Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Prosilec - Ministrstvo za pravosodje

+ -
Datum: 15.06.2017
Številka: 090-64/2017
Kategorije: Osebni podatek

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval vpogled in fotokopijo dokumentacije, ki jo je sodna izvedenka predložila v zvezi z njenim imenovanjem. Organ je na posredovanih dokumentih prikril varovane osebne podatke. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ prikril preveč podatkov in s svojo odločbo odločil, da so prosto dostopne informacije javnega značaja tudi podatki, s katerimi pravnimi ali fizičnimi osebami je konkretna sodna izvedenka sklepala pogodbe in katere institucije so izdale potrdila, saj so po praksi IP prosto dostopne informacije tudi tisti podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za imenovanje.

ODLOČBA:

Številka: 090-64/2017/4

Datum: 16. 6. 2017

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 21. 3. 2017 zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-6/2017/4 z dne 7. 3. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.       Pritožbi prosilca z dne 21. 3. 2017 zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, št. 090-6/2017/4 z dne 7. 3. 2017, se delno ugodi in se 1. točko izreka odločbe v delu, ki se nanaša na podatke o izdajatelju potrdila in na podatke o naročniku in mandantu, odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:

-       potrdilo z dne 27. 7. 2009 tako, da mu posreduje še podatke o izdajatelju potrdila,

-       pogodbo o delu z dne 22. 7. 1998 tako, da mu posreduje še podatke o naročniku,

-       pogodbo o davčnem svetovanju z dne 29. 10. 2001 tako, da mu posreduje še podatke o naročniku in mandantu,

-       podjemno pogodbo z dne 24. 7. 2008 tako, da mu posreduje še podatke o naročniku,

-       pogodbo o medsebojnem sodelovanju pri programu specialističnih svetovanj z dne 29. 1. 1998 tako, da mu posreduje še podatke o naročniku,

-       avtorsko pogodbo z dne 30. 6.1997 tako, da mu posreduje še podatke o naročniku,

-       avtorsko pogodbo z dne 10. 7. 1998 tako, da mu posreduje še podatke o naročniku,

-       avtorsko pogodbo z dne 4. 2. 1999 tako, da mu posreduje še podatke o naročniku,

-       avtorsko pogodbo z dne 12. 5. 1999 tako, da mu posreduje še podatke o naročniku,

-       avtorsko pogodbo z dne 19. 4. 1999 tako, da mu posreduje še podatke o naročniku,

-       avtorsko pogodbo z dne 9. 2. 2000 tako, da mu posreduje še podatke o naročniku,

-       avtorsko pogodbo z dne 9. 2. 2000 tako, da mu posreduje še podatke o naročniku,

-       avtorsko pogodbo z dne 4. 2. 1999 tako, da mu posreduje še podatke o naročniku ter

-       avtorsko pogodbo z dne 12. 5. 1999 tako, da mu posreduje še podatke o naročniku.

2.       V preostalem delu se pritožbo zavrne.

3.       V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v

Prosilec je 9. 2. 2017 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval vpogled in fotokopijo dokumentacije, ki jo je Marija Arko predložila v zvezi z njenim imenovanjem, št. 165-04-347/00 z dne 15. 1. 2004, iz katerih je razvidno, da izpolnjuje pogoje za imenovanje sodnega izvedenca za strokovno področje ekonomija-davki; vpogled in fotokopijo izkaznice Marije Arko in njenih izpopolnjevanjih po dnevu izdaje odločbe 15. 1. 2004, po 15. 1. 2009 in po 15.1. 2014; vpogled in fotokopijo dokazil o strokovnem izpopolnjevanju in aktivnem sodelovanju na posvetovanjih in strokovnih izobraževanjih ter vpogled in fotokopijo dokumentacije, ki izkazuje, da je imenovana upravičena do izkaznice in naziva stalni sodni izvedenec.

Organ je zahtevo prosilca delno zavrnil in izdal odločbo, št. 090-6/2017/4 z dne 7. 3. 2017, s katero je prosilcu omogočil delni dostop do vseh zahtevanih dokumentov, ki se nahajajo v zadevi organa, št. 165-04-347/00. Pri delnem dostopu se je organ skliceval na 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organ je navedel, da gre v primeru osebnih imen sodnih izvedencev za podatke, ki so vezani na opravljanje njihovega dela in so zaradi svoje pomembnosti že javno dostopni. Delo sodnega izvedenca je namreč tesno povezano z izvajanjem sodniške funkcije, ki je javna funkcija (tako npr. odločba IP, št. 021-80/2007/4 z dne 28. 9. 2007). Upoštevajoč 88. člen Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 - ZJNepS, 33/11, 75/12 - ZSPDSLS-A, 63/13 in 17/15) ministrstvo (tudi) zaradi zagotavljanja pravne varnosti v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi upravlja imenik sodnih izvedencev, ki je dostopen na spletni strani ministrstva https://spvt.mp.gov.si/izvedenci.html. Imenik je javen v delu, ki obsega osebno ime sodnega izvedenca, znanstveni ali strokovni naslov, poštni naslov, na katerem je dosegljiv, kontaktno številko telefona, naslov elektronske pošte, podatke o zaposlitvi ali drugem statusu in strokovno področje, za katero je imenovan za izvedenca (tretji odstavek 88. člena). Ker pa oseba, v zvezi s katero je prosilec zahteval določene dokumente, ni več sodna izvedenka, njeni osebni podatki niso več javno objavljeni v imeniku, ki ga upravlja ministrstvo, kar nadalje pomeni, da ne obstaja podlaga za razkritje teh podatkov, razen osebnega imena sodne izvedenke. Organ je pojasnil, da je bila sodna izvedenka Marija Arko, ki je bila za stalno sodno izvedenko za področje davkov in drugih družbenih obveznosti za območje Temeljnega sodišča v Mariboru imenovana na podlagi akta Temeljnega sodišča v Mariboru, št. Su 23/92 z dne 26. 11. 1992, v skladu s 94. členom takrat veljavnega Zakona o rednih sodiščih in takrat veljavnega Pravilnika o stalnih sodnih izvedencih, s strani ministrstva po uradni dolžnosti imenovana za strokovno področje, za katero izpolnjuje pogoje (odločba ministrstva št. 165-04-347700, z dne 15. 1. 2004, je bila prosilcu v zvezi z njegovo zahtevo že posredovana). Upoštevajoč 19. člen Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS, št. 75/03) je namreč izvedence oziroma cenilce, imenovane v skladu s predpisi, ki so veljali do 15. 4. 1995, minister v šestih mesecih od uveljavitve pravilnika po uradni dolžnosti imenoval za strokovna področja, za katera izpolnjujejo pogoje. Imenovanje se opravi na podlagi ministrstvu predloženih dokazil o izpolnjevanju pogojev iz petega odstavka 87. člena Zakona o sodiščih. Če iz predloženih dokazil ni mogoče oceniti izpolnjevanja pogojev za posamezno strokovno področje, se imenovanje opravi ob predložitvi dodatnih dokazil, ki jih izvedenec oziroma cenilec posreduje na zahtevo ministra. V skladu s 84. členom Zakona o sodiščih pa so dolžni sodni izvedenci in sodni cenilci po preteku petih let od dneva imenovanja in ob preteku vsakih nadaljnjih pet let, predložiti ministru, pristojnemu za pravosodje, dokazila o izpolnjevanju pogojev iz petega odstavka 87. člena Zakona o sodiščih. Organ je odločil, da pogodbe, ki jih je sodna izvedenka predložila svojim vlogam v zvezi z izpolnjevanjem zakonskih določb, po mnenju organa ne predstavljajo informacije javnega značaja na način, da bi bilo v celoti dovoljeno razkritje predmetnih pogodb. S katerimi pravnimi ali fizičnimi osebami je sklepala pogodbe, sodi med varovane podatke, ki jih organ ni dolžan razkriti. Prav tako je bilo potrebno prekriti podatek o plačilu, ki ga je prejela za svoje delo, saj ne gre za podatke o porabi javnih sredstev, hkrati pa ne obstaja pravna podlaga za razkritje številke njenega tekočega računa, davčne številke in prebivališča. Dostop do izkaznice sodne izvedenke je organ zavrnil s sklicevanjem na določbo 4. člena ZDIJZ, kjer so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja in sicer, informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati in nahajati se mora v materializirani obliki. Organ je navedel, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. V odločbi ministrstva, št. 705-828/2016/ z dne 14. 9. 2016, ministrstvo navaja, da je Marija Arko v zvezi s prošnjo za razrešitev statusa sodne izvedenke pojasnila, da je izkaznico izgubila, pri čemer pa ministrstvo nadalje ugotavlja, da odločitev o vrnitvi štampiljke in izkaznice po tretjem odstavku 24. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih ni potrebna, saj je Marija Arko svojo obveznost glede štampiljke že izpolnila, glede izkaznice pa ugotavlja, da ji je v skladu s 1. točko sklepa prenehala njena veljavnost.

Prosilec se je 21. 3. 2017 zoper odločbo organa, št. 090-6/2017/4 z dne 7. 3. 2017, pritožil v celoti. Prosilec je navedel, da mu je organ omogočil zgolj vpogled v fotokopije dokumentov s prekritimi podatki in predložil samo fotokopije pogodb in avtorskih pogodb, sklenjenih z državnimi institucijami, podatki druge pogodbene stranke v vseh pogodbah in avtorskih pogodbah pa so prekriti. Prosilec je oporekal, da organ ni predložil nobenih dokumentov, ki izkazujejo imenovanje sodne izvedenke, njeno doseženo stopnjo splošne ali strokovne izobrazbe, opravljanje strokovnih usposabljanj in pridobljenih certifikatov oz. pridobljenih koncesijah na državni ravni (stalna sodna izvedenka?). Organ ni predložil dokumentov, ki izkazujejo dejansko pravno podlago za postavitev in odstavitev Marije Arko s položaja stalne izvedenke; dokumentov, ki izkazujejo, da je sodna izvedenka od dneva imenovanja ob preteku vsakih nadaljnjih pet let predložila dokazila o strokovnem izpopolnjevanju; dokumentov o delovnih izkušnjah, o doseženi univerzitetni izobrazbi, o ugotavljanju strokovnega znanja ter dokumentov, za katero področje je želela biti imenovana. Ob zaključku je še navedel, da pogodbe ob vpogledu niso bile žigosane z oznakami zaupnosti.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. 090-6/2017/6 z dne 28. 3. 2017, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je 18. 4. 2017 z namenom razjasnitve dejanskega stanja z organom opravil pogovor (uradni zaznamek, št. 090-64/2017/3). Organ je 19. 4. 2017 IP posredoval še dodatno dokumentacijo.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz pritožbe, je prosilec v njej izpodbijal tisti del prvostopenjske odločbe, ki se nanaša na obstoj dokumentov, ki izkazujejo upravičenost imenovanja Marije Arko za stalno sodno izvedenko za strokovno področje ekonomija-davki, ter na pravilno uporabo materialnega predpisa pri delnem dostopu do dokumentov iz prve točke izpodbijane odločbe. Predmet tega pritožbenega postopka je tako presoja, ali je organ prosilcu posredoval vse zahtevane dokumente in ali prekriti podatki na zahtevanih dokumentih, ki jih je organ posredoval prosilcu, predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

Ker je organ prosilcu odobril delni dostop do zahtevane dokumentacije, prosilec pa je v pritožbi navedel, da organ, razen fotokopij pogodb in avtorskih pogodb, ni predložil nobenih drugih dokumentov, ki izkazujejo imenovanje sodne izvedenke, se je IP v pritožbenem postopku najprej ukvarjal z vprašanjem, ali je organ prosilcu posredoval vso zahtevano dokumentacijo oz. s katero dokumentacijo v zvezi z imenovanjem sodne izvedenke in dokazili o njenem strokovnem izpopolnjevanjem organ sploh razpolaga. Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.

IP je pregledal pravne podlage za imenovanje sodnih izvedencev, preveril pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi biti imenovana za izvedenca, ter vpogledal v odločbo Ministrstva za pravosodje o imenovanju konkretne sodne izvedenke, št. 165-04-347/00 z dne 15. 1. 2004, in odločbo o razrešitvi konkretne sodne izvedenke, št. 705-828/2016/2 z dne 14. 9. 2016.

Pogoje za imenovanje sodnega izvedenca določa prvi odstavek 87. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13 in 17/15; v nadaljnjem besedilu ZS). Za sodnega izvedenca je lahko imenovan, kdor (1) je državljan Republike Slovenije ali države članice Evropske unije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora in aktivno obvlada slovenski jezik, (2) je poslovno sposoben, (3) je osebnostno primeren, (4) ni bil pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, zaradi katerega bi bil moralno neprimeren za opravljanje izvedenskega dela, ker bi to lahko škodovalo nepristranskemu ali strokovnemu opravljanju njegovega dela ali ugledu sodišča, (5) ima univerzitetno izobrazbo ali končan magistrski študijski program in ima ustrezno strokovno znanje ter praktične sposobnosti in izkušnje za določeno vrsto izvedenskega dela, (6) ima šest let delovnih izkušenj s področja, na katerem želi opravljati izvedensko delo, (7) ne opravlja dejavnosti, ki ni združljiva s sodnim izvedeništvom. Peti odstavek 87. člena ZS določa, da zaradi ugotavljanja pogoja strokovnega znanja in praktičnih sposobnosti za opravljanje izvedenskega dela minister, pristojen za pravosodje, zahteva od kandidata predložitev mnenja ustreznega državnega organa, zavoda oziroma strokovnega združenja ali druge institucije, lahko pa odredi tudi poseben preizkus strokovnosti pred komisijo, sestavljeno iz strokovnjakov s področja, na katerem bo oseba opravljala izvedensko delo. Člani komisije morajo imeti najmanj takšno strokovno izobrazbo kot kandidat za sodnega izvedenca. Po šestem odstavku 87. člena ZS so se sodni izvedenci dolžni strokovno izpopolnjevati in sproti seznanjati zlasti z novimi dognanji in metodami v stroki oziroma sodelovati na posvetovanjih in strokovnih izobraževanjih, ki jih organizira pristojni državni organ, pooblaščena organizacija ali strokovno združenje. Minister, pristojen za pravosodje, lahko določi, da morajo sodni izvedenci iz posameznih strokovnih področij in podpodročij v določenem roku opraviti posebne preizkuse znanja. Če se izvedenec ne prijavi k preizkusu, ali preizkusa ne opravi, se razreši. Tako tudi četrti odstavek 84. člena ZS določa, da so dolžni sodni izvedenci po preteku petih let od dneva imenovanja in po preteku vsakih nadaljnjih pet let predložiti ministru, pristojnemu za pravosodje, dokazila o strokovnem izpopolnjevanju in seznanitvi z novimi dognanji in metodami v stroki oziroma o sodelovanju na posvetovanjih in strokovnih izobraževanjih iz šestega odstavka 87. člena tega zakona.

IP je na podlagi pojasnil organa in vpogleda v odločbo Ministrstva za pravosodje o imenovanju konkretne sodne izvedenke, št. 165-04-347/00 z dne 15. 1. 2004, ugotovil, da je bila sodna izvedenka imenovana na podlagi 19. člena Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS, št. 75/03). Navedeni člen med drugim določa, da izvedence oziroma cenilce, imenovane v skladu s predpisi, ki so veljali do 15. 4. 1995, minister za pravosodje v šestih mesecih od uveljavitve tega pravilnika po uradni dolžnosti imenuje za strokovna področja, za katera izpolnjujejo pogoje. Imenovanje se opravi na podlagi ministrstvu priloženih dokazil o izpolnjevanju pogojev iz petega odstavka 87. člena ZS. Ker je bila konkretna sodna izvedenka imenovana po uradni dolžnosti, je za to morala priložiti zgolj dokazila o izpolnjevanju pogojev iz petega odstavka 87. člena ZS in ne tudi vsa dokazila po prvem odstavku navedenega člena. Organ je tudi pojasnil, da je bil to razlog, da v postopku imenovanja ni preverjal ustaljenih pogojev za imenovanje sodnih izvedencev po prvem odstavku 87. člena ZS. Zato z dokazili za izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka 87. člena ZS ne razpolaga. IP je ugotovil, da organ prav tako ne razpolaga z izkaznico sodne izvedenke, ki jo mora razrešeni izvedenec po drugem odstavku 24. člena Pravilnika oddati ministrstvu v treh dneh od prejema odločbe o razrešitvi. Prosilcu je organ v izpodbijani odločbi navedel, da je razrešena izvedenka pojasnila, da je izkaznico izgubila, z izjavo pa se je seznanil tudi prosilec, saj mu je organ z odločbo, št. 090-46/2016/4 z dne 11. 1. 2017, omogočil delni dostop do zahteve konkretne sodne izvedenke z dne 6. 9. 2016 za razrešitev, v kateri je navedla, da izkaznice ne najde. Glede na navedeno je IP sledil navedbam organa, da razen z dokumenti iz petega odstavka 87. člena ZS s preostalimi informacijami ne razpolaga, pri tem pa ni videl utemeljenih razlogov, da organu ne bi verjel. Ker organ z dokazili za izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka 87. člena ZS in izkaznico sodne izvedenke ne razpolaga, zavezanci po ZDIJZ pa so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, je odločitev organa v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena. Posledično je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca v tem delu zavrnil.

Prosilec je v pritožbi oporekal tudi, da organ ni predložil dokumentov, ki izkazujejo dejansko pravno podlago za postavitev in odstavitev Marije Arko s položaja stalne izvedenke. Postopek in način imenovanja sodnega izvedenca pristojni organ vodi v skladu z ZS, Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih in po pravilih zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Tako pristojni minister izda odločbo o imenovanju za sodega izvedenca (konkretno: odločbo, št. 165-04-347/00 z dne 15. 1. 2004) oziroma odločbo o razrešitvi (konkretno: odločbo, št. 705-828/2016/2 z dne 14. 9. 2016). Z obema konkretnima odločbama je bil prosilec že seznanjen, saj je organ v zvezi z njegovo zahtevo izdal odločbo, št. 090-46/2016/4 z dne 11. 1. 2017, in prosilcu omogočil delni dostop do zahtevanih dokumentov (odločb) o imenovanju oz. razrešitvi konkretne sodne izvedenke. Vročitev navedene odločbe je izkazana z vročilnico, iz katere je razvidno, da je bila vložena v predalčnik naslovnika 30. 1. 2017 na podlagi četrtega odstavka 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Prav tako je organ prosilcu omogočil tudi delni dostop do dokumenta Temeljnega sodišča v Mariboru, št. Su 23/92 z dne 26. 11. 1992, ki izkazuje imenovanje sodne izvedenke za področje davkov in drugih družbenih obveznosti po takrat veljavnih predpisih. IP je ugotovil, da organ z drugimi dokumenti (razen tistih, ki jih je prosilcu že posredoval) za izkazovanje naziva stalni sodni izvedenec za konkretno sodno izvedenko ne razpolaga, zato je pritožbo prosilca tudi v tem delu kot neutemeljeno zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.

Prosilec je v pritožbi izpodbijal tudi tisti del prvostopenjske odločbe, ki se nanaša na prekrite informacije v zahtevanih dokumentih. Organ je namreč prosilcu v zvezi z njegovo zahtevo posredoval dokazila, ki jih je konkretna sodna izvedenka predložila ministrstvu v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za imenovanje, ter dokazila v zvezi s strokovnim izpopolnjevanjem, pri tem pa prekril varovane osebne podatke skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker je organ prosilcu zavrnil dostop do posameznih podatkov na posredovanih dokumentih na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP najprej presojal obstoj te izjeme, nato pa po uradni dolžnosti še morebiten obstoj drugih izjem po ZDIJZ.

Skladno s tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Osebni podatek je skladno z definicijo 1. točke 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (2. točka 6. člena ZVOP-1). Skladno s tretjo točko 6. člena ZVOP-1 pomeni obdelavo osebnih podatkov kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek 8. člena ZVOP-1). Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov (drugi odstavek 8. člena ZVOP-1).

V konkretnem primeru prekriti deli zahtevanih dokumentov vsebujejo osebne podatke, ki se nanašajo na posameznika (s katerimi pravnimi in fizičnimi osebami je konkretna sodna izvedenka sklepala pogodbe, podatek o plačilu, ki ga je prejela za svoje delo, številka njenega tekočega računa, davčne številke in prebivališče). V primeru osebnega imena sodne izvedenke je organ upošteval, da gre za podatke, ki so vezani na opravljanje njihovega dela in so zaradi svoje pomembnosti že javno dostopni. Delo sodnega izvedenca je namreč tesno povezano z izvajanjem sodniške funkcije, ki je javna funkcija. Organ je pri odločanju o dostopu do imena in priimka sodne izvedenke upošteval 88. člen ZS, ki ureja imenik sodnih izvedencev in obseg podatkov v njem, kar je po oceni IP napačna pravna podlaga. Da imen in priimkov sodnih izvedencev pri opravljanju izvedeniškega dela ni mogoče šteti za varovan osebni podatek, saj so sodni izvedenci relevanten del pravosodnega sistema, je IP že odločal[1]. Kot že zapisano, je delo sodnega izvedenca tesno povezano z izvajanjem sodniške funkcije, ki je javna funkcija. Tako je v primeru imen sodnih izvedencev treba poudariti, da gre za podatke, ki so vezani na opravljanje njihovega dela, zato ime in priimek sodnega izvedenca skladno s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ni varovan osebni podatek. Ker je namen določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ v tem, da so prosto dostopni tisti podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu, ki izvaja javnopravne naloge, so po praksi IP prosto dostopne informacije tudi tiste, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za imenovanje. Glede na to, da peti odstavek 87. člena ZS določa, da zaradi ugotavljanja pogoja strokovnega znanja in praktičnih sposobnosti za opravljanje izvedenskega dela minister, pristojen za pravosodje, zahteva od kandidata predložitev mnenja ustreznega državnega organa, zavoda oziroma strokovnega združenja ali druge institucije, ter da so se sodni izvedenci po šestem odstavku 87. člena ZS dolžni strokovno izpopolnjevati in sproti seznanjati zlasti z novimi dognanji in metodami v stroki oziroma sodelovati na posvetovanjih in strokovnih izobraževanjih, ki jih organizira pristojni državni organ, pooblaščena organizacija ali strokovno združenje, je IP ugotovil, da je organ na posredovanih dokumentih prekril preveč podatkov. Za izkazovanje izpolnjevanja pogoja za imenovanje za sodnega izvedenca ter pogoja o strokovnem izobraževanju in izpopolnjevanju je tako na dokazilih (potrdila in pogodbe), ki jih je konkretna sodna izvedenka predložila pristojnemu organu v zvezi z izpolnjevanjem zakonskih določb, prosto dostopna informacija javnega značaja tudi podatek, s katerimi pravnimi ali fizičnimi osebami je sklepala pogodbe in katere institucije so izdale potrdila. Iz navedenega razloga je IP pritožbi prosilca v tem delu ugodil in odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Preostali podatki (številka TRR, davčna številka, naslov prebivališča, znesek plačila) so varovani osebni podatki, saj za njihovo razkritje ne obstaja pravna podlaga, kot jo zahteva prvi odstavek 9. člena ZVOP-1, zato je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo v tem delu zavrnil.

IP je zaključil, da je pritožba delno utemeljena, saj je bil v odločbi prve stopnje napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi. IP je zato pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo delno odpravil in s svojo odločbo sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je IP prosilčevo pritožbo, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, ker je ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga oz. da gre za varovane osebne podatke (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:                                                                    

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,                                          

asistentka svetovalca pri IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka


[1] Glej odločbo IP, št. 021-80/2007/4 z dne 28. 9. 2007.