Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Atelje Lina d.o.o. - Ministrstvo za okolje in prostor

+ -
Datum: 21.11.2017
Številka: 090-195/2017
Kategorije: Kršitev postopka

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje zapisnika o inšpekcijskem nadzoru, odločbe in sklepa, ki ju je prejel kot stranka postopka, vse v ustreznem elektronskem zapisu ter posredovanje vseh listin, ki jih bo organ sprejel v okviru svojega nadzornega postopka. Organ je njegovi zahtevi po posredovanju vseh listin, ki jih bo organ sprejel v okviru svojega nadzornega postopka deloma ugodil in mu posredoval delno anonimizirane dokumente, za katere je menil, da jih je prosilec zahteval. Prosilec se je zoper odločbo organa pritožil in navedel, da ni prejel zapisnika, sklepa in odločbe, prav tako pa je v okviru četrtega sklopa dokumentov prejel napačne dokumente in ne tiste, ki naj bi jih zahteval. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je bilo o zahtevi prosilca glede posredovanja zapisnika že odločeno v okviru pritožbenega postopka IP št. 090-142/2017, zato je pritožbo v tem delu zavrgel. Pritožbo je zavrgel tudi v delu, ki se nanaša na vse listine, ki jih bo organ sprejel v okviru svojega nadzornega postopka, saj je ugotovil, da gre za novo zahtevo prosilca. Prosilec je namreč dokumente v pritožbi opredelil drugače, kot jih je opredelil v svoji prvotni zahtevi. IP je pritožbo prosilca glede posredovanja odločbe in sklepa zavrnil, saj prosilec nima pravovarstvenega interesa, da bi po določbah ZDIJZ od organa zahteval, da mu dokumente, ki so mu bili izkazano ustrezno vročeni po določbah ZUP (po navadni pošti), ponovno posreduje po elektronski poti. ZDIJZ namreč prosilcem ne daje pravne podlage za to, da bi kot stranke upravnih postopkov od organov zahtevali drugačen (elektronski) način vročanja dokumentov.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-195/2017/2
Datum: 22. 11. 2017

Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 129. člena, prvega odstavka 246. člena, prvega odstavka 251. člena in drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi družbe Atelje Lina d. o. o., Koroška cesta 5, 2000 Maribor (v nadaljevanju prosilec) z dne 31. 8. 2017, zoper odločbo Inšpektorata za javni sektor, Tržaška 21, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-56/2017/5 z dne 28. 7. 2017, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednja


S K L E P:


1.    Pritožba prosilca z dne 31. 8. 2017 se zavrže v delu, ki se nanaša na dostop do zapisnika o inšpekcijskem nadzoru, št. 0610-320/216-30 z dne 31. 5. 2017 in do vseh listin, ki jih bo organ v zvezi s predmetnimi zahtevami prosilca prejel na podlagi odredbe v Zapisniku o inšpekcijskem nadzoru IRSOP, št. 0610-320/2016-30 z dne 31. 5. 2017.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


i n

O D L O Č B O:

 
1.    Pritožba prosilca z dne 31. 8. 2017 se zavrne v delu, ki se nanaša na dostop do odločbe št. 090-39/2017/2 z dne 6. 6. 2017 in do sklepa št. 090-43/2017/2 z dne 13. 6. 2017.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


O b r a z l o ž i t e v:


Prosilec je dne 25. 6. 2017 na organ naslovil vlogo, v kateri je navedel, da je vse vloge na organ naslovil po elektronski pošti in da mora skladno z ZUP organ tudi njemu vse dokumente vročiti po elektronski poti, v zapisu, ki omogoča čim lažje uveljavljanje pravic strank, torej v obliki, v kateri je organ dokumente ustvaril sam oz. v enem izmed razširjenih formatov za urejanje besedil brez nepotrebne potrate sredstev za povratno digitalizacijo. Prav tako želi dokumente v formatu, ki omogoča iskanje po besedilu in njegovo kopiranje, torej ne sken fotokopije, ki navedenega ne omogoča. Slednje je namreč predmet varstva javnega interesa za čim lažje in učinkovitejše postopke. Glede na navedeno je prosilec organ ponovno pozval, da mu po elektronski poti posreduje vse listine, ki mu jih niso vročili na ustrezen zakonsko predviden način vročanja (tj. po elektronski poti in v ustrezni obliki). Prosilec je ugotovil, da je bil edini dokument, ki je bil posredovan na ustrezen način in v ustrezni obliki »Obvestilo o opravljenem inšpekcijskem nadzoru 0610-402/2016-6 z dne 2. 6. 2017«, zato zahteva, da se mu na enak način posreduje tudi preostale dokumente, in sicer:
1.    Zapisnik o inšpekcijskem nadzoru IRSOP št. 0610-320/2016-30 z dne 31. 5. 2017 v ustrezni elektronski obliki,
2.    Odločbo št. 090-39/2017/2 z dne 6. 6. 2017, saj je ne najde in jo je izgubil, kar se ob ustrezni vročitvi po elektronski poti ne bi moglo zgoditi. Prosilec je štel, da se zgolj formalno nanaša na njegovo vlogo z dne 2. 6. 2017 in 6. 6. 2017 vročen zapisnik o inšpekcijskem nadzoru IRSOP št. 0610-320/2016-30 z dne 31. 5. 2017, zato domneva in šteje, da je z vlogo že podal ustrezen in zadosten ugovor proti odločbi oz. glede vročitve zapisnika. V primeru, da organ temu ne bi sledil, pa prosilec pritožbeni organ poziva, da vlogo z dne 7. 6. 2017, obravnava kot pritožbo zoper odločbo št. 090-39/2017/2 z dne 6. 6. 2017,
3.    Sklep št. 090-43/2017/2 z dne 13. 6. 2017, ker je prosilec sklep prejel 15. 6. 2017 v papirni obliki po pošti. V primeru, da organ temu ne bi sledil, pa pritožbeni organ poziva, da se vloga z dne 7. 6. 2017 obravnava kot pritožba zoper sklep št. 090-43/2017/2 z dne 13. 6. 2017,

Prosilec je v nadaljevanju pojasnil, da mu organ na poziv z dne 7. 6. 2017 ni posredoval zahtevanega, temveč le sklep o zavrženju zahteve, in še tega na neustrezen in nezakonit način, zato prosilec šteje, da je bilo obravnavanje in rešitev vlog z dne 2. 6. 2017 in 7. 6. 2017 izvedeno nepravilno, nepopolno in bistveno neučinkovito ter je sklep posledično nepravilen, nesmiseln in nezakonit. 

Prosilec je navedel tudi, da naj mu organ takoj, ko bo razpolagal, posreduje tudi:
4.    vse listine, ki jih bo v zvezi z zahtevami prosilca sprejel na podlagi odredbe v Zapisnik o inšpekcijskem nadzoru IRSOP št. 0610-320/2016-30 z dne 31. 5. 2017 v ustrezni elektronski obliki.

Organ je v postopku reševanja zahteve prosilca na Inšpektorat RS za okolje in prostor (v nadaljevanju IRSOP) naslovil zaprosilo št. 090-56/2017/2 z dne 18. 7. 2017, in sicer da se IRSOP opredeli do zahtevane dokumentacije iz 4. točke zahteve in da pojasni, ali so posamezni postopki še v teku in ali bi z razkritjem teh dokumentov lahko nastale škodne posledice za izvedbo postopkov, ki tečejo na IRSOP in kakšne bi bile te posledice.

IRSOP je z dopisom št. 0612-126/2017-3 z dne 20. 7. 2017 organ obvestil, da se prosilcu lahko posredujejo:
-    obvestilo o sprejetih ukrepih IRSOP št. 0612-65/2017-23 z dne 23. 6. 2017,
-    zapisnik št. 06122-666/2013-107 z dne 16. 3. 2017,
-    zapisnik št. 06172-101/2015-3 z dne 19. 5. 2017,
-    odločba št. 06122-1198/2015-54 z dne 4. 5. 2017 in
-    sklep o dovolitvi izvršbe št. 06122-1717/2016-45 z dne 3. 5. 2017,
medtem ko glede zapisnika št. 06122-1099/2014-23 z dne 11. 5. 2017 ugotovitveni postopek še poteka in bi razkritje podatkov lahko škodovalo nadaljnji izvedbi inšpekcijskega postopka.

Organ je dne 28. 7. 2017 izdal odločbo št. 090-56/2017/5, v kateri je zahtevi prosilca z dne 26. 6. 2017 v delu, ki se nanaša na posredovanje vseh listin, ki jih je organ prejel s strani IRSOP na podlagi izdanega Zapisnika o inšpekcijskem nadzoru št. 0610-320/2016-30 z dne 31. 5. 2017 do dne 30. 6. 2017, delno zavrnil, tako da je na dokumentu št. 33 v zadevi št. 0610-320/2016 z dne 23. 6. 2017 – Obvestilo o prejeti ukrepih in Prilogi 1, 3, 4, in 5 tega dokumenta prekril osebne podatke strank v inšpekcijskem postopku, v preostalem delu navedenih dokumentov pa je prosilcu omogočil dostop. Organ je zavrnil zahtevo prosilca v delu ki se nanaša na Prilogo 2 navedenega dokumenta.

Organ je v obrazložitvi odločbe navedel, da je dne 26. 6. 2017 po elektronski poti prejel zahtevo prosilca, kjer je iz 4. točke razvidno, da prosilec zahteva »vse listine, ki jih bo organ v zvezi s predmetnimi zahtevami prosilca prejel na podlagi odredbe v zapisniku o inšpekcijskem nadzoru IRSOP št. 0610-320/2016-30 z dne 31. 5. 2017, v ustrezni elektronski obliki«, zato je organ to zahtevo prosilca vodil kot novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Organ je po pregledu dokumentarnega gradiva ugotovil, da se zahtevani dokumenti nahajajo kot:
(1)    dokument št. 33 v zadevi št. 0610-320/2016 z dne 23. 6. 2017 – Obvestilo o prejetih ukrepih (dokument št. 0612-65/2017-23 z dne 23. 6. 2017) in njegove priloge in sicer:
(2)    Priloga 1: Zapisnik št. 06122-666/2013-107 z dne 16. 3. 2017,
(3)    Priloga 2: Zapisnik št. 06122-1099/2014-23 z dne 11. 5. 2017,
(4)    Priloga 3: Zapisnik št. 06172-101/2015-3 z dne 19. 5. 2017,
(5)    Priloga 4: Odločba št. 06122-1198/2015-54 z dne 4. 5. 2017,
(6)    Priloga 5: Sklep o dovolitvi izvršbe št. 06122-1717/2016-45 z dne 3. 5. 2017.
Organ je po vsebinskem pregledu dokumentov ugotovil, da vsebujejo osebne podatke v skladu z ZVOP, in sicer podatke obravnavanih strank v postopkih, za posredovanje katerih ni zakonske podlage, zato jih je organ pred posredovanjem dokumentov prosilcu prekril.

Organ je glede dokumenta Priloga 2: Zapisnik št. 06122-1099/2014-23 z dne 11. 5. 2017 ugotovil, da je podana izjema po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dokument je bil pridobljen v zvezi z izvajanjem inšpekcijskega nadzora na IRSOP in z namenom ugotavljanja dejstev v inšpekcijskem nadzoru. Ugotovitveni postopek na IRSOP še poteka in bi razkritje lahko škodovalo nadaljnji izvedbi inšpekcijskega postopka na IRSOP. Po tehtni presoji je organ ugotovil, da je javni interes za razkritje informacij iz nadzornega postopka, ki je še v teku, manjši od interesa, zaradi katerega so ti dokumenti zavarovani kot izjema, saj bi razkritje dokumentov lahko pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa. Organ je v tem delu zavrnil dostop do dokumenta v celoti.

Organ je še pojasnil, da se v postopku dostopa do informacij javnega značaja upošteva t. i. erga omnes učinek dostopa, kar pomeni, da odobritev dostopa ne učinkuje le prosti konkretnemu prosilcu, temveč proti javnosti na splošno, zato v postopku ni pomembno kdo je prosilec, niti dejstvo, da je prosilec hkrati tudi inšpekcijski zavezanec.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 31. 8. 2017 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da mu je organ vročil odločbo na nezakonit način, v papirni obliki po klasični pošti, namesto v ustrezni izvorni e-obliki v varen elektronski predal in tako prosilcu ponovno bistveno otežil uveljavljanje svojih pravic. Prosilec v nadaljevanju navaja, da je organ odločil nepopolno, in sicer ni odločil o zahtevah za posredovanje zakonsko ustrezne e-oblike in e-posredovanju naslednjih listin:
-    zapisnika o inšpekcijskem nadzoru IRSOP št. 0610-320/2016-30 z dne 31. 5. 2017 (zaradi neustrezne oblike),
-    odločbe št. 090-39/2017/2 z dne 6. 6. 2017 (ki jo je v papirnati obliki izgubil),
-    sklepa št. 090-43/2017/2 z dne 13. 6. 2017.
Organ je po navedbah prosilca slednjemu posredoval listine, ki jih prosilec sploh ni zahteval, saj je prosilec jasno zapisal, da zahteva ukrepanje v zvezi z naslednjimi zadevami gradbene inšpekcije in torej logično zahteva tudi posredovanje listin iz teh zadev:
-    06122-3060-2008 (pričeta kot 356-02-08-181-98-MB-RI) – inšpekcijska zavezanka …
-    06122-117/2015 – inšpekcijska zavezanka …
-    06122-116/2015 – inšpekcijska zavezanka …
-    06122-1717/2016 – inšpekcijska zavezanka …
kar bi organ, ki je obravnaval oba jasno povezana postopka (prosilčevo pobudo oz. inšpekcijski nadzor in prosilčevo ZDIJZ zahtevo, ki se nanaša na listine inšpekcijskega nadzora na podlagi prosilčeve pobude), zaradi racionalnosti in učinkovitosti svojega dela, nedvomno lahko in moral sam ugotoviti, četudi mu prosilec tega ni izrecno navedel v svoji zahtevi, ali pa bi v dvomu lahko in moral to preveriti pri prosilcu. Prosilec do dneva vložitve pritožbe ni prejel nobenih listin, do katerih je upravičen, zato pritožbeni organ poziva, da organu naloži ponovno obravnavo zahteve in posredovanje vseh zahtevanih listin na zakonsko ustrezen način.

Po prejemu pritožbe, je organ slednjo z dopisom št. 090-56/2017/8 z dne 4. 9. 2017 odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Organ je poleg dokumentacije iz zadeve št. 090-56/2017 posredoval tudi odgovor Ministrstva za javno upravo glede zakonsko predvidenega načina vročanja po elektronski poti, za katerega je organ zaprosil zaradi zahteve prosilca glede navedenega načina osebnega vročanja po elektronski poti. Iz dopisa Ministrstva za javno upravo št. 020-65/2017/2 z dne 16. 8. 2017 izhaja, da je projekt vzpostavitve centralnega informacijskega sistema za e-vročanje, v okviru katerega je razvit enoten sistem za varno elektronsko vročanje različnih dokumentov, šele v vzpostavljanju in zato enotnega informacijskega sistema za varno osebno vročanje, katerega bi organi državne uprave lahko uporabljali za vročanje dokumentov, ki nastanejo v okviru izvedbe upravnega postopka, v tem trenutku še ni na voljo. 

Obrazložitev k sklepu:

Pritožba je delno nedovoljena.

IP je zavrgel pritožbo prosilca v delu, ki se nanaša na posredovanje zapisnika o inšpekcijskem nadzoru, št. 0610-320/216-30 z dne 31. 5. 2017, saj je bilo o navedeni zadevi že odločeno (res iudicata), izdana je bila zavrnilna odloča in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek prosilca, ni spremenilo. IP je zavrgel pritožbo prosilca v delu, ki se nanaša na dostop do vseh listin, ki jih bo organ v zvezi s predmetnimi zahtevami prosilca prejel na podlagi odredbe v zapisniku o inšpekcijskem nadzoru IRSOP št. 0610-320/2016-30 z dne 31. 5. 2017, saj prosilec v tem delu pritožbe navaja dokumente, ki jih do vložitve pritožbe z dne 31. 8. 2017 ni zahteval.

Glede zapisnika o inšpekcijskem nadzoru, št. 0610-320/216-30 z dne 31. 5. 2017:

Kot izhaja iz odločbe IP št. 090-142/2017/2 z dne 11. 7. 2017 je prosilec dne 2. 6. 2017 zahteval posredovanje zapisnika o inšpekcijskem nadzoru, št. 0610-320/216-30 z dne 31. 5. 2017, v elektronskem zapisu, po elektronski pošti. Organ je o dokumentu odločil z odločbo št. 090-39/2017/2 z dne 6. 6. 2017 in delno anonimiziran dokument posredoval prosilcu, kot skeniran dokument, po elektronski pošti, v »zaklenjenem« .pdf formatu. Prosilec je nato dne 7. 6. 2017 zahteval posredovanje istega dokumenta, vendar v drugem formatu (nezaklenjeni .pdf ali word, ne sken fotokopije), organ pa je s sklepom št. 090-43/2017/2 z dne 13. 6. 2017 zahtevo prosilca zavrgel, na podlagi 4. točke 29. člena ZUP, saj je o isti zahtevi prosilca že odločal in se glede dostopa do istega dokumenta že vodi upravni postopek. Dejstvo, da je želel prosilec pridobiti dokument v elektronskem zapisu v drugem formatu, ni bilo pravno relevantno, saj je bil zahtevani dokument prosilcu posredovan v elektronskem zapisu, kot ga opredeljujeta ZDIJZ in Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16, v nadaljevanju Uredba), zato je IP pritožbo prosilca v tem delu zavrnil z odločbo št. 090-142/2017/2. Prosilec se torej v predmetni pritožbi znova pritožuje glede dostopa do dokumenta, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno in je bila izdana zavrnilna odločba.

4. točka 129. člena ZUP določa, da če je bila o isti upravni zadevi izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahteve, ni spremenilo, organ zahtevo s sklepom zavrže. Glede na navedeno je IP pritožbo prosilca v tem delu zavrgel, kot to izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

Glede vseh listin, ki jih bo organ v zvezi s predmetnimi zahtevami prosilca prejel na podlagi odredbe v Zapisniku o inšpekcijskem nadzoru IRSOP, št. 0610-320/2016-30 z dne 31. 5. 2017:

Skladno s 133. členom ZUP in z načelom dispozitivnosti  lahko stranka v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi), zgolj do odločitve oz. do izdaje odločbe na prvi stopnji.  IP je v pritožbenem postopku vezan na prvotno zahtevo in pritožbo prosilca.  Ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje (133. člen ZUP). To pomeni, da se prosilec ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje skladno z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, tako tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilec lahko s pritožbo zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti.

Slednje pomeni, da informacije, dostop do katerih je prosilec zahteval šele v pritožbi z dne 31. 8. 2017, ne morejo biti predmet tega pritožbenega postopka. Ta del pritožbe, s katero prosilec širi svoj prvotni zahtevek z dne 25. 6. 2017, se šteje kot nova zahteva, ki jo je organ dolžan obravnavati po določbah ZDIJZ. Prosilec je šele v pritožbi podal zahtevo za dostop do listine iz zadev:
-    06122-3060-2008 (pričeta kot 356-02-08-181-98-MB-RI) – inšpekcijska zavezanka …
-    06122-117/2015 – inšpekcijska zavezanka …
-    06122-116/2015 – inšpekcijska zavezanka …
-    06122-1717/2016 – inšpekcijska zavezanka …
kar pomeni, da je razširil svojo zahtevo po izdaji odločbe na prvi stopnji. 

Neutemeljene so navedbe prosilca, da je organ po nepotrebnem in prekomerno odločal o inšpekcijskih zadevah in listinah, ki jih prosilec sploh ni zahteval, namesto da bi mu posredoval listine, kot so navedene zgoraj, saj naj bi to logično izhajalo iz njegove pobude za ukrepanje in posledično tudi iz zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP je ob pregledu zahteve prosilca ugotovil, da organ iz zahteve prosilca ni mogel ugotoviti, da se njegova zahteva nanaša na zgoraj navedene zadeve, zaradi česar je (po navedbah prosilca) zmotno odločil o dostopu do drugih dokumentov, ki jih prosilec naj sploh ne bi zahteval. IP dokumentov iz prejšnjega odstavka te odločbe ni mogel šteti kot dokumentov, ki jih je prosilec zahteval že s svojo zahtevo z dne 25. 6. 2017, kar pomeni, da gre v tem delu za novo zahtevo prosilca. 

IP na tem mestu zgolj opozarja, da ko bo organ obravnaval zahtevo prosilca za dostop do listin iz zadev:
-     06122-3060-2008 (pričeta kot 356-02-08-181-98-MB-RI) – inšpekcijska zavezanka …
-    06122-117/2015 – inšpekcijska zavezanka …
-    06122-116/2015 – inšpekcijska zavezanka …
-    06122-1717/2016 – inšpekcijska zavezanka …
mora upoštevati tudi stališče iz sodbe Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v kateri je sodišče odločilo, da »kadar je zahteva prosilca oblikovana na način, da se nanaša na varovane osebne podatke, je treba takšno zahtevo zavrniti, saj delni dostop do dokumenta ni mogoč.« Kadar že iz zahteve prosilca izhaja, da je prosilec seznanjen s konkretnimi posamezniki, na katere se dokumenti nanašajo, bi bila anonimizacija tovrstnih dokumentov napram prosilcu nemogoča, zato delni dostop do tovrstnih dokumentov ni mogoč. 


 
Glede na navedeno pritožba v tem delu ni dovoljena in jo je moral IP, skladno s prvim odstavkom 246. člena ZUP, zavreči, kot to izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

Ta sklep je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščen plačila upravne takse.

Obrazložitev k odločbi:

Pritožba je neutemeljena.

IP je pritožbo prosilca v delu, ki se nanaša na dostop do odločbe št. 090-39/2017/2 z dne 6. 6. 2017 in do sklepa št. 090-43/2017/2 z dne 13. 6. 2017, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ni znova odločil o dostopu do navedenih dokumentov, zato je skladno z 251. členom ZUP dopolnil postopek in sam odpravil omenjene pomanjkljivosti. V nadaljevanju te odločbe je zato sam presodil utemeljenost pritožbe prosilca glede dostopa do navedenih dokumentov (odločbe št. 090-39/2017/2 z dne 6. 6. 2017 in  sklepa št. 090-43/2017/2 z dne 13. 6. 2017). 

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je odločbo št. 090-39/2017/2 z dne 6. 6. 2017 izdal organ v postopku odločanja o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja prosilca, odločba je bila prosilcu vročena po postopku, ki ga predvideva ZUP, in sicer dne 10. 6. 2017, kar izhaja iz vročilnice, ki se nahaja v pritožbeni zadevi IP št. 090-142/2017. Sklep št. 090-43/2017/2 z dne 13. 6. 2017 je izdal organ v postopku odločanja o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, ki jo je vložil prosilec, sklep pa je bil prosilcu vročen po postopku, ki ga predvideva ZUP, in sicer dne 15. 6. 2017, kot izhaja iz vročilnice, ki se nahaja v navedenem spisu IP.

IP na tem mestu ugotavlja, da se pritožba prosilca ne nanaša na dostop do informacij javnega značaja, temveč da se prosilec v pritožbi pritožuje zgolj glede načina vročanja, saj zmotno meni, da bi mu organ moral odločbe vročiti po elektronski poti in v drugačni obliki. IP se sicer strinja z ugotovitvijo prosilca, da ZUP omogoča tudi elektronsko vročanje dokumentov, vendar hkrati pojasnjuje, da sistem elektronskega vročanja dokumentov, ki nastanejo v okviru izvedbe upravnega postopka, trenutno še ni mogoč, saj projekt vzpostavitve centralnega informacijskega sistema za e-vročanje, v okviru katerega je razvit enoten sistem za varno elektronsko vročanje različnih dokumentov, tako med različnimi institucijami javnega sektorja kot tudi med končnimi uporabniki in institucijami javnega sektorja, skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja upravno poslovanje, šele v vzpostavljanju. 

Prosilec zato nima pravovarstvenega interesa, da bi po določbah ZDIJZ od organa zahteval, da mu dokumente, ki so mu bili izkazano ustrezno vročeni po določbah ZUP (po navadni pošti), ponovno posreduje po elektronski poti. ZDIJZ namreč prosilcem ne daje pravne podlage za to, da bi kot stranke upravnih postopkov od organov zahtevali drugačen način vročanja dokumentov. 

Neutemeljene so tudi navedbe prosilca, da želi prejeti dokumente v drugačnem formatu (nezaklenjeni .pdf ali word, ne sken fotokopije), saj mu ne ZDIJZ ne Uredba te pravice ne dajeta. Prosilec ima po drugem odstavku 5. člena ZDIJZ pravico na svojo zahtevo pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. V skladu z določbo drugega odstavka 17. člena ZDIJZ mora prosilec v zahtevi za dostop do informacije javnega značaja opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije, pri čemer mu zakon daje možnost izbire med naslednjimi oblikami seznanitve: vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis. Če prosilec zahtevane informacije ne dobi v obliki, ki jo je zahteval v skladu z navedeno določbo, ima glede na drugi odstavek 25. člena ZDIJZ pravico do pritožbe. Glede na določbo prvega odstavka 14. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16, v nadaljevanju Uredba), lahko prosilec, če je informacija javnega značaja tako v elektronski kot v fizični obliki, sam izbere obliko, v kateri želi dobiti informacijo. ZDIJZ in Uredba torej prosilcu dajeta pravico, da zahteva informacije (med drugim) v elektronskem zapisu. Ne ZDIJZ ne Uredba pa ne opredeljujeta natančneje pojma elektronski zapis oziroma ne določata formata (oblike) elektronskega zapisa. Prav tako ne ZDIJZ ne Uredba prosilcu ne dajeta pravice izbire formata elektronskega zapisa zahtevane informacije. Posledično torej organ ni dolžan prosilcu zagotoviti zahtevanih informacij v točno določenem elektronskem formatu. Če torej prosilec zahteva informacije v elektronskem zapisu, mu jih lahko organ posreduje v strojno berljivem ali strojno neberljivem formatu.

V konkretnem primeru IP ni odločal o posredovanju dokumentov prosilcu v elektronskem zapisu, saj je prosilec oba dokumenta prejel na zakonsko predviden način, po postopku določenem v ZUP, zaradi česar nima pravovarstvenega interesa za vložitev pritožbe po ZDIJZ glede načina vročitve teh dokumentov.

IP glede navedenega še pojasnjuje, da tudi v primeru, če  bi organ odločal o dostopu do navedenih dokumentov po ZDIJZ, bi imel prosilec v postopku po ZDIJZ manj pravic, kot jih ima kot stranka postopka (kot prosilec v zadevah št. 090-39/2017/2 in št. 090-43/2017/2) in bi mu moral organ zaradi spoštovanja t. i. načela erga omnes na posredovanih dokumentih prekriti vse osebne podatke, četudi se nanašajo na prosilca samega. Prosilec ima v primeru, da je dokumente izgubil, kot stranka postopka pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki (82. člen ZUP), to pravico pa lahko varuje v postopku po ZUP in ne kot prosilec v postopku po ZDIJZ.

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba prosilca v tem delu neutemeljena. Organ na prvi stopnji sicer ni popolno ugotovil vseh dejstev, je pa skladno z 251. členom ZUP IP postopek dopolnil in sam odpravil omenjene pomanjkljivosti. Navedene pomanjkljivosti so bile za odločitev v konkretni zadevi nebistvene, saj ne bi pripeljale do drugačne odločitve, zato je IP skladno z drugim odstavkom 248. člena ZUP pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper ta sklep in odločbo nista dovoljeni pritožbi, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi ta sklep oziroma to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka