. Določbe presojanih pogodb so za vse stranke enake in v primeru, ko je na strani prodajalcev udeleženih več strank, ki so lahko ali (1) pravne osebe javnega prava (npr. SDH) ali (2) subjekti zasebnopravne narave (npr. Alpen Invest) ali (3) pravni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (npr. Zavarovalnica Triglav), se določbe pogodb nanašajo na vse navedene prodajalce enako in ne razlikujejo med tem, ali je prodajalec javnopravni ali zasebnopravni subjekt oz. kakšen režim transparentnosti z vidika določb ZDIJZ zanj sicer velja. Zgolj zaradi dejstva, da so nekateri od prodajalcev tudi osebe zasebnega prava, ni mogoče zavzeti stališča, da bodo določbe teh pogodb, ki se hkrati nanašajo tudi na osebe javnega prava, javnosti v celoti nedostopne. V vseh primerih je namreč vsaj eden od prodajalcev bil SDH, torej pravna oseba javnega prava. Subjekti zasebnega prava so tudi kupci, vendar je treba poudariti, da gre za kupce, ki so sklenili pravni posel z osebo javnega prava in se pri tem morajo zavedati, da sklepajo pravni posel z javnim sektorjem, za katerega veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti. Tudi Upravno sodišče je v citirani sodbi opr. št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016 navedlo, da ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt. Vsakdo ima namreč pravico vedeti, kako se razpolaga z javnimi sredstvi, ne glede na to, ali je drug partner v nekem poslu, kjer javnopravni subjekt razpolaga z javnimi sredstvi, oseba javnega prava ali zasebnopravni subjekt. ZDIJZ namreč v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ne določa, da podatki o porabi javnih sredstev ne bi bili javni v primeru, ko bi se javna sredstva porabljala v razmerju do nekega subjekta, ki ni oseba javnega prava, kar poenostavljeno z drugimi besedami pomeni, da so podatki o porabi javnih sredstev vedno javni.

Organ se v izpodbijani odločbi ni opredelil do tega, ali se presojana pogodba razlikuje od istovrstnih 2 pogodb, o katerih je že bilo pravnomočno odločeno pred Upravnim sodiščem RS in ni navedel nobene razlikovalne okoliščine med konkretno pogodbo in tistimi, o katerih je že bilo pravnomočno odločeno, zato IP pogodbe o prodaji poslovnih deležev v Aerodromu Ljubljana, ni mogel obravnavati drugače kot pogodb o prodaji deležev v družbah Etra33 in Alpina, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno, saj gre za istovrstne pogodbe. IP na tem mestu še ugotavlja, da organ v pritožbenem postopku ni v ničemer zatrjeval, da mu je zaradi razkritja pogodb o prodaji deležev v družbah Etra33 in Alpina nastala konkretna in izkazana škoda, prav tako pa tudi ni izkazal, da bi zoper odločitev Upravnega sodišča o prodaji deležev v Etri33 in Alpini vložil revizijo, kot izredno pravno sredstvo.

IP na tem mestu še ugotavlja, da je pogodba zaokrožena celota in da so določbe v njej vse povezane z istim pravnim poslom, tj. s prodajo poslovnih deležev države v gospodarskih družbah. V primerih, kadar je namen določene pogodbe poraba javnih sredstev, ni mogoče zavzeti stališča, da določeni členi, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev, s samo porabo niso povezani. V primeru, da bi bila razkrita zgolj pogodbena vrednost, bi javnost ostala brez informacij o vseh drugih določbah, ki prav tako vplivajo ali bi lahko vplivale na porabo javnih sredstev oz. na obveznosti, zaveze in pogoje, na katere je pri prodaji državnega premoženja pristal organ, navedeno pa bi bistveno okrnilo namen transparentnosti in preglednosti porabe javnih sredstev. Tolmačenje, da porabo javnih sredstev predstavlja zgolj podatek o pogodbeni vrednosti pogodb, je preozko. Tudi iz drugih delov pogodb je namreč mogoče ugotoviti, na kak način je država razpolagala in porabljala javna sredstva. Tudi preostala določila presojane pogodbe (zaveze, garancije in dolžnosti pogodbenih strank) so tako neposredno povezana z namenom same pogodbe, ki pa je prodaja državnega premoženja, ker predstavlja porabo javnih sredstev. Tudi ostala pogodbena določila torej vplivajo na porabo javnih sredstev in na obveznosti strank v povezavi s porabo javnih sredstev. Da razkritje pogodbe v celoti ni sporno, je odločilo tudi Upravno sodišče v citirani sodbi glede prodaje deležev v družbah Etra 33 in Alpina, saj je potrdilo odločitev IP, da mora organ obe zahtevani pogodbi razkriti v celoti.

Iz navedenega torej izhaja, da se dostop do Pogodbe o prodaji deležev v družbi Aerodrom Ljubljana, d.d., kljub temu da predstavljajo izjemo poslovne skrivnosti, dovoli, saj gre za podatke o porabi javnih sredstev.

Ni pa mogoče govoriti o porabi javnih sredstev v fazi, ko je organ prejel pismo o nameri in pismo glede bančne garancije in ponudbe kupnine. Dokumenti so nastali v fazi, ko še ni mogoče govoriti, da je prišlo do razpolaganja z javnimi sredstvi in do porabe javnih sredstev, zaradi česar ni izpolnjena izjema iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dokumenti so ustrezno označeni kot poslovna skrivnost, zaradi česar je organ dostop do navedenih dokumentov ustrezno zavrnil, v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

6.    Javni interes

Ker se dostop do zahtevanih informacij dovoli že na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, se IP ni podrobneje opredeljeval do testa javnega interesa po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Kljub temu pa navaja, da vse izražene okoliščine v konkretnem primeru kažejo, da je javni interes glede razkritja nedvomno močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, saj se s tem razkritjem zagotavlja večja kvaliteta obveščenosti (in nadzora) javnosti nad poslovanjem oziroma nad konkretnimi odločitvami organa pri upravljanju z javnimi sredstvi ter tako krepi transparentnost in povečuje odgovornost ter kvaliteta dela organa. Pri tem je treba upoštevati tudi temeljni namen delovanja organa oziroma ZSDH-1, tj. pregleden in koncentriran sistem upravljanja kapitalskih naložb države (1. člen ZSDH-1), v okviru katerega ima pomembno mesto prav načelo preglednosti, po katerem je treba naložbe upravljati čim bolj pregledno tudi za javnost (8. člen ZSDH-1), dostop do informacij javnega značaja pa je eden od vidikov krepitve transparentnosti poslovanja (63. člen ZSDH-1 v okviru 4. oddelka (Krepitev preglednosti poslovanja) 6. poglavja).

IP na tem mestu še dodaja, da je prodaja državnega premoženja tematika, ki jo je treba javnosti predstaviti pregledno in odprto, saj je le na ta način mogoče doseči razumevanje tega področja in zaupanje v odločitve države na področju porabe javnih sredstev. Nejasne informacije, špekulacije v javnosti, pojav različnih stališč in mnenj, katerih kredibilnost je po naravi stvari zelo različna, škodi transparentnosti in pravilnemu razumevanju področja upravljanja s kapitalskimi naložbami države, ki je v širšem javnem interesu. S tem, ko se javnosti onemogoči seznanitev z zahtevanimi informacijami, se namreč onemogoči celovita javna razprava o upravljanju z državnim premoženjem. Pomembno je torej, da organi, ki opravljajo te naloge v javnem interesu, razkrijejo dokumente, ki so informacija javnega značaja in dajo javnosti možnost, da kritično opazuje in nadzoruje dogajanje v državi. Z zapiranjem informacij ni mogoče pričakovati zaupanja javnosti, transparentnost namreč krepi demokracijo in zagotavlja, da v ozadju ne prihaja do morebitne zlorabe javnih sredstev. Zgolj s transparentnostjo in z vključitvijo zainteresirane in širše javnosti ter z zaupanjem v kritično presojo javnosti, je mogoče vzbuditi vtis, da je glavnim subjektom mogoče zaupati ter da bodo z javnimi sredstvi ravnali skrbno in pregledno. 

7.    Preostale izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja

Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je IP v nadaljevanju po uradni dolžnosti preizkusil, ali so morebiti podane kakšne druge izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da so v dokumentih vsebovani osebni podatki fizičnih oseb, za katere je IP nadalje ugotavljal, ali obstaja zakonska podlaga, ki bi dovoljevala njihovo razkritje po ZDIJZ.

V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (ZVOP-1).

IP je dovolil razkritje naslednjih osebnih podatkov:
- osebnih podatkov zakonitih zastopnikov in članov uprav gospodarskih družb, katerih vpis v javni register je obvezen,
- osebnih podatkov zakonitih zastopnikov poslovnih subjektov, katerih vpis v javni register je obvezen.

Glede naslednjih podatkov pa je IP ugotovil, da za njihovo posredovanje prosilcu oz. javnosti ne obstaja zakonska podlaga, zato mora organ, v skladu s 7. členom ZDIJZ in 19. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, 119/07, 95/11 in 24/16), pred posredovanjem dokumentov prosilcu prekriti:
-    tiste osebne podatke posameznikov, katerih vpis v javni register ni obvezen,
-    posameznike, ki so zaposleni v gospodarskih službah, oz. v ostalih poslovnih subjektih, v katerih nimajo statusa javnega uslužbenca, oz. so jih ti pravni subjekti pooblastili za zastopanje v postopku sklepanja pogodb,
-    vse posameznike, ki so zaposleni v tujih gospodarskih družbah, saj zanje ni bilo mogoče ugotoviti, ali so njihovi podatki v tujih registrih javni ali ne.
Ker so na dnu dokumentov prepletene parafe vseh posameznikov -  tistih, ki jih je dovoljeno razkriti, kot tistih, za katere ni podlage za razkritje njihovih osebnih podatkov, je IP odločil tudi, da je na dokumentih treba prekriti vse parafe na dnu strani (kratke podpise).

8.    Sklepno

Glede na vse navedeno IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena. Organ je v izpodbijani odločbi napačno uporabil materialno pravo, zato je IP, na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, delno odpravil izpodbijano odločbo in v tem delu sam odločil o zadevi ter organu naložil posredovanje podatkov na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu (glede varovanih osebnih podatkov, ki jih mora organ na posredovanem dokumentu prekriti) je IP pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil kot neutemeljeno, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. IP je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil pritožbo prosilca kot neutemeljeno tudi v delu, ki se nanaša na dostop do preostalih dveh zahtevanih dokumentov, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka