Prosilec - Ministrstvo za javno upravo
+ -Številka: 090-100/2017
Kategorije: Pravo EU, Ostali sodni postopki
POVZETEK:Prosilka je zahtevala dostop do odgovorov, ki jih je Slovenija podala Evropski komisiji v zvezi z implementacijo evropskih direktiv na področju ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Organ je dostop zavrnil na podlagi izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, z utemeljitvijo, da naj bi šlo po analogiji v konkretnem primeru za ostale sodne postopke. V pritožbenem postopku je organ zatrjeval, da bi bilo treba uporabiti Uredbo 1049/2001 za dostop do dokumentov institucij EU. IP je odločil, da ko organ v Sloveniji prejme zahtevo, mora o njej odločiti na podlagi ZDIJZ in ne na podlagi Uredbe 1049/2001. V konkretnem primeru pa izjeme sodnih postopkov ni dopustno širiti izven njene jezikovne razlage – tudi na neformalne postopke, ki pomagajo pri implementaciji evropske zakonodaje. Za zahtevan dokument IP ni našel druge izjeme, zato je dostop zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-100/2017/8Datum: 26. 6. 2017Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/15-Odl. US in 102/15-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Petre Žagar lekarniška dejavnost, Adamičeva 24b, 1290 Grosuplje, z dne 5. 5. 2017 (v nadaljevanju: prosilka), zoper odločbo št. 090-39/2017/3 z dne 25. 4. 2017, Ministrstva za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ) v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjoO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilke z dne 5. 5. 2017 zoper odločbo Ministrstva za javno upravo, št. 090-39/2017/3 z dne 25. 4. 2017, se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se odloči: Organ mora prosilki v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov: - dopis št. 007-647/2016/4 z dne 28. 10. 2016, ZADEVA: Zadeva 8851/16/GROW, Spis o začetku postopka EU Pilot v zvezi s skladnostjo Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti z Direktivo 2004/18/ES in novo Direktivo 2014/23/EU o podeljevanju koncesijskih pogodb – ODGOVOR,- dokument št. 007-647/2016/4 z dne 7. 11. 2016, ZADEVA: Zadeva 8851/16/GROW, Spis o začetku postopka EU Pilot v zvezi s skladnostjo Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti z Direktivo 2004/18/ES in novo Direktivo 2014/23/EU o podeljevanju koncesijskih pogodb – posredovanje odgovora, - dokument št. 007-647/2016/16 z dne 30. 1. 2017, ZADEVA: Zadeva 8851/16/GROW, Spis o začetku postopka EU Pilot v zvezi s skladnostjo Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti z Direktivo 2004/18/ES in novo Direktivo 2014/23/EU o podeljevanju koncesijskih pogodb – DOPOLNITEV ODGOVORA,- dokument št. 007-647/2016/16 z dne 30. 1. 2017, ZADEVA: Zadeva 8851/16/GROW, Spis o začetku postopka EU Pilot v zvezi s skladnostjo Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti z Direktivo 2004/18/ES in novo Direktivo 2014/23/EU o podeljevanju koncesijskih pogodb –dopolnitev odgovora, - dokument št. 007-647/2016/21 z dne 15. 3. 2017, ZADEVA: Zadeva 8851/16/GROW, Spis o začetku postopka EU Pilot v zvezi s skladnostjo Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti z Direktivo 2004/18/ES in novo Direktivo 2014/23/EU o podeljevanju koncesijskih pogodb – DOPOLNITEV ODGOVORA,- dokument št. 007-647/2016/21 z dne 15. 3. 2017, ZADEVA: Zadeva 8851/16/GROW, Spis o začetku postopka EU Pilot v zvezi s skladnostjo Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti z Direktivo 2004/18/ES in novo Direktivo 2014/23/EU o podeljevanju koncesijskih pogodb – dopolnitev odgovora,- dokument št. 007-647/2016/24 z dne 4. 5. 2017, ZADEVA: Zadeva EU Pilot v zvezi s skladnostjo Zakona o stvarnem premoženju države v Sloveniji/ koncesijska razmerja – DOPOLNITEV ODGOVORA,- dokument št. 007-647/2016/24 z dne 5. 5. 2017, ZADEVA: Zadeva EU Pilot v zvezi s skladnostjo Zakona o stvarnem premoženju države v Sloveniji/ koncesijska razmerja – dopolnitev odgovora. 2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.O b r a z l o ž i t e v :Prosilka je dne, 28. 3. 2017 zahtevala, da ji organ posreduje fotokopije odgovorov, ki jih je Republika Slovenija poslala Evropski komisiji (v nadaljevanju Komisija) kot odgovore v okviru postopka EU Pilot (2016) 8851.Z izpodbijano odločbo je organ zavrnil dostop do dokumentov iz zadeve 8851/16/GROW, Spis o začetku postopka EU Pilot v zvezi s skladnostjo Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti z Direktivo 2004/18/ES in novo Direktivo 2014/23/EU o podeljevanju koncesijskih pogodb, in sicer odgovorov, ki jih je RS poslala Komisiji. Organ je ugotovil, da je dokumente ustvaril za namen uradnega postopka pred Komisijo, ki še ni zaključen in bi z njihovim razkritjem nastala škoda za postopek. Skladno z analogijo predpisov je po mnenju organa v konkretnem primeru podana izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.Prosilka je v pritožbi navedla, da »uradni postopek«, zaradi katerega ji je organ zavrnil dostop, po vsebini predstavlja neformalno sodelovanje med Komisijo in državami članicami v obliki strukturiranega dialoga, zaradi odpravljanja ovir pri implementaciji evropske zakonodaje. V shemo EU Pilot so države članice vstopile prostovoljno s ciljem zmanjšati oziroma preprečiti formalne postopke Komisije.[1] Skladno z navedenim EU Pilot ni uradni postopek, ki bi bil objavljen v uradnem listu Evropske Unije ali določen v pogodbah EU. Prosilka pojasnjuje, da se strukturiran dialog prične s pismom Komisije državi članici, na podlagi lastne iniciative oziroma po pritožbi državljana ali podjetja iz EU. V nasprotju s tem se uradni formalni postopki ugotavljanja kršitve EU zakonodaje (infringments proceedings) pričnejo s t.i. uradnim opominom, ki mu sledi obrazloženo mnenje, itd. Dalje prosilka nasprotuje ugotovitvi organa, da bi z razkritjem nastala škoda za postopek, saj iz izpodbijane odločbe ni razvidno, kakšna škoda bi lahko nastala za postopek in zakaj. Prosilka utemeljuje, da razkritje mnenja države članice, poslano Komisiji glede implementacije konkretne direktive, ne more vplivati na nadaljevanje strukturiranega dialoga EU Pilot. Ob tem navaja, da so ministrstva v preteklosti že vodila podoben dialog s Komisijo, kjer pa so svoja stališča razkrila javnosti (po posredovanju IP s pozivom 0900-9/2017/2 z dne 17. 1. 2017) in izvedba postopka ni bila ogrožena. Prosilka meni, da imajo državljani Slovenije pravico vedeti, kakšne informacije državni organi pošiljajo Komisiji glede implementacije posameznih direktiv, za kar obstaja javni interes.IP je dne 25. 5. 2017 opravil ogled in camera, na katerem je organ pojasnil, da postopek EU pilot ni sodni postopek. Gre za postopek, ki ga opredeljuje sporočilo Komisije, ki ga navaja tudi prosilka in omogoča državi članici, da neformalno odpravi ovire za uspešno in skladno implementacijo evropskega prava, s čimer se lahko prepreči morebitne formalne postopke pred Komisijo. Organ je na ogledu še pojasnil, da je na podlagi mnenja Ministrstva za zunanje zadeve ugotovil, da bi lahko bila v morebitnem prihodnjem formalnem postopku pred EK, Slovenija zaradi razkritja v slabšem položaju. Drugih argumentov za morebiten nastanek škode z vsebinskega vidika organ ni navedel.Dodatno je organ posredoval tudi dopis dne, 1. 6. 2017, v katerem je zatrjeval, da za razkrivanje dokumentov Komisije veljajo posebna pravila. Pojasnil je, da dostop do zahtevanega dokumenta preprečuje izjema po drugem odstavku 4. člena Uredbe (ES) št. 1049/2001 (OJ L 145, str. 43; v nadaljevanju Uredba 1049/2001) in v zvezi s tem navedel prakso Sodišča EU (T-29/08, C-514/11 P in C-605/11 P).Pritožba je utemeljena.IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.IP je na ogledu in camera dne 25. 5. 2017, pridobil naslednje dokumente, ki po vsebini ustrezajo zahtevi:- dokument št. 007-647/2016/4 z dne 28.10.2016; ZADEVA: Zadeva 8851/16/GROW, Spis o začetku postopka EU Pilot v zvezi s skladnostjo Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti z Direktivo 2004/18/ES in novo Direktivo 2014/23/EU o podeljevanju koncesijskih pogodb – ODGOVOR), naslovnik: Evropska komisija (vsebinski odgovor)- dokument št. 007-647/2016/4 z dne 7. 11. 2016, ZADEVA: Zadeva 8851/16/GROW, Spis o začetku postopka EU Pilot v zvezi s skladnostjo Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti z Direktivo 2004/18/ES in novo Direktivo 2014/23/EU o podeljevanju koncesijskih pogodb – posredovanje odgovora; naslovnik: MZZ (spremni dopis)- dokument št. 007-647/2016/16 z dne 30. 1. 2017; ZADEVA: Zadeva 8851/16/GROW, Spis o začetku postopka EU Pilot v zvezi s skladnostjo Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti z Direktivo 2004/18/ES in novo Direktivo 2014/23/EU o podeljevanju koncesijskih pogodb – DOPOLNITEV ODGOVORA; naslovnik: Evropska komisija, (vsebinski odgovor)- dokument št. 007-647/2016/16 z dne 30. 1. 2017; ZADEVA: Zadeva 8851/16/GROW, Spis o začetku postopka EU Pilot v zvezi s skladnostjo Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti z Direktivo 2004/18/ES in novo Direktivo 2014/23/EU o podeljevanju koncesijskih pogodb –dopolnitev odgovora; naslovnik: MZZ (spremni dopis)- dokument št. 007-647/2016/21 z dne 15. 3. 2017; ZADEVA: Zadeva 8851/16/GROW, Spis o začetku postopka EU Pilot v zvezi s skladnostjo Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti z Direktivo 2004/18/ES in novo Direktivo 2014/23/EU o podeljevanju koncesijskih pogodb – DOPOLNITEV ODGOVORA), naslovnik: Evropska komisija, (vsebinski odgovor)- dokument št. 007-647/2016/21 z dne 15. 3. 2017; ZADEVA: Zadeva 8851/16/GROW, Spis o začetku postopka EU Pilot v zvezi s skladnostjo Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti z Direktivo 2004/18/ES in novo Direktivo 2014/23/EU o podeljevanju koncesijskih pogodb – dopolnitev odgovora; naslovnik: MZZ, (spremni dopis)- dokument št. 007-647/2016/24 z dne 4. 5. 2017; ZADEVA: Zadeva EU Pilot v zvezi s skladnostjo Zakona o stvarnem premoženju države v Sloveniji/ koncesijska razmerja – DOPOLNITEV ODGOVORA), naslovnik: Evropska komisija, (vsebinski odgovor)- dokument št. 007-647/2016/24 z dne 5. 5. 2017; ZADEVA: Zadeva EU Pilot v zvezi s skladnostjo Zakona o stvarnem premoženju države v Sloveniji/ koncesijska razmerja – dopolnitev odgovora; naslovnik: MZZ, (spremni dopis).Navedeni dokumenti nedvomno izpolnjujejo vse kriterije za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ in po vsebini v celoti ustrezajo zahtevi prosilke z dne, 28. 3. 2017.V konkretnem primeru je sporen obstoj izjeme od prosto dostopnih informacij. Organ se je v odločbi skliceval na izjemo varstva sodnih postopkov po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri organ zavrne dostop do podatka, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Na ogledu in camera je organ pojasnil, da postopek, za katerega so nastali zahtevani dokumenti (EU Pilot), ni sodni postopek. Gre za postopek, ki ga opredeljuje zgoraj navedeno sporočilo Komisije (ki ga navaja tudi prosilka) in omogoča državi članici, da neformalno odpravi ovire za uspešno in skladno implementacijo evropske zakonodaje, s čimer se lahko prepreči morebitne formalne postopke pred Komisijo. IP ugotavlja, da izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izrecno varuje sodne postopke in ker navedene izjeme v skladu s splošno sprejeto restriktivno razlago izjem (kadar gre za omejevanje človekove pravice) ni dopustno širiti izven meja pomena, določenega z jezikovno razlago, izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ za dokumente iz EU-Pilot postopka v konkretnem primeru ni uporabljiva. Gre namreč za neformalni postopek med državo članico in Komisijo in ne za sodni postopek, kar je priznal tudi organ sam na ogledu in camera.V naknadnem pojasnilu z dne 1. 6. 2017, je organ zatrjeval, da za razkrivanje dokumentov Komisije veljajo posebna pravila. Organ je pojasnil, da dostop do zahtevanega dokumenta preprečuje izjema po drugem odstavku 4. člena Uredbe 1049/2001 in v zvezi s tem navedel prakso Sodišča EU (T-29/08, C-514/11 P in C-605/11 P).IP ugotavlja, da Uredba 1049/2001 v uvodnih recitalih opredeljuje, da je namen te uredbe čim bolj uresničiti pravico dostopa javnosti do dokumentov ter določiti splošna načela in omejitve takega dostopa v skladu s členom 255(2) Pogodbe ES (recital 4). Širši dostop do dokumentov se zagotovi, kadar institucije delujejo v svoji zakonodajni funkciji, vključno s prenesenimi pristojnostmi, sočasno pa se ohranja učinkovitost postopka odločanja institucij. Taki dokumenti morajo biti čim bolj neposredno dostopni (recital 6). Glede pristojnosti odločanja o dostopu do dokumentov v razmerju do držav članic Uredba 1049/2001 v recitalu 16, določa, da ta uredba ne posega v obstoječe pravice držav članic, sodnih organov ali preiskovalnih teles do dostopa do dokumentov. Izjemo od načelnega »neposeganja« Uredba 1049/2001 določa v 5. členu, po katerem velja, da kadar država članica prejme zahtevo za dokument, ki je v njeni lasti, izvira pa iz institucije, razen če je že jasno, ali naj se dokument razkrije ali ne, se država članica posvetuje z institucijo, da bi sprejela odločitev, ki ne ogroža doseganja ciljev te uredbe.Iz navedene ureditve dostopa do dokumentov na podlagi Uredbe 1049/2001 torej izhaja načelna usmerjenost v odprto delovanje institucij Evropske unije.[2] Slednje še zlasti velja na zakonodajnem področju[3], kamor nedvomno spadajo tudi informacije v zvezi z implementacijo evropske zakonodaje, na kar se po vsebini nanašajo zahtevani dokumenti. Glede razmerja do odločanja nacionalnih organov v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja pa Uredba 1049/2001 določa načelno neposeganje v uresničevanje pravice dostopa do dokumentov, ki jih zagotavljajo države članice[4] (tudi, kadar gre za dokument o katerem bi lahko odločala institucija Evropske Unije, če bi se s takšnim dokumentom razpolagala). Izjemo od načela »neposeganja« določa 5. člen Uredbe 1049/2001. Navedeni 5 člen Uredbe 1049/2001 izrecno napotuje državo članico, da kadar odloča o razkritju dokumenta, ki izvira iz institucije, da se država članica posvetuje z institucijo. Po mnenju IP gre v členu 5 Uredbe 1049/2001 za procesno zahtevo, ki jo je treba upoštevati pri odločanju o dostopu do dokumenta v okviru nacionalne zakonodaje. Na podlagi ureditve dostopa do dokumentov, ki jo ureja Uredba 1049/2001, torej nikakor ne gre sklepati, da bi bilo treba v primeru, ko organ v Republiki Sloveniji prejme zahtevo za dostop do dokumentov v zvezi z institucijami EU, uporabiti Uredbo št. 1049/2001. Na podlagi Uredbe št. 1049/2001 lahko odločajo le institucije EU, kadar prejmejo zahtevo za dostop do dokumentacije, s katero razpolagajo. Edina omejitev, ki jo postavlja Uredba 1049/2001 za odločanje nacionalnih organov glede dostopa do informacij javnega značaja, ki izvirajo od institucij EU, je predhodno posvetovanje, kar pa v konkretnem primeru ne pride v poštev, saj dokument ne izvira od institucije EU, temveč od Ministrstva za javno upravo (organ v konkretnem primeru). Argument organa, da bi bilo v konkretnem primeru treba upoštevati ureditev, ki izvira iz Uredbe (ES) št. 1049/2001, torej ni utemeljen. Ne glede na zgoraj navedeno, pa niti standardi, ki jih postavlja Sodišče EU v zvezi z odločanjem o dostopu do dokumentov na podlagi Uredbe 1049/2001, ne govorijo v prid zavrnitve dostopa do dokumentov v konkretnem primeru. V zadevi št. T-29/08 je na podlagi 3. alineje drugega odstavka 4. člena Uredbe 1049/2001 institucija zavrnila dostop, ker naj bi razkritje zadevnih dokumentov ogrozilo nemoten potek postopka zaradi neizpolnitve obveznosti, ki je bil uveden na podlagi člena 226 ES. Pri tem IP poudarja, da izjema na podlagi 3. alineje drugega odstavka 4. člena Uredba 1049/2001 varuje namene inšpekcij, preiskav in revizij, torej formalnih postopkov, ki jih vodijo institucije in ne zajema postopkov EU Pilot projekta, ki se izvajajo zaradi usklajevanj pri implementaciji evropskega pravnega reda. Standard za aplikacijo navedene izjeme Sodišče EU v sodbi T-29/08 povzame v 110. odstavku, v katerem navede: »Kot je bilo potrjeno z ustaljeno sodno prakso – ob upoštevanju, da je treba vsako izjemo od pravice do dostopa razlagati in uporabljati restriktivno –, okoliščina, da se dokument nanaša na preiskavo v smislu člena 4(2), tretja alineja, Uredbe št. 1049/2001, sama po sebi ne more upravičiti uporabe te izjeme, ker se ta uporabi le, če bi razkritje zadevnih dokumentov dejansko lahko ogrozilo varstvo namena preiskav Komisije v zvezi z zadevnimi kršitvami (glej v tem smislu zgoraj v točki 101 navedeno sodbo Franchet in Byk, točki 105 in 109, in v točki 101 navedeno sodbo API proti Komisiji, točka 127). Namreč, ta nevarnost vplivanja na varovani interes mora biti razumno predvidljiva, in ne zgolj hipotetična (zgoraj v točki 102 navedena sodba Švedska in Turco proti Svetu, točki 43 in 63). Poleg tega ta izjema, kot izhaja iz njenega besedila, ne varuje preiskav kot takih, ampak namen teh preiskav, ki je v okviru postopka zaradi neizpolnitve obveznosti ta, da zadevna država članica ravna v skladu s pravom Skupnosti (glej v tem smislu zgoraj v točki 101 navedeno sodbo API proti Komisiji, točki 127 in 133 in navedena sodna praksa; v tem smislu glej tudi sklepne predloge generalne pravobranilke Kokottove k zgoraj v točki 44 navedeni sodbi Komisija proti Technische Glaswerke Ilmenau, še neobjavljeni v ZOdl., točke od 109 do 115).« Navedeno stališče po mnenju IP torej jasno kaže na to, da je treba tudi pri aplikaciji izjeme na podlagi 3. alineje drugega odstavka 4. člena Uredbe 1049/2001 ugotavljati morebiten nastanek škode, ki mora biti vsaj razumno predvidljiv in ne zgolj hipotetičen. V konkretnem primeru pa z razkritjem zahtevanih dokumentov takšna škoda ne bi mogla nastati.Tudi v okviru izjem, ki jih določa ZDIJZ, obstajajo izjeme, kjer je predviden t.i. škodni test [5] (podobno priznava Sodišče EU za izjemo po 3. alineji drugega odstavka 4. člena Uredbe 1049/2001). V konkretnem primeru pa organ z ničemer ni izkazal, da bi lahko razkritje povzročilo konkretno škodo za izvedbo kateregakoli postopka ali dejavnosti organa. IP je namreč na ogledu in camera pri organu preveril, ali iz zahtevanih dokumentov izhajajo konkretne okoliščine, ki lahko škodijo izvedbi postopka EU Pilot ali drugega morebitnega postopka RS pred Komisijo, organ pa je le na splošno pojasnil, da bi bila Slovenija v primeru razkritja lahko v slabšem položaju, v primeru morebitnih prihodnjih formalnih postopkov pred Komisijo. Drugih utemeljitev glede nastanka škode organ ni navedel, niti jih ni posredoval v naknadni vlogi z dne 1. 6. 2017. Ker mora biti utemeljitev glede nastanka škode, tako po Uredbi, kot tudi po slovenskem ZDIJZ v vseh primerih izkazana konkretno in ne zgolj hipotetično, dokazno breme pa je na zavezancu, ki škodo zatrjuje, ni mogoče zaključiti, da bi v konkretnem primeru zaradi razkritja nastala organu, Republiki Sloveniji ali Evropski Komisiji, kakršnakoli škoda za izvedbo njihovih postopkov.Glede na zgoraj navedeno je treba torej ugotoviti: (1.) da se za presojo dostopa do zahtevanega dokumenta v konkretnem primeru uporabljajo določbe ZDIJZ in ne Uredbe 1049/2001, čemur določila iz Uredba 1049/2001 ne nasprotujejo (poleg zgoraj navedenega velja tudi, da se po določilih Uredbe 1049/2001 lahko ravnajo le institucije EU, kadar prosilci nanje naslovijo zahtevo za dostop do dokumentov), (2.) IP je glede na vsebino zahtevanih dokumentov presodil, da iz njih ne izhajajo informacije, ki predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja. Po vsebini se zahtevani dokumenti nanašajo na usklajevanje med Komisijo in pristojnim ministrstvom (organom) glede spremembe Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti za skladno implementacijo Direktive 2004/18/ES in Direktive 2014/23/EU, ki pa ne vsebujejo podatkov, ki bi bili varovani s katerokoli izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Kadar za zahtevano informacijo ne velja nobena izjema, pa je treba ravnati v skladu z načelom prostega dostopa, kot ga določa 5. člen ZDIJZ in dokument razkriti javnosti.Na podlagi vsega navedenega je IP pritožbi prosilke ugodil in po prvem odstavku 252. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodil:Anže Novak, univ. dipl. prav.Asistent svetovalcaInformacijskega pooblaščencaInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.Informacijska pooblaščenka
[1] Sporočilo Komisije Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov (2017/C 18/02), tč. 2. Sodelovanje med državami članicami pri izvrševanju prava EU, odst. Dialog, http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:52017XC0119(01)[2] Uvodni recital 4 Uredbe 1049/2001[3] Uvodni recital 6 Uredbe 1049/2001[4] Uvodni recital 16 Uredbe 1049/2001[5] Škodni test vsebujejo izjeme po 6., 7., 8., 9., 11. točki prvega odstavka 6. člena in drugem odstavku 5.a člena ZDIJZ.