Prosilec - Ministrstvo za zunanje zadeve

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je IP v ponovljenem postopku po sodbi Upravenega sodišča odločal o dostopa do Poročila 4. seje Kadrovske komisije o pripravi mnenja in predloga za imenovanje vodij diplomatskih predstavništev RS v tujini. Sodišče je v sodbi izrecno zavzelo stališče, da se zahtevana informacija nanaša na tista interesna področja države, ki jih je ZTP opredelil kot posebej občutljiva oziroma takega pomena, da jih je mogoče varovati s stopnjo tajnosti, to pomeni, da je izpolnjen materialni kriterij tajnih podatkov. Ker je IP ugotovil tudi obstoj formalnih kriterijev, so bili izpolnjeni vsi pogoji tajnih podatkov, zato je IP zaključil, da je podana izjema tajnih podatkov po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je namreč na mnenje sodišča vezano. IP je ob tem tudi ugotovil, da javni interes za razkritje zahtevanih informacij, ni podan.

ODLOČBA:

Številka: 090-286/2015/12

Datum: 16. 3. 2017

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 11. 11. 2015, (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 21.10.2015, št. 020-44/2015,1, Republike Slovenije, Ministrstva za zunanje zadeve, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca zoper odločbo Ministrstva za zunanje zadeve, z dne 21.10.2015, št. 020-44/2015,1 se zavrne.

1. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 25.9.2015 na podlagi ZDIJZ zahteval, da mu organ v elektronski obliki posreduje:

- poročilo 4. seje kadrovske komisije o pripravi mnenja in predloga za imenovanje vodij diplomatskih predstavništev RS v tujini št. 10003-4/2012/65 z dne 15.4.2014 (v nadaljevanju poročilo komisije). Navedel je, da naj pred tem organ umakne z dokumenta oznako tajnosti, saj glede na že zdavnaj pridobljeni agrema in celo že dalj časa zasedeni položaj vodje Veleposlaništva RS pri Svetem sedežu in SMVR, ni več razlogov za tajnost podatkov, vsebovanih v tem dokumentu.

- podpisani Sporazum o prenosu kvote iz MZZ v MOP št. 100-33/2015/3 z dne 15.5.2015 (omenjen je v dopisu MZZ št. 100-1/2015/213 z dne 13.5.2015).

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 21.10.2015, št. 020-44/2015,1, s katero je v celoti zavrnil dostop do Poročila 4. seje Kadrovske komisije o pripravi mnenja in predloga za imenovanje vodij diplomatskih predstavništev RS v tujini št. 1003-4/2012/65 z dne 15.4.2014. Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 11. 11. 2015 pri organu vložil pritožbo. O pritožbi je odločil IP z odločbo z dne 17. 3. 2016, št. 090-286/2015/3, s katero je pritožbi prosilca delno ugodil, izpodbijano odločbo delno odpravil in naložil organu, da prosilcu posreduje v izreku naveden dokument v obliki delnega dostopa. Zoper odločbo IP je organ vložil tožbo na Upravno sodišče RS, ki je s sodbo opr. št. I U 624/2016-15 z dne 28.2.2017 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo v ponoven postopek.

Pritožba ni utemeljena.

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da je v pritožbenem postopku predmet presoje dokument: Poročilo 4. seje Kadrovske komisije o pripravi mnenja in predloga za imenovanje vodij diplomatskih predstavništev RS v tujini št. 1003-4/2012/65 z dne 15.4.2014, ki izpolnjuje vse zakonske kriterije iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, saj organ z dokumentom razpolaga v materializirani obliki in izvira iz delovnega področja oziroma pristojnosti organa.  

Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odstavku 6. člena in 5.a člena ZDIJZ. Organ se je v izpodbijani odločbi oprl na izjemi iz 1. in 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, zato se je IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevana informacija dejansko predstavlja zatrjevani izjemi.

Upravno sodišče je v zgoraj navedeni sodbi navedlo, da je IP v odločbi z dne 17. 3. 2016, št. 090-286/2015/3, določbo 5. člena ZTP zmotno tolmačil in je v obravnavani zadevi ni uporabil pravilno, saj se vsebina Poročila Kadrovske komisije o pripravi mnenja in predloga za imenovanje vodij diplomatskih predstavništev RS, v katerem Kadrovska komisija Ministrstva za zunanje zadeve kot posvetovalno telo ministra za zunanje zadeve (93. člen Akta o notranji organizaciji in sistemizaciji v Ministrstvu za notranje zadeve št. 0070- 9/2013/2 z dne 5. 11. 2013) poda svoje obrazloženo mnenje glede primernosti kandidatov za položaj vodje predstavništva RS v tujini (DKP), nedvomno nanaša na zunanje zadeve Republike Slovenije. Izbira vodje diplomatskega predstavništva RS v tujini je namreč zaradi nalog, ki jih je ta v primeru imenovanja dolžan opravljati, neločljivo povezana z bilateralnimi odnosi Republike Slovenije z državo sprejemnico, saj je vodja diplomatskega predstavništva RS tisti, ki v sprejemni državi ali mednarodni organizaciji predstavlja in zastopa Republiko Slovenijo in njene organe ter podaja izjave in zavzema stališča v njenem imenu (18. člen ZZZ-1). Izbira te osebe zato že predstavlja sestavni del izvrševanja zunanjih zadev Republike Slovenije, podatek, ki se nanaša na postopek izbire vodje diplomatskega predstavništva RS v tujini, pa se uvršča med »zunanje zadeve« v smislu 5. člena ZTP ter ga je mogoče ob izpolnjenih pogojih iz navedene določbe določiti za tajnega. Sodišče je pritrdilo organu, da je zahtevani podatek, ki vsebuje obrazloženo mnenje članov Kadrovske komisije glede primernosti kandidatov za položaj vodje predstavništva RS v tujini, tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem očitno lahko nastale škodljive posledice za politične ali gospodarske koristi države. Organ je po mnenju sodišča utemeljeno in prepričljiv opozoril, da bi z razkritjem morebitnih pomislekov znotraj ministrstva pri imenovanju določene osebe za predstavnika RS v tujini oziroma z razkritjem njegovih pomanjkljivosti širši javnosti za omenjena dejstva izvedela tudi država sprejemnica, to pa bi lahko negativno vplivalo na položaj vodje veleposlaništva v državi sprejemnici, na opravljanje njegovih nalog in posledično na odnos Republike Slovenije z državo sprejemnico. Sodišče je pri tem navedlo, da je sicer res, da postane podatek o kandidatu za vodjo DKP v določeni fazi javen, vendar pa v obravnavani zadevi ne gre zgolj za dostop do konkretnega podatka o kandidatu za vodjo DKP, ampak je zahtevan dostop do celotnega poročila Kadrovske komisije, v katerem ni vsebovan le predlog kandidata, temveč je bistvo poročila tudi v pripravi mnenja o ustreznosti kandidatov za vodje DKP in vsebuje torej mnenja članov komisije glede primernosti kandidatov za vodje DKP. Navedeno vsebino je po prepričanju sodišča organ skladno z določbo 5. člena ZTP upravičeno označil za tajno, kljub temu, da je postopek imenovanja že končan.

Glede na to, da je IP vezan na pravno mnenje sodišča, ki je izrecno zavzelo stališče, da se zahtevana informacija nanaša na tista interesna področja države, ki jih je ZTP opredelil kot posebej občutljiva oziroma takega pomena, da jih je mogoče varovati s stopnjo tajnosti, to pomeni, da je izpolnjen materialni kriterij tajnih podatkov. Ker je IP ugotovil tudi obstoj formalnih kriterijev, saj je zahtevana informacija vidno označena s stopnjo tajnosti INTERNO in je zanjo izdelana ocena za določitev tajnosti z dne 15.4.2014 in ponovna ocena z dne 15.10.2015, dokumentu pa je tajnost določila oseba, ki je za to pooblaščena z 10. členom ZTP, in sicer generalni sekretar, to pomeni, da so izpolnjeni vsi pogoji tajnih podatkov, zato je podana izjema po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Ker že obstoj izjeme tajnih podatkov po ZDIJZ onemogoči prost dostop do zahtevane informacije, ni potrebe, da bi se moral IP opredeljevati tudi do obstoja izjeme notranjega delovanja organa, ki jo je poleg izjeme tajnih podatkov, zatrjeval organ. Ne glede na navedeno pa je po oceni sodišča organ konkretno pojasnil, da bi vsesplošni dostop do zahtevanih podatkov lahko povzročil, da bi bila tudi država sprejemnica seznanjena z vsemi morebitnimi pomisleki znotraj ministrstva in osebnostnimi lastnostmi kandidata, s čimer bi bile lahko razkrite (morebitne) šibke točke in pomanjkljivosti najvišjega predstavnika RS v drugi državi in bi to nedvomno lahko škodljivo vplivalo na interese Republike Slovenije in otežilo izvajanje nalog Ministrstva za zunanje zadeve, s čimer je organ zadostil zahtevi po obrazložitvi te zakonske izjeme od načela prostega dostopa do informacij. Po stališči sodišča je torej v obravnavani zadevi podana tudi izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP pa je na mnenje sodišča vezan. 

IP nadalje ugotavlja, da je sodišče v sodbi navedlo, da izpodbijane odločbe IP ni preizkušalo z vidika tretje alineje prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ali javni interes pretehta nad interesom organa, da zahtevane informacije prikrije, zato je test tehtanja med argumenti, ki govorijo v prid javnemu interesu in varovanju tajnih podatkov ter notranjega delovanja organa, da se zahtevani podatki ne razkrijejo, izvedel IP. Prosilec je namreč v pritožbi navedel, da ima javnost pravico preveriti zakonitost in nediskriminatornost tovrstnih postopkov. IP poudarja, da je javni interes podan le takrat, ko se informacija nanaša na širši krog ljudi, ko gre npr. za vprašanje javnega zdravja, javne varnosti, za vprašanje, pomembno za širšo javno razpravo, za vprašanje, ki ima lahko neposredne finančne posledice za državo ali kadar gre za oškodovanje državnih sredstev ali sredstev lokalnih skupnosti. Prosilec v zahtevi ni navedel, niti verjetno izkazal okoliščin, ki bi terjale razkritje informacij na podlagi javnega interesa. Zgolj navedba, da bi informacije razkrile morebitne »šibke točke ali pomanjkljivosti« kandidatov, na kar se sklicuje prosilec, pa po oceni IP ni argument, ki bi bil močnejši od varstva tajnih podatkov in notranjega delovanja organa. Glede na navedeno IP zaključuje, da javni interes za razkritje zahtevanih informacij, ni podan.

IP je v ponovljenem postopku na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa. Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

svetovalka informacijske pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka