Atelje Lima d.o.o. - Ministrstvo za javno upravo

POVZETEK:

Prosilec je 2.6.2017 zahteval posredovanje zapisnika o inšpekcijskem nadzoru v elektronskem zapisu. Organ mu je zahtevani dokument posredoval, v njem pa prekril varovane osebne podatke. O tem je organ odločil z odločbo. Prosilec je po prejemu dokumenta 7. 6. 2017 zahteval, da mu organ isti dokument posreduje v nezaklenjenem .pdf ali word formatu. Organ je zahtevo prosilca zavrgel s sklepom, ker o isti zadevi še teče upravni postopek. Prosilec se je zoper sklep pritožil in od organa zahteval posredovanje še dodatnih dokumentov. IP je v pritožbenem postopku s sklepom zavrgel pritožbo prosilca v delu, kjer je prosilec zahteval nove dokumente. V tem delu se pritožba šteje za novo zahtevo. V delu, kjer je prosilec od organa zahteval že prejeti dokument v nezaklenjenem .pdf ali word formatu, je IP pritožbo prosilca zavrnil. Ugotovil je, da gre tako v primeru skena kopije dokumenta, ki ga je prosilcu posredoval organ, kot v primeru nezaklenjenega .pdf ali word formata, ki ga je zahteval prosilec, za dokument v elektronskem zapisu. Gre torej za isti dokument, zaradi česar je organ ravnal pravilno, ko je drugo zahtevo prosilca s sklepom zavrgel.

ODLOČBA:

Številka: 090-142/2017/2                                             
Datum: 11. 7. 2017

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 246. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07  – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G in 82/13 – ZUP-H, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Atelje Lina d.o.o., Koroška cesta 5, 2000 Maribor (v nadaljevanju prosilec) z dne 25. 6. 2017, zoper sklep Inšpektorata za javni sektor, Tržaška 21, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ) št. 090-43/2017-2 z dne 13. 6. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, izdaja naslednji

S K L E P:

1. Pritožba prosilca z dne 25. 6. 2017 se zavrže v delu, ki se nanaša na dostop do odločbe št. 090-39/2017/2 z dne 6. 6. 2017, sklepa št. 090-43/2017/2 z dne 13. 6. 2017 ter vseh listin, ki jih bo organ v zvezi s predmetnimi zahtevami prosilca prejel na podlagi odredbe v Zapisniku o inšpekcijskem nadzoru IRSOP, št. 0610-320/2016-30 z dne 31. 5. 2017.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

i n

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 25. 6. 2017 se zavrne v delu, ki se nanaša na dostop do zapisnika o inšpekcijskem nadzoru, št. 0610-320/216-30 z dne 31. 5. 2017.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 2. 6. 2017 od organa zahteval posredovanje zapisnika o inšpekcijskem nadzoru, št. 0610-320/216-30 z dne 31. 5. 2017. Dokument je zahteval v elektronski obliki, navedel je, da naj se mu ga posreduje po elektronski pošti.

Organ je dne, 6. 6. 2017 izdal odločbo št. 090-39/2017/2, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil, tako da mu je posredoval zahtevan dokument, v njem pa prekril varovane osebne podatke.

Prosilec je dne, 7. 6. 2017 na organ naslovil dopis, v katerem je zahteval, da se mu posredovani dokument pošlje v drugem formatu – nezaklenjeni pdf format ali word, da ga je možno elektronsko analizirati, iskati besede, kopirati besedilo ipd.

Organ je dne, 13. 6. 2017 izdal sklep št. 090-43/2017/2, s katerim je zahtevo prosilca z dne 7. 6. 2017 zavrgel. Navedel je, da je o zahtevi prosilca že odločil z odločbo št. 090-39/2017/2 z dne 6. 6. 2017, na podlagi katere je prosilcu posredoval zapisnik o inšpekcijskem nadzoru, št. 0610-320/216-30 z dne 31. 5. 2017. Prosilec je tako ponovno zahteval dokument, ki mu je bil že posredovan po elektronski pošti dne, 8. 6. 2017. V skladu z določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je o njej že bilo pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. O zahtevi prosilca še teče upravni postopek, saj ta še ni pravnomočno zaključen. Organ je zato v zvezi z zahtevo prosilca z dne 7. 6. 2017 izdal sklep o zavrženju.

Prosilec se je dne, 25. 6. 2017 zoper sklep organa št. 090-43/2017-2 z dne 13. 6. 2017 pritožil in navedel, da je vse vloge na organ naslovil po elektronski pošti, v katero je vključena tudi informacija o varnem elektronskem predalu. Po določbah 7. člena, prvega in drugega odstavka 83. člena, 86. ter 87. člena ZUP mora organ vse dokumente prosilcu vročiti po elektronski poti. Če jih organ vroča po elektronski poti, to pomeni, da se morajo vročati v elektronski obliki. Elektronska oblika smiselno tako po določbah 7. člena ZUP, kot po določbah 12. člena Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZEPT in 46/14), pomeni zapis, ki omogoča čim lažje uveljavljanje pravic strank in čim učinkovitejše varstvo javnih koristi. To pomeni, da bi organ moral dokumente posredovati v obliki, v kateri jih je tudi sam ustvaril in oblikoval oz. v enem izmed razširjenih formatov za urejanje besedil. Ne gre za vprašanje varstva verodostojnosti listine, temveč za varstvo javnega interesa in za čim lažje in čim bolj učinkovite postopke. Za varstvo verodostojnosti elektronsko posredovanih listin dejansko niti zaklepanje datoteke ni nujno, saj je to varstvo zagotovljeno že z načinom pošiljanja preko tretje osebe in storitve ter s tem povezanimi možnostmi dokazovanja glede posredovanih dokumentov. Poleg tega je mogoče tudi skenirani ali celo zaklenjeni dokument digitalizirati in pretvoriti v obliko navidezno identično izvorni. Prosilec je še navedel, da je v ustrezni obliki prejel le obvestilo o opravljenem inšpekcijskem nadzoru z dne 2. 6. 2018, sedaj pa želi, da mu organ na enak način posreduje tudi vse ostale dokumente, to je zapisnik o inšpekcijskem nadzoru IRSOP št. 0610-320/2016-30 z dne 31. 5. 2017, odločbo št. 090-39/2017/2 z dne 6. 6. 2017, sklep št. 090-43/2017/2 z dne 13. 6. 2017 ter vse listine, ki jih bo organ v zvezi s predmetnimi zahtevami prosilca prejel na podlagi odredbe v zapisniku o inšpekcijskem nadzoru IRSOP št. 0610-320/2016-30 z dne 31. 5. 2017.

Organ je pritožbo prosilca dne, 5. 7. 2017, na podlagi 245. člena ZUP, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP.

Obrazložitev k sklepu:

Pritožba je delno nedovoljena.

IP je zavrgel pritožbo prosilca v delu, ki se nanaša na posredovanje odločbe št. 090-39/2017/2 z dne 6. 6. 2017, sklepa št. 090-43/2017/2 z dne 13. 6. 2017 ter vseh listin, ki jih bo organ v zvezi s predmetnimi zahtevami prosilca prejel na podlagi odredbe v zapisniku o inšpekcijskem nadzoru IRSOP št. 0610-320/2016-30 z dne 31. 5. 2017. Prosilec namreč navedenih dokumentov do pritožbe z dne 25. 6. 2017 ni zahteval.

Skladno s 133. členom ZUP in z načelom dispozitivnosti[1] lahko stranka v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi), zgolj do odločitve oz. do izdaje odločbe na prvi stopnji.[2] IP je v pritožbenem postopku vezan na prvotno zahtevo in pritožbo prosilca.[3] Ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje (133. člen ZUP). To pomeni, da se prosilec ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje skladno z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, tako tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilec lahko s pritožbo zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti.

Navedeno pomeni, da informacije, dostop do katerih je zahteval prosilec šele v pritožbi z dne 25. 6. 2017, ne morejo biti predmet tega pritožbenega postopka. Ta del pritožbe, s katero prosilec širi svoj prvotni zahtevek z dne 7. 6. 2017, se šteje kot nova zahteva, ki jo je organ dolžan obravnavati po določbah ZDIJZ. Prosilec je šele v pritožbi podal zahtevo za dostop do odločbe št. 090-39/2017/2 z dne 6. 6. 2017, sklepa št. 090-43/2017/2 z dne 13. 6. 2017 ter vseh listin, ki jih bo organ v zvezi s predmetnimi zahtevami prosilca prejel na podlagi odredbe v zapisniku o inšpekcijskem nadzoru IRSOP št. 0610-320/2016-30 z dne 31. 5. 2017, kar pomeni, da je razširil svojo zahtevo po izdaji odločbe na prvi stopnji. Posledično pritožba v tem delu ni dovoljena in jo je moral IP, skladno s prvim odstavkom 246. člena ZUP, zavreči, kot to izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

Ta sklep je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščen plačila upravne takse.

Obrazložitev k odločbi:

Pritožba je delno neutemeljena.

IP je pritožbo prosilca v delu, ki se nanaša na dostop do zapisnika o inšpekcijskem nadzoru, št. 0610-320/216-30 z dne 31. 5. 2017, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V konkretnem primeru IP ugotavlja utemeljenost pritožbe prosilca zoper sklep organa št. 090-43/2017-2 z dne 13. 6. 2017, s katerim je organ zahtevo prosilca z dne 7. 6. 2017 zavrgel, ker naj bi o zahtevi prosilca že tekel upravni postopek. Glede na določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP namreč organ zahtevo zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Da bi IP ugotovil, ali je organ ravnal pravilno s tem, ko je zahtevo prosilca z dne 7. 6. 2017 zavrgel, mora najprej ugotoviti, ali je dne, 7. 6. 2017, ko je prosilec vložil novo zahtevo, še tekel upravni ali sodni postopek oz. ali je organ v zvezi s konkretnim zahtevanim dokumentom že izdal pravnomočno odločbo.

Prosilec je dne 2. 6. 2017 zahteval posredovanje zapisnika o inšpekcijskem nadzoru, št. 0610-320/216-30 z dne 31. 5. 2017, v elektronskem zapisu, po elektronski pošti. Organ mu je navedeni dokument posredoval kot skeniran dokument po elektronski pošti v »zaklenjenem« .pdf formatu. Prosilec je nato dne, 7. 6. 2017 zahteval posredovanje istega dokumenta, vendar v drugem formatu (nezaklenjeni .pdf ali word, ne sken fotokopije). Za potrebe tega pritožbenega postopka je torej treba razjasniti, ali je prosilec v zahtevi z dne, 7. 6. 2017 zahteval nekaj drugega kot v zahtevi z dne 2. 6. 2017. Odgovor na navedeno vprašanje je namreč bistvenega pomena za ugotovitev, ali je bilo o zahtevi prosilca že pravnomočno odločeno oz. ali je upravni postopek še v teku, od te ugotovitve pa je odvisen zaključek, ali je organ zahtevo prosilca z dne 7. 6. 2017 pravilno zavrgel.

V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da ima po drugem odstavku 5. člena ZDIJZ vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. V skladu z določbo drugega odstavka 17. člena ZDIJZ mora prosilec v zahtevi za dostop do informacije javnega značaja opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije, pri čemer mu zakon daje možnost izbire med naslednjimi oblikami seznanitve: vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis. Če prosilec zahtevane informacije ne dobi v obliki, ki jo je zahteval v skladu z navedeno določbo, ima glede na drugi odstavek 25. člena ZDIJZ pravico do pritožbe. Glede na določbo prvega odstavka 14. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16, v nadaljevanju Uredba), lahko prosilec, če je informacija javnega značaja tako v elektronski kot v fizični obliki, sam izbere obliko, v kateri želi dobiti informacijo. ZDIJZ in Uredba torej prosilcu dajeta pravico, da zahteva informacije (med drugim) v elektronskem zapisu. Ne ZDIJZ ne Uredba pa ne opredeljujeta natančneje pojma elektronski zapis oziroma ne določata formata (oblike) elektronskega zapisa. Prav tako ne ZDIJZ ne Uredba prosilcu ne dajeta pravice izbire formata elektronskega zapisa zahtevane informacije. Posledično torej organ ni dolžan prosilcu zagotoviti zahtevanih informacij v točno določenem formatu. Če torej prosilec zahteva informacije v elektronskem zapisu, mu jih lahko organ posreduje v strojno berljivem ali strojno neberljivem formatu.

V konkretnem primeru je prosilec v zahtevi z de 2. 6. 2017 opredelil, da želi zahtevano informacijo pridobiti v elektronskem zapisu, po elektronski pošti. Organ je z odločbo št. 090-39/2017/2 z dne 6. 6. 2017 odločil, da mu zahtevani dokument pošlje v elektronskem zapisu – kot skeniran dokument po elektronski pošti v »zaklenjenem« .pdf formatu. Zahtevani dokument je torej organ prosilcu posredoval v elektronskem zapisu, kot ga opredeljujeta ZDIJZ in Uredba. Posledično je organ z odločbo št. 090-39/2017/2 z dne 6. 6. 2017 odločal o istem dokumentu in v isti obliki (elektronski zapis), kot ga je zahteval prosilec z zahtevo z dne 7. 6. 2017. Ker v času, ko je prosilec vložil zahtevo po istem dokumentu v drugem formatu (dne 7. 6. 2017) prosilcu odločba št. 090-39/2017/2 z dne 6. 6. 2017 še ni bila vročena in torej odločba ni bila pravnomočna,[4] se šteje, da je v trenutku prejema zahteve še tekel upravni postopek v isti upravni zadevi. Posledično je organ ravnal pravilno, ko je s sklepom št. 090-43/2017-2 dne 13. 6. 2017, v skladu z določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, zahtevo prosilca z dne 7. 6. 2017 zavrgel.

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba prosilca neutemeljena. Organ na prvi stopnji je pravilno ugotovil, da je v zvezi z zahtevo prosilca z dne 7. 6. 2017 v času izdaje izpodbijanega sklepa še tekel upravni postopek in je zato treba, na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, to zahtevo zavreči. IP je zato pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka.

IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper ta sklep in odločbo nista dovoljeni pritožbi, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi ta sklep oziroma to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:                                                        

Maja Lubarda, univ. dipl. prav.                                     

svetovalka IP                                                              

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] V postopku dostopa do informacij javnega značaja velja načelo dispozitivnosti, kar pomeni, da se postopek začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega materialnega zahtevka.

[2] Glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. U 1481/94-6, VS12074.

[3] Tako tudi sodba Upravnega sodišča RS, št. I U 1915/2011 z dne 13. 3. 2013.

[4] Glej 225. člen ZUP.