Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

prosilec - Ekonomska fakulteta Ljubljana

+ -
Datum: 26.02.2018
Številka: 090-53/2017
Kategorije: Ali gre za delovno področje organa, Osebni podatek, Poslovna skrivnost

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dostop do avtorskih in podjemnih pogodb, ki jih je organ sklenil z dvema profesorjema v obdobju od leta 2005 do 13. 3. 2015. Organ je zahtevo v celoti zavrnil s sklicevanjem, da ne gre za informacijo javnega značaja, saj je z izvajanjem pogodb organ izvajal tržno dejavnost. IP je v pritožbenem postopku po pregledu vseh 675 zahtevanih pogodb ugotovil, da se te v večini (616 pogodb) nanašajo na izvajanje javne službe organa, npr. izvajanje pedagoške in drugih dejavnosti, ki po zakonodaji veljajo za javno službo; le v manjšem delu (59 pogodb) pa je mogoče govoriti o drugi (tržni) dejavnosti organa. IP je glede pogodb, ki se nanašajo na drugo dejavnost organa preveril ali je organ računovodske evidence vodil ločeno od javne službe in ali je izvajanje druge dejavnosti vplivalo na izvajanje javne službe. Organ v pritožbenem postopku ni uspel izkazati, da izvajanje druge dejavnosti ni vplivalo na izvajanje javne službe, prav tako pa ni uspel izkazati, da je stroške za izvajanje druge dejavnosti vodil povsem ločeno od stroškov za izvajanje javne službe. Glede na tesno medsebojno prepletenost javne službe in druge dejavnosti organa, je IP odločil, da je organ dolžan prosilcu posredovati vse avtorske in podjemne pogodbe s prekritimi varovanimi osebnimi podatki.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-53/2017/13
Datum: 27. 2. 2018

Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 248. člena in prvega ter drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi Aleša Kocjana, novinarja Slovenske tiskovne agencije, Tivolska 48, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), z dne 20. 2. 2017, zoper odločbo Ekonomske fakultete, Kardeljeva ploščad 17, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 6-2/17-TB-kp z dne 19. 1. 2017, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:


1.    Pritožbi prosilca se delno ugodi in se 1. točka izreka odločbe Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, št. 6-2/17-TB-kp z dne 19. 1. 2017 delno odpravi v delu, ki se nanaša na posredovanje fotokopij avtorskih in podjemnih pogodb, ki so bile od vključno 1. 1. 2005 do 13. 3. 2015 sklenjene s prof. dr. Maksom Tajnikarjem in prof. dr. Metko Tekavčič ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati v obliki fotokopije naslednje pogodbe:

1.1    za prof. dr. Maksa Tajnikarja:

A)    Podjemne pogodbe ali pogodbe o delu
-    10 pogodb za leto 2005 (št. 05.00888, 05.00752, 05.00585, 05.00584, 05.00709, 05.00525, 05.00385, 05.00315, 05.00214 in 05.00104); 
-    49 pogodb za leto 2006 (št. 03765, 03766, 03931, 2/05-IFM-dl (obe), 03932, 03356, 02846, 02854, 02498, 02502, 02265, 02124, 02264, 01908, 01679, 01680, 01683, 01123, 01684, 01689, 01688, 01498, 01678, 01677, 01685, 01686, 01687, 01681, 00639, 00987, 00986, 00985, 00983, 00982, 00981, 00980, 00979, 00977, 00976, 00975, 00984, 00978, 00638, 00588, 00658, 06.00054, 06.00056 in 06.00055);
-    11 pogodb za leto 2007 (št. 02639, 02439, 02113, 01807, 01560, 01399, 01077, 00848, 00490, 00050 in 04079); 
-    14 pogodb za leto 2008 (št. 02532, 02215, 02251, 02365, 02138, 02193, 02072, 01843, 01716, 00942, 00600, 00359, 00177 in 02936); 
-    16 pogodb za leto 2009 (št. 02777, 02540, 02239, 02285, 01257, 01896, 01867, 01633, 01236, 01034, 00659, 00436, 00552, 00030, 00143 in 02793); 
-    13 pogodb za leto 2010 (št. 02321, 02475, 02149, 01673, 01837, 02063, 01384, 01357, 01010, 00885, 00579, 00274 in 00122);
-    15 pogodb za leto 2011 (št. 02574, 02380, 01807, 02211, 02084, 01933, 01711, 01681, 01566, 01184, 01024, 00766, 00567, 00156 in 02692); 
-    14 pogodb za leto 2012 (št. 02495, 02415, 02198, 02069, 01652, 01925, 01759, 01415, 01097, 00860, 00564, 00181, 00138 in  02783); 
-    15 pogodb za leto 2013 (št. 01982, 02034, 02127, 01851, 01573, 01649, 01262, 00993, 00793, 00680, 00453, 00497, 00397, 00100 in 02641);
-    14 pogodb za leto 2014 (št. 01852, 01709, 01726, 01521, 01267, 01167, 00786, 00613, 00650, 00626, 00678, 00510, 00170 in 02195) in 
-    4 pogodbe za leto 2015 (št. 00402, 00076, 01916 in 02072), 
pri čemer mora prekriti:
•    v vseh pogodbah stalno bivališče, transakcijski račun in davčno številko Maksa Tajnikarja;
•    v vseh pogodbah, razen v pogodbah št. 2/05-IFM-dl, 01852, 01709, 01726, 01521, 01267, 01167, 00786, 00613, 00650, 00626, 00678, 00510, 00170, 00402, 00076, 01916 in 02072 neto znesek;
•    v 1. členu pogodb št. 01384, 00453, 00613 in 00650 imena in/ali priimke posameznikov ter
•    v prilogah pogodb št. 03766, 03356, 02846, 02498, 02264, 01908, 02639, 02439, 02113, 01807, 01560, 01399, 01077, 00848, 00490, 00050, 04079, 02532, 02215, 02251, 02138, 02193, 02072, 01843, 01716, 00942, 00600, 00359, 00177, 02936, 02777, 02540, 02285, 01257, 01896, 01867, 01633, 01236, 01034, 00659, 00436, 00030, 00143, 02793, 02321, 02149, 01673, 01837, 01384, 01357, 01010, 00122, 02574, 02380, 01807, 02084, 01933, 01681, 01184, 00567, 02692, 02415, 02198, 01652, 01925, 01759, 01415, 01097, 00860, 00564, 00181, 00138, 02783, 01982, 02034, 02127, 01851, 01573, 01649, 01262, 00993, 00680, 00453, 00497, 00397, 00100, 02641, 01852, 01709, 01726, 01521, 01267, 01167, 00786, 00613, 00650, 00626, 00678, 00510, 02195, 00402, 00076, 01916 in 02072 imena in/ali priimke posameznikov, razen Maksa Tajnikarja.

B)    Avtorske pogodbe
-    12 pogodb za leto 2005 (št. 05.00391, 05.00042, 05.00059, 05.00236, 05.00036, 05.00224, 05.00147, 05.00148, 05.00149, 05.00013, 05.00086 in 05.00023); 
-    19 pogodb za leto 2006 (št. 03887, 03513, 03706, 03386, 03387, 02527, 02191, 01793, 02033, 01520, 01674, 01454, 01261, 00876, 00737, 06.00018, 06.00001, AP 6/05 IMHCaSM in 05.00457); 
-    16 pogodb za leto 2007 (št. 02876, 02564, 02678, 02603, 02444, 01730, 01974, 01959, 09959/2 HEALT PROG z dne 3. 1. 2007, 01955, 01778, 00598, 00805, 00410, 00282 in 00249); 
-    22 pogodb za leto 2008 (št. 02655, 02612, 01081, 02188, 02366, 02371, 01133, 01762, 01701, 01632, 00761, 01631, 01190, 00989, 00601, 00076, 00758, 02876, 00752, 00745, 01955 in 02937); 
-    16 pogodb za leto 2009 (št. 02776, 02240, 02346, 02344, 00447, 01352, 01510, 00159, 00167, 01033, 00570, 00868, 00551, 00027, 02919 in 02905); 
-    21 pogodb za leto 2010 (št. 02474, 02315, 01848, 01836, 01210, 01188, 01381, 00971, 01107, 00973, 01519, 01223, 00860, 00643, 00654, 00063, 00271, 00407, 00121, 02346 in 02344); 
-    9 pogodb za leto 2011 (št. 02404, 02201, 01119, 01501, 00581, 01025, 00654, 00433 in 02792); 
-    7 pogodb za leto 2012 (št. 02202, 01702, 01930, 01531, 00944, 00292 in 00567); 
-    4 pogodbe za leto 2013 (št. 01804, 01520, 00574 in 00449); 
-    10 pogodb za leto 2014 (št. 01851, 01708, 01534, 01520, 01041, 00610, 00647, 00654, 00511 in 00167) in 
-    1 pogodbo za leto 2015 (št. 02071), 
pri čemer mora prekriti:
•    v vseh pogodbah stalno bivališče, transakcijski račun in davčno številko Maksa Tajnikarja;
•    v 2. členu pogodb št. 05.00059, 05.00036, 02527, 00876, 00737, 06.00001, 02564, 01959, 01081, 01133, 00761, 01190, 00076, 00758, 02876, 00752, 00745, 01955, 00447, 01352, 01848, 01210, 00971, 00973, 02346, 01119, 01702 in 00292 naslove študij oz. raziskav oz. opravljenega dela
•    v 2. členu pogodb št. 05.00236, 03513, 02678, 01730, 00805, 02655, 01701, 02240, 01510, 00551, 02919, 02315, 01381, 00407, 00449, 00610 in 00647 imena in/ali priimke posameznikov ter
•    v prilogah pogodb št. 02603, 01778, 02188, 00601, 02937, 00570, 00027, 02315, 01381, 01519, 01223, 00643, 02792, 01531, 00944, 01804, 00449, 01708, 01520, 01041, 00610, 00647 in 00511 imena in/ali priimke posameznikov, razen Maksa Tajnikarja.

C)    Avtorske pogodbe za ponatis
-    2 pogodbi za leto 2006 (št. 03429 in 02657), pri čemer mora v obeh pogodbah prekriti stalno bivališče, transakcijski račun in davčno številko Maksa Tajnikarja,
-    založniško pogodbo za študijsko gradivo (št. 00666).


1.2    za prof. dr. Metko Tekavčič:

A)    Podjemne pogodbe ali pogodbe o delu
-    23 pogodb za leto 2005 (št. 05.00947, 05.00915, 036/2005, 05.00803, 05.00730, 05.00325, 05.00588, 05.00512, 05.00577, 05.00513, 05.00511, 05.00510, 05.00578, 05.00386, 05.00304, 05.00328, 05.00332, 05.00334, 05.00388, 05.00387, 05.00212, 05.00108 in 05.00161); 
-    30 pogodb za leto 2006 (št. 03767, 03768, 03557, 03461, 03916, 03917, 03432, 03348, 03347, 02983, 03064, 02676, 02698, 02687, 03089, 02690, 02254, 02360, 02243, 02242, 01886, 02086, 01490, 00594, 00592, 00591, 00905, 00795, 00097 in 06.00075); 
-    34 pogodb za leto 2007 (št. 02537, 02421, 02787, 02333, 02019, 02066, 02084, 02027, 02022, 01497, 01952, 01939, 01731, 01494, 01824, 01562, 01482, 01352, 01069, 01387, 01237, 00823, 00615, 00476, 00341, 00448, 00313, 00179, 00159, 00270, 00063, 04143, 03908 in 04081); 
-    17 pogodb za leto 2008 (št. 02545, 02335, 02304, 01775, 02073, 01978, 01715, 01593, 01281, 01342, 00854, 00924, 00627, 00346, 02934, 02845 in 02893);
-    26 pogodb za leto 2009 (št. 02811, 02590, 02498, 02241, 01968, 01254, 02234, 02028, 01989, 02233, 01881, 01753, 01634, 01317, 01095, 01153, 01155, 01067, 00838, 00653, 00419, 00553, 00382, 00094, 02951 in 02760); 
-    21 pogodb za leto 2010 (št. 02300, 02450, 02598, 02237, 02155, 01663, 02064, 01728, 01567, 01345, 00989, 00780, 01227, 00547, 00646, 00318, 00409, 00014, 02957, 02836 in 03109); 
-    24 pogodb za leto 2011 (št. 02572, 02447, 02146, 02339, 02212, 01808, 02358, 01905, 01595, 01567, 01176, 01326, 01030, 01219, 00881, 00820, 00768, 00557, 00282, 00214, 00104, 02649, 02385 in 02699); 
-    30 pogodb za leto 2012 (št. 02497, 02321, 02426, 02244, 02273, 01835, 02070, 01670, 01905, 01761, 01359, 01551, 01358, 01078, 01532, 01296, 01295, 01398, 00931, 00946, 00577, 00607, 00419, 00256, 00301, 02974, 00066, 02954, 02941 in 02799); 
-    23 pogodb za leto 2013 (št. 02029, 01921, 01869, 01721, 01386, 01588, 01314, 01430, 01248, 01070, 01181, 01010, 00871, 00763, 00606, 00256, 00098, 02609, 00219, 02801, 02766, 02581 in 02647);
-    19 pogodb za leto 2014 (št. 01615, 01845, 01853, 01398, 01362, 01320, 01294, 01522, 01078, 00894, 00905, 00666, 00627, 00513, 00267, 00215, 00285, 00150 in 02290) in 
-    7 pogodb za leto 2015 (št. 00195, 00401, 00175, 00010, 02107, 02074 in 01924), 
pri čemer mora prekriti:
•    v vseh pogodbah stalno bivališče, transakcijski račun in davčno številko Metke Tekavčič;
•    v vseh pogodbah, razen v pogodbah št. 036/2005, 01615, 01845, 01853, 01398, 01362, 01320, 01294, 01522, 01078, 00894, 00905, 00666, 00627, 00513, 00267, 00215, 00285, 00150, 00195, 00401, 00175, 00010, 02107, 02074 in 01924 neto znesek;
•    v 1. členu pogodb št. 03916, 03917, 03432, 02687, 02690, 02019, 02022,  01497, 01952, 01494, 01387, 01237, 00615, 00341, 00448, 00313, 00159, 01775, 01342, 02893, 01968, 02028, 01634, 01095, 00838, 02836, 02321, 01835, 01359, 01551, 01358, 01078, 01296, 00256, 00066, 02581, 01078, 00195 in 00010 imena in/ali priimke posameznikov ter
•    v prilogah pogodb št. 05.00730, 05.00304, 03767, 03768, 03557, 03348, 03347, 03064, 02676, 03089, 02360, 01886, 00795, 02537, 02421, 02787, 02066, 02027, 01939, 01824, 01562, 01482, 01352, 01069, 00823, 00476, 00179, 00270, 00063, 04081, 02545, 02304, 01978, 01715, 01593, 01281, 00924, 00627, 00346, 02934, 02845, 02811, 02498, 01254, 02234, 01989, 01881, 01753, 01317, 01153, 01067, 00653, 00419, 00382, 00094, 02951, 02450, 02237, 02155, 01663, 01834, 01834, 02064, 01567, 01345, 00989, 00780, 00547, 00646, 00318, 02957, 02572, 02447, 02146, 02339, 02212, 01808, 02358, 01905, 01595, 01176, 01219, 00881, 00820, 00557, 00282, 00104, 02649, 02385, 02699, 02497, 02426, 02244, 02273, 02070, 01670, 01905, 01761, 01551, 01532, 01296, 01398, 00931, 00946, 00577, 00419, 00301, 02799, 02029, 01869, 01721, 01588, 01314, 01430, 01248, 01070, 01181, 00871, 00763, 00606, 00256, 00098, 02647, 01615, 01845, 01853, 01398, 01362, 01320, 01294, 01522, 01078, 00894, 00905, 00666, 00627, 00513, 00267, 00215, 00285, 02290, 00195, 00401, 00175, 02074 in 01924 imena in/ali priimke posameznikov, razen Metke Tekavčič;

B)    Avtorske pogodbe
-    15 pogodb za leto 2005 (št. 05.00200, 05.00395, 05.00187, 05.00035, 05.00026, 05.00251, 05.00278, 05.00167, 05.00121, 05.00098, 05.00099, 05.00087, 05.00026, 05.00100 in 05.00096); 
-    11 pogodb za leto 2006 (št. 03729, 03514, 03245, 02675, 02217, 02241, 01824, 01029, 00797, 06.00003 in 06.00007), 
-    7 avtorskih pogodb za leto 2007 (št. 02677, 02836, 02065, 01863, 00806, 00398 in 03911); 
-    9 pogodb za leto 2008 (št. 00049, 01135, 01769, 01630, 01273, 00525, 00524, 02935 in 02856); 
-    8 pogodb za leto 2009 (št. 02810, 02607, 02589, 00940, 01154, 01139, 00554 in 02759); 
-    11 pogodb za leto 2010 (št. 02254, 02299, 02597, 02065, 01612, 01224, 00993, 00942, 00645, 00408 in 00012); 
-    15 pogodb za leto 2011 (št. 02286, 02661, 02213, 01899, 01712, 01670, 01502, 01029, 01058, 01301, 01325, 00767, 00738, 02646 in 02793); 
-    11 pogodb za leto 2012 (št. 01707, 01704, 01694, 01555, 01294, 00945, 00735, 00290, 02973, 02940 in 02952);
-    9 pogodb za leto 2013 (št. 01233, 01905, 01920, 01774, 01047, 01180, 00179, 02604 in 02767); 
-    6 pogodb za leto 2014 (št. 01108, 01074, 00512, 02338, 02347 in 00731) in 
-    4 pogodbe za leto 2015 (št. 00191, 02106, 02091 in 02073), 
pri čemer mora prekriti:
•    v vseh pogodbah stalno bivališče, transakcijski račun in davčno številko Metke Tekavčič;
•    v 2. členu pogodb št. 05.00200, 05.00187, 00049, 00525, 00942, 01707, 01704, 00290, 01233, 00179, 01108 prekriti imena študij, raziskav oz. opravljenega dela,
•    v 2. členu pogodb št. 05.00251, 03514, 02677, 00806, 00398, 00554, 01555, 01074 in 00191 imena in/ali priimke posameznikov ter
•    v prilogah pogodb št. 02935, 02065, 01224, 02661, 02213, 01712, 01502,  01029, 02646, 02793, 01555, 00945, 00735, 01905, 01774, 01180, 01074, 00512, 00191 in 02073 imena in/ali priimke posameznikov, razen Metke Tekavčič.

2.    Pritožba prosilca se zavrne v delu, ki se nanaša na posredovanje varovanih osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti, ki jih mora organ v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe prekriti. 

3.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.


O b r a z l o ž i t e v:


Prosilec je z vlogo z dne 13. 3. 2015 zahteval fotokopije avtorskih in podjemnih pogodb, ki so bile od vključno leta 2003 do 13. 3. 2015 sklenjene z red. prof. dr. Maksom Tajnikarjem in red. prof. dr. Metko Tekavčič.

Organ je dne 13. 4. 2015 izdal odločbo, s katero je v celoti zavrnil zahtevo prosilca. Iz obrazložitve te odločbe izhaja, da je organ zahtevo prosilca za dostop do avtorskih in podjemnih pogodb za obdobje od 2003 do 2005 zavrnil, ker za njihovo posredovanje naj ne bi imel zakonske podlage. Dostop do zahtevanih pogodb od leta 2005 do 13. 3. 2015 pa je zavrnil na podlagi izjeme varstva osebnih podatkov. Organ je namreč ugotovil, da v konkretnem primeru ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Avtorske in podjemne pogodbe, ki jih je organ sklepal s svojimi zaposlenimi, so nastale za opravljanjem nalog posameznikov, ki niso sodile v obseg javne službe (oziroma v javnopravne naloge osebe javnega prava). Posamezniki so prejeli avtorske honorarje in izplačila po podjemnih pogodbah za naloge, ki jih niso opravljali v svojstvu javnega uslužbenca oziroma funkcionarja, ampak v svojstvu strokovnjaka na določenem področju (npr. za pisanje strokovnih mnenj za zunanje naročnike, pripravo splošnih in/ali internih aktov, smernic, svetovanj, pripravo učbenikov, strokovnih člankov ipd.). Iz slednjega organ sklepa, da ni dvoma, da se je z javno spletno objavo fizičnih oseb, prejemnikov nakazil na osnovi avtorskih in podjemnih pogodb preko Urada za javna naročila (UJP), očitno poseglo v upravičen interes posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo. Navedel je še, da ni zanemarljivo dejstvo, da iz podatkov v nadgrajeni aplikaciji Supervizor ni mogoče ugotoviti, ali gre pri podatkih o avtorskih honorarjih in izplačilih po podjemnih pogodbah, ki so bila posameznikom nakazana prek UJP, v celoti za informacije javnega značaja. Kaj takega je malo verjetno, zato gre pri konkretni spletni objavi po mnenju organa tudi za objavo informacij, ki nimajo narave informacij javnega značaja. Tega namreč vnaprej nihče ni ugotavljal. Če ne gre za informacije javnega značaja, se določbe ZDIJZ iz 6. člena sploh ne uporabljajo. Nadgrajeni Supervizor torej zelo verjetno vsebuje tudi osebne podatke posameznikov, ki niso dostopni po določbah ZDIJZ.

Prosilec je dne 22. 4. 2015 vložil pritožbo in navedel, da je odločitev organ napačna. Pri zahtevanih pogodbah za obdobje od 2005 do 13. 3. 2015 namreč vsekakor gre za porabo javnih sredstev, zato morajo takšne pogodbe tudi biti javne. Tako prof. Tajnikar kot prof. Tekavčič sta plačilo po zahtevanih pogodbah prejela od fakultete, katere denar se šteje kot javna sredstva. Navedel je še, da se v pogodbah najobčutljivejši osebni podatki, kot so naslov ipd., lahko tudi prekrijejo. Glede pogodb za obdobje od 2003 do 2005 je navedel, da ima organ za njihovo posredovanje pravno podlago v ZDIJZ, če z dokumenti razpolaga. Na podlagi navedenega vztraja, da mu organ posreduje fotokopije zahtevanih pogodb, sicer pa bi mu zadostoval tudi zgolj vpogled vanje.

Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je z dopisom št. 25-18/15/MN-am z dne 22. 4. 2015 odstopil IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani opravičene osebe. IP je dne 6. 5. 2015 pri organu opravil ogled in camera. Organ je naknadno, dne 25. 5. 2015, posredoval dodatna pojasnila in zahtevane dokumente, s katerimi razpolaga. IP je o pritožbi prosilca odločil z odločbo št. 090-120/2015/6 z dne 7. 9. 2015, s katero je pritožbi prosilca delno ugodil in izpodbijano odločbo odpravil v delu, ki se nanaša na posredovanje fotokopij avtorskih in podjemnih pogodb, ki so bile od vključno 1. 1. 2005 do 13. 3. 2015 sklenjene z red. prof. dr. Maksom Tajnikarjem in red. prof. dr. Metko Tekavčič ter odločil, da mora organ prosilcu posredovati fotokopije navedenih pogodb. Pritožbo prosilca je zavrnil v delu, ki se nanaša na posredovanje fotokopij avtorskih in podjemnih pogodb, ki so bile od vključno 1. 1. 2003 do 31. 12. 2004 sklenjene z red. prof. dr. Maksom Tajnikarjem in red. prof. dr. Metko Tekavčič.

Zoper 1. točko izreka odločbe IP št. 090-120/2015/6 z dne 7. 9. 2015 je organ vložil tožbo na Upravno sodišče RS (v nadaljevanju sodišče). Sodišče je s sodbo št. I U 1439/2015-15 z dne 10. 11. 2016 tožbi ugodilo in zadevo vrnilo IP v ponovni postopek. Upravno sodišče je v sodbi zapisalo, da bi moral IP k udeležbi v postopku povabiti osebe, na katere se osebni podatki v predmetnih pogodbah nanašajo, in se pri tem sklicevalo na prvi odstavek 143. člena ZUP ter 43. člen ZUP. V nadaljevanju sodbe je sodišče navedlo, da je glede na sodno prakso Vrhovnega sodišča mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo. Pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja je odločilno, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. V konkretnem primeru gre za članico državne univerze, za katero je že ustavodajalec v drugem odstavku 58. člena Ustave izrecno določil, da način njenega financiranja ureja zakon, s čimer je izražen javni interes, kar se odraža v relevantnih določbah Odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani in Statuta, ki jih je sodišče tudi citiralo. Organ lahko opravlja tržno dejavnost, če s tem ne ovira dejavnosti, ki sodijo v okvir javne službe in če sredstva za opravljanje te dejavnosti ustvari na trgu. To pomeni, da je za odločitev, ali je organ predmetne pogodbe sklepal za izvajanje tržne dejavnosti, treba preveriti, ali je za izvajanje teh pogodb sredstva ustvaril na trgu. Ker mora biti to razvidno iz računovodskih evidenc in letnega finančnega načrta (272. člen Statuta), po presoji sodišča okoliščina, da je Ustavno sodišče razveljavilo 43. člen ZViS, na to odločitev ne vpliva, saj je pomembno le dejstvo, iz katerih sredstev je organ plačal oziroma zagotovil izplačilo izvajanja teh pogodb. V povezavi z odločbo Ustavnega sodišča U-I-272/97 z dne 23. 11. 2000 je sodišče navedlo, da je v obravnavani zadevi relevantno, ali je organ dejavnost, za katero je sklepal predmetne pogodbe, izvajal v skladu s predpisanimi zahtevami, to je tako, da zaradi tega niso bile ovirane dejavnosti, ki pomenijo izvajanje javne službe, in da je bilo s prihodki iz te dejavnosti zagotovljeno povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju te dejavnosti. Če bo organ izkazal, da je tržno dejavnost izvajal v skladu s predpisi in je bilo s prihodki od te dejavnosti zagotovljeno povračilo stroškov, predmetnih pogodb ne bo mogoče obravnavati po 4. členu ZDIJZ. Vendar pa je tudi v tem primeru po presoji sodišča organ v skladu z osmim odstavkom 1.a člena ZDIJZ dolžan posredovati informacije iz 4.a člena ZDIJZ.  

V ponovljenem postopku je IP z odločbo št. 090-120/2015/16 z dne 20. 12. 2016 pritožbi prosilca delno ugodil in 1. točko izreka odločbe organa odpravil v delu, ki se nanaša na posredovanje fotokopij avtorskih in podjemnih pogodb, ki so bile od vključno 1. 1. 2005 do 13. 3. 2015 sklenjene z red. prof. dr. Maksom Tajnikarjem in red. prof. dr. Metko Tekavčič ter v tem delu zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek. IP je organu naložil, da mora v ponovnem postopku:
-    ugotoviti in v odločbi navesti (s številkami in/ali datumi), katere konkretne pogodbe bo presojal in nato za vsako posebej ugotavljati, ali predstavlja informacijo javnega značaja.
-    Ob tem mora organ glede ugotavljanja, ali informacije izvirajo iz delovnega področja organa upoštevati stališče, ki ga je zavzelo Vrhovno sodišče v sodbi št. I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007 in v sklepu št. X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012, na podlagi katerega je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo.
-    Organ mora v ponovljenem postopku za vsako posamezno izmed zahtevanih pogodb ugotoviti, ali se nanaša na navedena delovna področja, ki spadajo pod izvajanje javne službe organa oz. na dejavnosti, ki jih opredeljuje Pravilnik o plačah in drugih prejemkih iz delovnega razmerja ter o izplačilih in drugih prejemkih iz pogodbenega razmerja na Ekonomski fakulteti (v nadaljevanju Pravilnik). Glede pogodb, ki se morebiti ne nanašajo na izvajanje javne službe, pa je organ dolžan preveriti in v odločbi konkretno utemeljiti, ali je dejavnost, za katero je sklepal te pogodbe, izvajal v skladu s predpisanimi zahtevami, to je tako, da zaradi tega niso bile ovirane dejavnosti, ki pomenijo izvajanje javne službe.
-    Organ je v ponovljenem postopku bil dolžan za odločitev, ali je zahtevane pogodbe sklepal za izvajanje tržne dejavnosti, za vsako posamezno pogodbo v računovodskih evidencah in letnem finančnem načrtu preveriti in v odločbi konkretno navesti, ali je za izvajanje teh pogodb sredstva ustvaril na trgu.
-    V primeru, da bo organ za katero iz navedenih pogodb izkazal, da je tržno dejavnost izvajal v skladu s predpisi in je bilo s prihodki od te dejavnosti zagotovljeno povračilo stroškov, mora navedene pogodbe presojati v skladu z osmim odstavkom 1.a člena ZDIJZ in je dolžan posredovati informacije iz 4.a člena ZDIJZ.
-    V zvezi z zahtevanimi pogodbami, glede katerih bo organ v ponovljenem postopku ugotovil, da predstavljajo informacijo javnega značaja po 1. ali 4.a členu ZDIJZ, mora organ presojati obstoj izjem od prostega dostopa in sicer za posamezne podatke v teh dokumentih in ne kar pavšalno glede celotnih dokumentov. Če bo organ ugotovil, da so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme od prostega dostopa pa se mora organ opredeliti tudi do vprašanja, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa.
-    Organ mora pri sklicevanju na izjemo varstva osebnih podatkov ugotoviti v zvezi s katerimi osebnimi podatki zatrjuje to izjemo, saj niso vsi osebni podatki tudi varovani. Organ mora nato v ponovljenem, postopku posameznike, katerih osebne podatke vsebujejo zahtevane pogodbe, obvestiti skladno s stališčem sodišča iz sodbe št. I U 1439/2015-15 z dne 10. 11. 2016.
-    Organ mora nato ugotoviti še, ali gre za informacije, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev, in posledično, ali so ti podatki, skladno z določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, prosto dostopne informacije javnega značaja in tudi, ali so ti podatki povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, in posledično, ali so ti podatki, skladno z določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, prosto dostopne informacije javnega značaja.

Organ je v ponovljenem postopku dne 19. 1. 2017 izdal odločbo št. 6-2/17-TB-kp (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Organ je v obrazložitvi odločbe navedel, da je odpravil pomanjkljivosti postopka v delu, ki se nanaša na ugotavljanje relevantnih dejstev in vprašanj, do katerih bi se pri odločanju na podlagi ZDIJZ moral opredeliti. Organ je navedel, da glede zahtevanih dokumentov ne moremo govoriti o informacijah, ki so javnega značaja in prosto dostopne zainteresirani javnosti. Skladno z določili zakonodaje na področju visokega šolstva Univerza v Ljubljani izvaja javno službo, članice univerze (med drugim tudi organ) pa pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva, nastopajo v pravnem prometu s pooblastili, ki jih določa akt o ustanovitvi univerze in statut, v imenu in za račun univerze, tako da je pravi organ odločanja po ZDIJZ zgolj in samo Univerza v Ljubljani. Podredno organ izpostavlja, da sklenjene avtorske in podjemne pogodbe ni izplačal iz naslova izvajanja javne službe, ampak iz naslova opravljanja tržne dejavnosti. Računovodska evidenca sklenjenih pogodb izkazuje, da te ne sodijo pod UL (javna služba) in da so financirane iz sredstev ustvarjenih na trgu. Navedeno pomeni, da ne gre za informacije javnega značaja, saj dokumenti izvirajo iz tržne dejavnosti. Evidence opravljanja rednega dela obeh izvajalcev izkazujejo, da sta opravljala dejavnost po sklenjenih pogodbah v času, ki ni bil predviden za izvajanje javne službe, organ je bil na razpolago dovolj kadrov in prostorov za izvajanje javne službe, tako da zaradi tega niso bile ovirane dejavnosti, ki pomenijo izvajanje javne službe, pri čemer je bilo s prihodki iz te dejavnosti zagotovljeno povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju te dejavnosti. Organ je namreč eden redkih javnih zavodov, ki zaradi dodatnega dela dosega pozitivne finančne učinke. V zadevno presojo sta bila vključena tudi oba stranska udeleženca, ki sta imela možnost izjaviti se glede zahteve novinarja, pri čemer je izjavo podala zgolj prof. dr. Metka Tekavčič, ki se s posredovanjem ni strinjala.

Zoper odločitev organa je prosilec dne 20. 2. 2017 podal pritožbo, v kateri je odločitvi organa oporekal iz istih razlogov in z enakimi argumenti, kot jih je navedel že v pritožbi na odločbo, s katero je organ že prvič zavrnil njegovo zahtevo. Dodatno dodaja le, da ne vzdrži argument, da pri denarju, ki ga je fakulteta izplačala na podlagi pogodb, ni šlo za javni denar. Četudi je denar na račun organa prišel iz tržne dejavnosti, je namreč takoj, ko je bil nakazan na račun organa, postal javni denar. V samem postopku je prišlo tudi do konflikta interesov. Organ je v postopek odločanja pritegnil tudi profesorico, ki je hkrati odločala o zadevi, kar pomeni, da pri tem nikakor ni mogla biti objektivna in nepristranska.

Organ je pritožbo prosilca s sklepom št. 17-2/17-TB-kp z dne 27. 2. 2017 zavrgel, saj je bila pritožba vložena prepozno. Prosilec se je zoper sklep organa dne 28. 2. 2017 pritožil, organ pa je pritožbi prosilca s sklepom št. 32-2/17-TB-kp z dne 14. 3. 2017 ugodil in ugotovil, da je bila pritožb prosilca pravočasna, podana s strani upravičene osebe in kot taka tudi dovoljena, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP posredoval v reševanje IP.

IP je z dopisoma št. 090-53/2017/2 z dne 26. 5. 2017 in št. 090-53/2017/5 z dne 14. 6. 2017 od organa zahteval, da mu posreduje dokumentacijo, ki jo je zahteval prosilec, kot tudi dokumente, iz katerih izhajajo navedbe organa iz izdane odločbe. Organ je del dokumentov posredoval IP z dopisom št. 69-18/17-AKM-bf z dne 13. 6. 2017, drug del pa z dopisom št. 73-18/17-AKM-bf z dne 19. 6. 2017. 

Pritožba je delno utemeljena.

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec je v konkretnem primeru izpodbijal odločbo v celoti.

1.    Ali je organ zavezanec?

Organ je v izpodbijani odločbi izpostavil, da skladno z določili zakonodaje na področju visokega šolstva Univerza v Ljubljani izvaja javno službo, članice univerze (med drugim tudi organ) pa pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva, nastopajo v pravnem prometu s pooblastili, ki jih določa akt o ustanovitvi univerze in statut, v imenu in za račun univerze, tako da je pravi organ odločanja po ZDIJZ zgolj in samo Univerza v Ljubljani. IP se z navedenim stališčem organa ne strinja. Zavezanci za dostop do informacij javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ so tudi javni zavodi in izvajalci javnih služb, kar tožnica kot javni visokošolski zavod nedvomno je (drugi odstavek 9. člena ZVis). Enako stališče je v sodbi št. I U 1439/2015-15 z dne 10. 11. 2016 zavzelo tudi Upravno sodišče (glej tč. 15 citirane sodbe). Organ je torej nedvomno samostojni zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, kar je nedvomno priznal tudi organ sam s tem, ko je o zahtevi odločil sam in je ni odstopil v reševanje Univerzi v Ljubljani.

2.    Ali gre za informacijo javnega značaja?

Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. IP), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.    informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.    organ mora z njo razpolagati in
3.    nahajati se mora v materializirani obliki.

Ker ZDIJZ sam pojem informacije javnega značaja definira zelo široko, je njegov vpliv na delovanje javnega sektorja izjemno močan. ZDIJZ namreč v 4. členu vsebuje pozitivno opredelitev informacije javnega značaja, ki je pomembna iz dveh vidikov. S pozitivno opredelitvijo informacije javnega značaja lahko opredelimo, katere informacije ne sodijo v ta okvir in jih po ZDIJZ torej ni mogoče zahtevati, poleg tega pa šele potem, ko ugotovimo, kaj informacija javnega značaja je, lahko začnemo spraševati, ali je morebiti izvzeta iz prostega dostopa kot ena izmed izjem po ZDIJZ. S pozitivno definicijo informacije javnega značaja smo primerjalnopravno gledano še najbližje dejstvu oz. namenu, ki ga zasleduje ZDIJZ, če rečemo, da se domneva, da so vse informacije v posesti zavezanih subjektov, informacije javnega značaja (razen tistih, na katere se lahko aplicira katera od izjem po ZDIJZ). Povedano drugače: informacije javnega značaja so vse tiste informacije, ki so v posesti javnopravnih oblasti oziroma javnopravnih subjektov in tistih zasebnikov, ki zanjo izvajajo kakšne javne funkcije (več v doktorski disertaciji dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana september 2004, str. 147).

2.1. Kriterij materializirane oblike

Predmet pritožbenega postopka so avtorske in podjemne pogodbe, sklenjene z Metko Tekavčič in Maksom Tajnikarjem v obdobju od vključno 1. 1. 2005 do 13. 3. 2015. Nesporno je, da organ z zahtevanimi pogodbami razpolaga in se nahajajo v materializirani obliki. Organ je namreč z dopisom št. 69-18/17-AKM-bf z dne 13. 6. 2017 IP posredoval originale zahtevanih avtorskih in podjemnih pogodb, sklenjenih v obdobju od 1. 1. 2005 do 13. 3. 2015. Po pregledu pogodb je IP ugotovil, da gre za 675 avtorskih in podjemnih pogodb, pri čemer vse ne vsebujejo prilog. 

IP je ugotovil, da sta v konkretnem primeru drugi in tretji kriterij definicije iz 4. člena ZDIJZ nesporno podana, zato se je v nadaljevanju osredotočil na utemeljevanje prvega pogoja, in sicer, da informacija izvira iz delovnega področja organa.


2.2. Delovno področje organa

Pojem delovno področje je izredno širok in ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, po navadi določenih v področnih zakonih, temveč vse informacije, ki so na kakršen koli način povezane s temi pristojnostmi. Delovno področje organa po ZDIJZ zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (Prepeluh, str. 148 - 149). Pojem delovnega področja iz 4. člena ZDIJZ je torej bistveno širši od pojma delovnega področja za javne visokošolske zavode, opredeljenega v Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12 in 85/14; v nadaljevanju ZViS), saj ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti (kot v tem primeru ZViS), temveč vse informacije, ki so na kakršen koli način povezane s temi pristojnostmi.

O vprašanju, kdaj gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa, in s tem za informacijo javnega značaja po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, se je izrekla tudi sodna praksa. Vrhovno sodišče je v sodbi št. I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007, nato pa tudi v sklepu št. X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012 zavzelo stališče, da je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo. V obeh navedenih zadevah se je Vrhovno sodišče tudi jasno izreklo, da je pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja odločilno, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. V navedenih primerih je šlo za notarja in za javni zavod, medtem ko gre v konkretnem primeru za članico državne univerze, za katero je že ustavodajalec v drugem odstavku 58. člena Ustave izrecno določil, da način njenega financiranja ureja zakon. Javni interes je torej v konkretnem primeru celo bolj izražen, saj  gre financiranje članice državne univerze. Organ je javni zavod, ki ga je ustanovila Republika Slovenija v skladu z ZViS za opravljanje javne službe v visokem šolstvu, in Republika Slovenija kot ustanovitelj skladno z zakonom zagotavlja tudi financiranje. Osnovna naloga organa je torej izvajanje javne službe v visokem šolstvu in opravljanje dejavnosti, ki sodijo v okvir te javne službe.

Organ lahko v skladu s 13. členom Statuta izvaja nacionalni program visokega šolstva in nacionalni raziskovalni in razvojni program ter opravlja druge, s statutom določene dejavnosti. Za izvajanje nacionalnega programa visokega šolstva ter nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa dobi organ sredstva iz proračuna RS, sredstva iz evropskih in drugih mednarodnih sodelovanj ter projektov.

Organ sme v skladu s četrtim odstavkom 10. člena ZViS in prvim odstavkom 7. člena Odloka s soglasjem ustanovitelja opravljati tudi drugo izobraževalno, raziskovalno, umetniško, razvojno, strokovno in svetovalno dejavnost oziroma druge s tem povezane dejavnosti, ki so opredeljene v prilogi Statuta. Po drugem odstavku 7. člena Odloka sme organ omenjene dejavnosti opravljati, če s tem ne ovira izvajanja dejavnosti iz 6. člena Odloka (tj. dejavnosti, ki sodijo v okvir javne službe) in če zagotovi povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju teh obveznosti.

Organ je v izpodbijani odločbi in na ogledu in camera navajal razloge, s katerimi je argumentiral svojo trditev, da se zahteva prosilca v celoti nanaša na dokumente, ki sodijo v tržni del dejavnosti organa, ter da so izpolnjeni vsi pogoji za to, da organ v tem delu ni zavezanec po ZDIJZ, saj dokumenti ne sodijo med informacije javnega značaja. Takšnemu sklepu IP nasprotuje in v nadaljevanju pojasnjuje razloge, zakaj zahtevani podatki v zvezi z avtorskimi in podjemnimi pogodbami izvirajo iz delovnega področja organa in predstavljajo informacijo javnega značaja.

Po pregledu zakonodaje na področju visokega šolstva (Odlok o preoblikovanju UL, ZViS, 36. člen Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 112/07, 9/11 in 57/12 – ZPOP-1A; v nadaljevanju ZRRD) in Uredbe o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov (Uradni list RS, št. 64/12 in 12/13; v nadaljevanju Uredba)) in internih predpisih organa (Pravilnik o plačah in drugih prejemkih iz delovnega razmerja ter o izplačilih in drugih prejemkih iz pogodbenega razmerja na Ekonomski fakulteti ter Pravilnik o založniški dejavnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani) je IP ugotovil, da organ v pretežnem delu svojega delovanja izvaja javno službo. Javna služba organa obsega izvajanje študijskih programov na vseh treh stopnjah (prva stopnja: visokošolski strokovni študijski programi in univerzitetni študijski programi; druga stopnja: magistrski študijski programi, enoviti magistrski študijski programi ter tretja stopnja: doktorski študijski programi (prvi odstavek 33. člena ZViS)); izvajanje študijskih programov v tujem jeziku (tretji odstavek 8. člena ZViS) ter izvajanje znanstveno-raziskovalnega in umetniškega dela (42. člen ZViS). 

Na podlagi 26. člena Statuta Univerze v Ljubljani (Uradni list RS, št. 4/17, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Statut) lahko organ v skladu s četrtim odstavkom 10. člena ZViS in prvim odstavkom 7. člena Odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani (Uradni list RS, št. 28/00, 33/03, 79/04, 36/06, 18/09 in 83/10; v nadaljevanju Odlok) opravlja tudi drugo izobraževalno, raziskovalno, umetniško, razvojno, strokovno in svetovalno dejavnost oziroma druge s tem povezane dejavnosti, ki so opredeljene v prilogi statuta, in sicer v točki 1 in 2.2. Te dejavnosti so: C 18.120 Drugo tiskanje, C 18.130 Priprava za tisk in objavo, C 18.200 Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa, D 35.119 Druga proizvodnja električne energije, D 35.140 Trgovanje z električno energijo, I 55.201 Počitniški domovi in letovišča, J 62.020 Svetovanje o računalniških napravah in programih, J 63.110 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti, J 63.120 Obratovanje spletnih portalov, J 63.990 Drugo informiranje, L 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin, M 70.220 Drugo podjetniško in poslovno svetovanje, M 72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike, M 73.200 Raziskovanje trga in javnega mnenja, N 77.400 Dajanje pravic uporabe intelektualne lastnine v zakup, razen avtorsko zaščitenih del, N 78.100 Dejavnost pri iskanju zaposlitve, N 78.200 Posredovanje začasne delovne sile, N 78.300 Druga oskrba s človeškimi viri, N 82.910 Zbiranje terjatev in ocenjevanje kreditne sposobnosti. Po drugem odstavku 7. člena Odloka lahko organ opravlja navedene dejavnosti, če s tem ne ovira dejavnosti iz 6. člena Odloka in če zagotovi povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju teh dejavnosti. Četrti odstavek 28. člena Statuta določa, da se za drugo (tržno) dejavnost šteje izobraževalna, raziskovalna in strokovno razvojna dejavnost, za katero se sredstva ustvarijo na trgu s prodajo blaga in storitev v pogojih konkurence. Kadar organ opravlja drugo (tržno) dejavnost, mora voditi za tržno dejavnost ločene računovodske evidence.

Ob podrobnem pregledu vseh pogodb, je IP ugotovil, da je mogoče vse pogodbe organa razdeliti v dva sklopa pogodb, ki ju je IP za potrebe obrazložitve te odločbe opredelil na spodnji način, in sicer:

1)    avtorske oz. podjemne pogodbe, ki so se sklepale za izvajanje javne službe:
-    gre za delo posameznikov, ki sta v delovnem razmerju pri organu, dela, ki sta jih opravila po avtorski oz. podjemni pogodbi pa po vsebini sodijo v okvir izvajanja javne službe,
-    organ je sredstva za izplačilo po teh pogodbah zagotovil iz sredstev, namenjenih izvajanju javne službe, ki jo opravlja, delo pa je bilo opravljeno v prostorih organa,

2)    avtorske oz. podjemne pogodbe, ki so se sklepale za izvajanje druge dejavnosti:
- gre za izvedbo del posameznikov, ki so sicer v delovnem razmerju z organom, vendar ta dela po vsebini ne sodijo v okvir javne službe,
- sredstva za izplačilo po teh pogodbah je organ praviloma zagotovil iz sredstev, ki jih je pridobil od naročnikov del, dela pa so se opravljala ali v prostih organa in z delovnimi sredstvi organa ali izven prostorov organa.

Ob zgornji opredelitvi sklopov pogodb, bo IP v nadaljevanju za vsak sklop pogodb podrobno opredelil, zakaj oba sklopa pogodb nedvomno sodita med informacije javnega značaja (saj gre pri prvem sklopu za opravljanje javne službe organa, pri drugem sklopu pogodb pa organ ni izkazal, da je drugo dejavnost opravljal skladno z zgoraj navedenimi zakonskimi pogoji), hkrati pa je ta dejavnost javnopravno urejena in posledično je ni mogoče izločiti iz dometa definicije informacije javnega značaja.

2.2.1.    Avtorske oz. podjemne pogodbe, ki so se sklepale za izvajanje javne službe

Predmet presoje IP pod točko 2.2.1. predstavlja naslednjih 616 avtorskih in podjemnih pogodb:

-    za prof. dr. Maksa Tajnikarja:

Podjemne pogodbe ali pogodbe o delu
-    10 pogodb za leto 2005 (št. 05.00888, 05.00752, 05.00585, 05.00584, 05.00709, 05.00525, 05.00385, 05.00315, 05.00214 in 05.00104); 
-    45 pogodb za leto 2006 (št. 03765, 03766, 03356, 02846, 02854, 02498, 02502, 02265, 02124, 02264, 01908, 01679, 01680, 01683, 01123, 01684, 01689, 01688, 01498, 01678, 01677, 01685, 01686, 01687, 01681, 00639, 00987, 00986, 00985, 00983, 00982, 00981, 00980, 00979, 00977, 00976, 00975, 00984, 00978, 00638, 00588, 00658, 06.00054, 06.00056 in 06.00055);
-    11 pogodb za leto 2007 (št. 02639, 02439, 02113, 01807, 01560, 01399, 01077, 00848, 00490, 00050 in 04079); 
-    14 pogodb za leto 2008 (št. 02532, 02215, 02251, 02365, 02138, 02193, 02072, 01843, 01716, 00942, 00600, 00359, 00177 in 02936); 
-    16 pogodb za leto 2009 (št. 02777, 02540, 02239, 02285, 01257, 01896, 01867, 01633, 01236, 01034, 00659, 00436, 00552, 00030, 00143 in 02793); 
-    13 pogodb za leto 2010 (št. 02321, 02475, 02149, 01673, 01837, 02063, 01384, 01357, 01010, 00885, 00579, 00274 in 00122);
-    15 pogodb za leto 2011 (št. 02574, 02380, 01807, 02211, 02084, 01933, 01711, 01681, 01566, 01184, 01024, 00766, 00567, 00156 in 02692); 
-    14 pogodb za leto 2012 (št. 02495, 02415, 02198, 02069, 01652, 01925, 01759, 01415, 01097, 00860, 00564, 00181, 00138 in  02783); 
-    15 pogodb za leto 2013 (št. 01982, 02034, 02127, 01851, 01573, 01649, 01262, 00993, 00793, 00680, 00453, 00497, 00397, 00100 in 02641);
-    14 pogodb za leto 2014 (št. 01852, 01709, 01726, 01521, 01267, 01167, 00786, 00613, 00650, 00626, 00678, 00510, 00170 in 02195) in 
-    4 pogodbe za leto 2015 (št. 00402, 00076, 01916 in 02072), 

Avtorske pogodbe
-    10 pogodb za leto 2005 (št. 05.00391, 05.00042, 05.00236, 05.00036, 05.00224, 05.00147, 05.00148, 05.00149, 05.00013, 05.00086 in 05.00023); 
-    14 pogodb za leto 2006 (št. 03887, 03513, 03706, 03386, 03387, 02191, 01793, 01520, 01674, 01454, 01261, 06.00018, AP 6/05 IMHCaSM in 05.00457); 
-    11 pogodb za leto 2007 (št.  02678, 02603, 02444, 01730, 01974, 09959/2 HEALT PROG z dne 3. 1. 2007, 01778, 00805, 00410, 00282 in 00249); 
-    14 pogodb za leto 2008 (št. 02655, 02612, 02188, 02366, 02371, 01762, 01701, 01632, 01631, 00989, 00601, 02876, 01959, 01955 in 02937); 
-    10 pogodb za leto 2009 (št. 02776, 02240, 01510, 01033, 00570, 00868, 00551, 00027, 02919 in 02905); 
-    15 pogodb za leto 2010 (št. 02474, 02315, 01836, 01381, 01107, 01519, 01223, 00860, 00643, 00654, 00271, 00407, 00121, 02346 in 02344); 
-    7 pogodb za leto 2011 (št. 02404, 02201, 01501, 01025, 00654, 00433 in 02792); 
-    5 pogodb za leto 2012 (št. 02202, 01930, 01531, 00944, in 00567); 
-    4 pogodbe za leto 2013 (št. 01804, 01520, 00574 in 00449); 
-    10 pogodb za leto 2014 (št. 01851, 01708, 01534, 01520, 01041, 00610, 00647, 00654, 00511 in 00167) in 
-    1 pogodbo za leto 2015 (št. 02071), 


-    za prof. dr. Metko Tekavčič:

Podjemne pogodbe ali pogodbe o delu
-    22 pogodb za leto 2005 (št. 05.00947, 05.00915, 05.00803, 05.00730, 05.00325, 05.00588, 05.00512, 05.00577, 05.00513, 05.00511, 05.00510, 05.00578, 05.00386, 05.00304, 05.00328, 05.00332, 05.00334, 05.00388, 05.00387, 05.00212, 05.00108 in 05.00161); 
-    29 pogodb za leto 2006 (št. 03767, 03768, 03557, 03916, 03917, 03432, 03348, 03347, 02983, 03064, 02676, 02698, 02687, 03089, 02690, 02254, 02360, 02243, 02242, 01886, 02086, 01490, 00594, 00592, 00591, 00905, 00795, 00097 in 06.00075); 
-    34 pogodb za leto 2007 (št. 02537, 02421, 02787, 02333, 02019, 02066, 02084, 02027, 02022, 01497, 01952, 01939, 01731, 01494, 01824, 01562, 01482, 01352, 01069, 01387, 01237, 00823, 00615, 00476, 00341, 00448, 00313, 00179, 00159, 00270, 00063, 04143, 03908 in 04081); 
-    17 pogodb za leto 2008 (št. 02545, 02335, 02304, 01775, 02073, 01978, 01715, 01593, 01281, 01342, 00854, 00924, 00627, 00346, 02934, 02845 in 02893);
-    26 pogodb za leto 2009 (št. 02811, 02590, 02498, 02241, 01968, 01254, 02234, 02028, 01989, 02233, 01881, 01753, 01634, 01317, 01095, 01153, 01155, 01067, 00838, 00653, 00419, 00553, 00382, 00094, 02951 in 02760); 
-    21 pogodb za leto 2010 (št. 02300, 02450, 02598, 02237, 02155, 01663, 02064, 01728, 01567, 01345, 00989, 00780, 01227, 00547, 00646, 00318, 00409, 00014, 02957, 02836 in 03109); 
-    24 pogodb za leto 2011 (št. 02572, 02447, 02146, 02339, 02212, 01808, 02358, 01905, 01595, 01567, 01176, 01326, 01030, 01219, 00881, 00820, 00768, 00557, 00282, 00214, 00104, 02649, 02385 in 02699); 
-    30 pogodb za leto 2012 (št. 02497, 02321, 02426, 02244, 02273, 01835, 02070, 01670, 01905, 01761, 01359, 01551, 01358, 01078, 01532, 01296, 01295, 01398, 00931, 00946, 00577, 00607, 00419, 00256, 00301, 02974, 00066, 02954, 02941 in 02799); 
-    23 pogodb za leto 2013 (št. 02029, 01921, 01869, 01721, 01386, 01588, 01314, 01430, 01248, 01070, 01181, 01010, 00871, 00763, 00606, 00256, 00098, 02609, 00219, 02801, 02766, 02581 in 02647);
-    19 pogodb za leto 2014 (št. 01615, 01845, 01853, 01398, 01362, 01320, 01294, 01522, 01078, 00894, 00905, 00666, 00627, 00513, 00267, 00215, 00285, 00150 in 02290) in 
-    7 pogodb za leto 2015 (št. 00195, 00401, 00175, 00010, 02107, 02074 in 01924), 


Avtorske pogodbe
-    13 pogodb za leto 2005 (št. 05.00395, 05.00035, 05.00026, 05.00251, 05.00278, 05.00167, 05.00121, 05.00098, 05.00099, 05.00087, 05.00026, 05.00100 in 05.00096); 
-    11 pogodb za leto 2006 (št. 03729, 03514, 03245, 02675, 02217, 02241, 01824, 01029, 00797, 06.00003 in 06.00007), 
-    7 avtorskih pogodb za leto 2007 (št. 02677, 02836, 02065, 01863, 00806, 00398 in 03911); 
-    6 pogodb za leto 2008 (št. 01769, 01630, 01273, 00524, 02935 in 02856); 
-    7 pogodb za leto 2009 (št. 02810, 02607, 02589, 01154, 01139, 00554 in 02759); 
-    10 pogodb za leto 2010 (št. 02254, 02299, 02597, 02065, 01612, 01224, 00993, 00645, 00408 in 00012); 
-    14 pogodb za leto 2011 (št. 02661, 02213, 01899, 01712, 01670, 01502, 01029, 01058, 01301, 01325, 00767, 00738, 02646 in 02793); 
-    8 pogodb za leto 2012 (št. 01694, 01555, 01294, 00945, 00735, 02973, 02940 in 02952);
-    7 pogodb za leto 2013 (št.  01905, 01920, 01774, 01047, 01180, 02604 in 02767); 
-    5 pogodb za leto 2014 (št. 01074, 00512, 02338, 02347 in 00731) in 
-    4 pogodbe za leto 2015 (št. 00191, 02106, 02091 in 02073), 


Navedene pogodbe se po pregledu in presoji IP nanašajo na delovna področja, ki spadajo pod izvajanje javne službe organa oz. na dejavnosti, ki jih Pravilnik o plačah in drugih prejemkih iz delovnega razmerja ter o izplačilih in drugih prejemkih iz pogodbenega razmerja na Ekonomski fakulteti opredeljuje kot: predavanja na izrednem študiju, izrednem podiplomskem študiju in študiju na daljavo, predavanja na seminarjih in tečajih, priprava skript, učbenikov in drugih študijskih gradiv, raziskovalno delo, priprava študijskih programov, pisanje poročil za habilitacijske postopke, izdelava ocene primernosti teme doktorske disertacije in ocene predložene doktorske disertacije itd., ter predavanja in seminarji na rednem dodiplomskem študiju, vaje, izpiti, mentorstvo in somentorstvo, recenzije diplomskih nalog, članstvo v komisijah za zagovor zaključnih del, izvedba in pregled izpitov ipd.

Iz uvoda pogodb samih izhaja, da so se pogodbe sklepale na področju rednega in izrednega študija, podiplomskega in rednega magistrskega študija, študija na daljavo, specializacije ali znanstvenega doktorskega študija, navedene dejavnosti pa sodijo v nacionalni program visokega šolstva. Organ sicer lahko na študijskih in raziskovalnih področjih opravlja izobraževalno, raziskovalno, strokovno, razvojno, svetovalno in umetniško dejavnost ter druge s tem povezane dejavnosti, vendar le, kadar pri tem ne gre za izvajanje nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega raziskovalnega ter razvojnega programa. Izvajanje nacionalnega programa visokega šolstva namreč predstavlja opravljanje javne službe organa. 

Ker se je organ glede vseh pogodb na splošno in pavšalno skliceval na tržno dejavnost, ga je IP s pozivom št. 090-53/2017/9 z dne 20. 9. 2017 izrecno pozval, da se v zvezi z navedenimi 610 pogodbami iz te točke izjasni, zakaj vsebina teh pogodb (predavanja, sodelovanja v komisiji za zagovor zaključnih del, izpiti, mentorstvo, priprava učnih načrtov ipd.) po njegovem mnenju predstavljajo tržno dejavnost. Organ je z dopisom št. 151-18/171-AKM-bf z dne 6. 10. 2017 pojasnil, da zadevna področja organ izvaja izven obsega izvajanja javne službe, poleg tega pa še zdaleč ni edini ponudnik izobraževanj, treningov, svetovanj, strokovnih publikacij ter podiplomskih programov, ki jih izvaja kot svojo tržno dejavnost. Na teh področjih je zgolj eden od mnogih domačih in tujih ponudnikov. Zadevna področja tako opravlja na odprtem trgu v hudi konkurenci. Skladno s pojasnili Računskega sodišča (na konferenci, 5. in 6. oktobra 2005) tržna dejavnost predstavlja prodajo proizvodov in storitev na trgu, pri čemer je značilnost tržne dejavnosti: ustvarjanje dobička, obdavčljivost tako prodaje kakor dohodkov ter izpostavljenost konkurenci. Skladno z napisanim organ ugotavlja, da omenjena področja njegovega delovanja, zagotovo so tržna dejavnost.

IP ugotavlja, da so navedbe organa neutemeljene. Področja, ki sodijo v javno službo, namreč ne morejo v določenem obsegu predstavljati javne službe, izven tega obsega, kot to navaja organ, pa predstavljajo tržno dejavnost. Zgolj dejstvo, da je imel organ na področju opravljanja javne službe veliko dela (npr. zaradi visokega vpisa in števila študentov, ter posledično preobremenjenosti profesorjev) še ne pomeni, da lahko organ delo, ki ga opravlja kot javno službo po dosegu nekega limita dalje opravlja kot svojo tržno dejavnost. Javna služba je javna služba, ne glede na to v kakšnem obsegu se opravlja. 

Prav tako ne drži, da ne gre za javno službo, ker konkurenca ponuja različne oblike izobraževanja na trgu, kot tržno dejavnost. Organ je javni zavod in član Univerze v Ljubljani in opravlja javno službo visokošolskega izobraževanja. Ne glede na to, da na trgu obstajajo subjekti, ki ponujajo izobraževanje tudi kot tržno dejavnost (zasebne šole), organ v okviru, kot ga določa nacionalni program visokega šolstva, lahko opravlja izobraževalno dejavnost le kot javno službo. 

Tudi argument, da organ v tem delu študija ne financira iz proračuna RS, temveč s šolninami študentov ne more predstavljati razloga, da je mogoče študij opredeliti kot tržno dejavnost. Viri financiranja javne službe namreč niso omejeni zgolj na proračunska sredstva, temveč skladno s prvim odstavkom 72. člena ZViS, predstavljajo tudi šolnine in druge prispevke za študij, plačila za storitve, donacije, dediščine, darila ter druge vire. 

Tudi Ustavno sodišče je v svoji odločbi št. U-I-156/08-16 z dne 14. 4. 2011 (točka 27.) navedlo, da blago oziroma storitve, ki jih v okviru javne službe nudi javni zavod, niso nujno v celoti plačane iz proračuna, ampak jih lahko v celoti ali delno plačajo tudi njihovi uporabniki. 

Glede na navedbe organa, da ne gre za področje izvajanja javne službe in dejavnosti, ki je financirana iz državnega proračuna, se IP nadalje opredeljuje tudi do vprašanja financiranja državnih univerz in visokošolskih zavodov. Temelj za urejanje financiranja univerz in organa, konkretiziran v poglavju VIII. ZViS, je predviden v drugem odstavku 58. člena Ustave RS, ki ureja avtonomnost univerze in drugih visokih šol. Iz navedene ustavne določbe izhaja, da je državna univerza avtonomna institucija, vendar je njena avtonomija omejena na dveh področjih. Prvič, avtonomija univerze je omejena, ko bi njeno ravnanje pomenilo kolizijo s katero drugo ustavno določbo na isti ravni ustavnopravnega varstva. Drugič, iz Komentarja Ustave RS (Šturm, L., Fakulteta za državne in evropske študije 2011, št. 927) in odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-156/08-16 z dne 14. 4. 2011 izhaja, da državna univerza ni avtonomna na področju financiranja. Ustavno sodišče RS je v omenjeni odločbi, v kateri je odločalo o razveljavitvi 43. člena ZViS, zapisalo, da »popolna avtonomija javnih zavodov na področju njihovega financiranja sploh ni mogoča, saj mora država kot ustanovitelj najprej zagotoviti ustrezna (finančna) sredstva za ustanovitev javnega zavoda in začetek opravljanja njegove dejavnosti.« Nadalje je Ustavno sodišče RS v navedeni sodbi zavzelo stališče, da način financiranja obsega tako zagotavljanje finančnih sredstev za delovanje oziroma izvajanje dejavnosti kakor tudi omogočanje upravljanja tako pridobljenih sredstev med samim izvajanjem dejavnosti. Način financiranja državnih univerz in državnih visokih šol iz drugega odstavka 58. člena Ustave od zakonodajalca tako zahteva, da z zakonom uredi način financiranja njihove dejavnosti (t. i. okvir financiranja) in način oziroma pravila upravljanja tako pridobljenih finančnih sredstev. Ustava pri tem ne omejuje zakonodajalca le na ureditev načina financiranja iz proračuna ter v tem okviru načina financiranja javne službe in drugih dejavnosti, temveč omogoča tudi ureditev načina financiranja iz drugih virov. Prav tako Ustava ne omejuje zakonodajalca glede financiranja po višini sredstev, ki naj bi bila zagotovljena iz posameznih virov financiranja (proračuna in drugih). Ureditev virov financiranja ter višine financiranja iz proračuna in drugih virov je tako v pristojnosti zakonodajalca, ki ima na tem področju široko polje proste presoje. Vendar pa zakonodajalec le ni povsem prost. Način financiranja mora v zakonu urediti tako, da državne univerze in državne visoke šole že na podlagi zakona lahko predvidijo obseg finančnih sredstev, ki jih lahko pridobijo. Le na tak način sta jim lahko zagotovljeni finančna stabilnost in varnost. Poleg tega pa mora ureditev tudi zagotavljati neodvisnost od vsakokratne izvršilne veje oblasti, kakor tudi neodvisnost prek finančnega vzvoda od morebitnih zunanjih političnih, gospodarskih in drugih zasebnih interesov. Le z upoštevanjem navedenih mej je državnim univerzam in državnim visokim šolam omogočeno izvrševanje pravice do avtonomije iz prvega odstavka 58. člena Ustave, zlasti v njeni znanstveno-pedagoški komponenti.«

Vir financiranja organa določa prvi odstavek 72. člena ZViS, ki določa, da pridobivajo visokošolski zavodi sredstva iz proračuna Republike Slovenije, šolnin in drugih prispevkov za študij, plačil za storitve, dotacij, dediščin in daril ter iz drugih virov. Nadalje prvi odstavek 73. člena ZViS določa, da se Univerzam in samostojnim visokošolskim zavodom, ki jih ustanovi Republika Slovenija, zagotavljajo sredstva za:
-    pedagoško in z njo povezano znanstvenoraziskovalno, umetniško in strokovno dejavnost ter knjižničarsko, informacijsko, organizacijsko, upravno in drugo infrastrukturno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: študijska dejavnost),
-    s študijem povezane interesne dejavnosti študentov, določene v letnem programu študentskega sveta univerze ali samostojnega visokošolskega zavoda in univerzitetni šport (v nadaljnjem besedilu: obštudijska dejavnost),
-    investicije in investicijsko vzdrževanje ter
-    razvojne in druge pomembne naloge, določene v pravilniku, ki ga sprejme minister, pristojen za visoko šolstvo.

IP glede na navedene vire financiranja in namene financiranja poudarja, da se organ pri izvajanju javne službe financira tako neposredno iz proračuna kot iz drugih virov. Zgolj dejstvo, da določena dejavnost organa ni financirana neposredno iz proračuna, še ne pomeni, da v tem delu ne gre za javno službo, kot zmotno zatrjuje organ.

Nadalje je financiranje organa podrobneje določeno z Uredbo, ki ureja javno financiranje študijske in obštudijske dejavnosti, investicij in investicijskega vzdrževanja ter razvojnih nalog na univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih, ki jih je ustanovila Republika Slovenija, ter financiranje nacionalno pomembnih nalog z visokošolskega področja. Tako je v 3. členu Uredbe opredeljena študijska dejavnost visokošolskih zavodov, ki obsega  pedagoško in z njo povezano znanstvenoraziskovalno, umetniško in strokovno dejavnost ter knjižničarsko, informacijsko, organizacijsko, upravno in drugo infrastrukturno dejavnost. Drugi odstavek 3. člena Uredbe določa, da lahko javni visokošolski zavodi sredstva za študijsko dejavnost namenijo za plače in druge izdatke za zaposlene, prispevke delodajalca za socialno varnost, izdatke za blago in storitve ter plačila obresti in odplačila kreditov, če je bilo posojilo najeto za financiranje stroškov izvajanja študijske dejavnosti. Iz navedenih določb ZViS in Uredbe tako izhaja, da se za izvajanje študijske dejavnosti (kar predstavlja izvajanje javne službe) zagotovijo javna sredstva, ki se lahko namenijo tudi za druge izdatke za zaposlene, t.j. za izdatke na podlagi avtorskih in/ali podjemnih pogodb. 

Dodatno je IP ugotovil, da ZViS v 63. členu določa, da se pedagoška obveznost, ki je javna služba, lahko izvaja v okviru rednega delovnega razmerja (na podlagi pogodbe o zaposlitvi) in, pod določenimi pogoji, tudi na podlagi drugega pogodbenega razmerja (npr. pogodbe o delu) . Glede na navedene določbe IP ugotavlja, da okvir javne službe organa ni določen samo z ZViS in da se javna služba ne izvaja samo v okviru rednega delovnega razmerja, temveč tudi drugega pogodbenega razmerja (npr. avtorska pogodba, pogodba o delu). 

Zgolj dejstvo, da so bile v konkretnem primeru sklenjene avtorske in podjemne pogodbe torej ne pomeni, da gre v takem primeru za drugo dejavnost, saj je treba izhajati iz vsebine pogodbe. Pogodbe, ki so sklenjene za izvajanje javne službe (torej za izvajanje dejavnosti, ki sodijo v nacionalni program visokega šolstva), ne morejo predstavljati tržne dejavnosti organa, ne glede na to v kakšni obliki so te pogodbe sklenjene in iz katerih virov sredstev je organ te pogodbe izplačal.

IP tako ugotavlja, da navedene dejavnosti organa (opredeljene v prvem odstavku 73. člena ZViS) nedvomno sodijo v javno službo, kar pomeni, da dokumenti, ki nastanejo pri opravljanju teh dejavnosti, sodijo v delovno področje organa po ZDIJZ. Pogodbe pod to točko tako nedvomno sodijo v delovno področje organa po ZDIJZ, saj so bile sklenjene za opravljanje javne službe organa. S tem so pa izpolnjeni tudi vsi pogoji, da navedene pogodbe predstavljajo informacije javnega značaja.

IP na tem mestu opozarja tudi na stališče Računskega sodišča RS iz Revizijskega poročila pravilnosti dela poslovanja Fakultete za management Koper, št. 1211-1/2009/65 z dne 5. 4. 2011 (str. 34), v katerem je Računsko sodišče obravnavalo istovrstni primer, kot gre v konkretnem postopku. Računsko sodišče je v revizijskem poročilu opozorilo na to, da je fakulteta zaposlenim na podlagi civilnih pogodb izplačevala tudi mentorstva, izpite, zagovore, kar sodi v neposredno pedagoško obveznost, ki jo mora zaposleni opraviti v okviru pogodbe o zaposlitvi, kot določa akt o oblikah neposredne pedagoške obveznosti. Iz navedenega nedvomno izhaja, da dejavnosti, ki so navedene pod to točko, sodijo pod neposredno pedagoško obveznost, torej v okvir nacionalnega programa visokega šolstva, ki sodi v javno službo organa in posledično delovno področje, kot ga opredeljuje 4. člen ZDIJZ.  

Vsi pogoji za ugotovitev, da navedene pogodbe predstavljajo informacijo javnega značaja, so torej izpolnjeni. IP se bo v nadaljevanju, pod točko 3 opredelil še do vprašanja, ali so navedene pogodbe prosto dostopne v celoti ali vsebujejo katero od izjem iz 5.a člena oz. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

2.2.2.    Avtorske oz. podjemne pogodbe, ki so se sklepale za izvajanje druge dejavnosti

Za potrebe obrazložitve te odločbe, je IP preostalih 59 pogodb uvrstil pod drugo dejavnost , ki jo smejo opravljati javni zavodi, saj je iz vsebine samih pogodb ugotovil, da organ navedenih nalog praviloma ne izvaja v okviru svoje javne službe, saj gre za naloge, ki so bile izvedene praviloma za zunanje naročnike ali za dejavnosti, ki jih je organ izvedel na lastno pobudo in ne v okviru zakonskih obveznosti. IP se bo do specifik posamezne pogodbe opredelil v nadaljevanju. Pogodbe, ki jih je IP uvrstil pod druge dejavnosti organa, so naslednje:
1.    Založniška pogodba št. 00666 z dne 15. 5. 2015,
2.    Avtorska pogodba št. 01108 z dne 29. 7. 2014,
3.    Avtorska pogodba št. 01233 z dne 6. 8.2013,
4.    Avtorska pogodba št. 00179 z dne 15. 2. 2013,
5.    Avtorska pogodba št. 01702 z dne 3. 8. 2012,
6.    Avtorska pogodba št. 00292 z dne 1. 3 2012, 
7.    Avtorska pogodba št. 00290 z dne 1. 3. 2012,
8.    Avtorska pogodba št. 01707 z dne 3. 8. 2012,
9.    Avtorska pogodba št. 01704 z dne 3. 8 2012,
10.    Avtorska pogodba št. 00581 z dne 5. 4. 2011,
11.    Avtorska pogodba št. 01119 z dne 7. 6. 2011,
12.    Avtorska pogodba št. 02286 z dne 8. 11. 2011,
13.    Avtorska pogodba št. 01848 z dne 11. 10. 2010,
14.    Avtorska pogodba št. 01210 z dne 16. 6. 2010,
15.    Avtorska pogodba št. 01188 z dne 16. 6. 2010,
16.    Avtorska pogodba št. 00971 z dne 1. 6. 2010,
17.    Avtorska pogodba št. 00973 z dne 1. 6. 2010,
18.    Avtorska pogodba št. 00063 z dne 20. 1. 2010,
19.    Avtorska pogodba št. 02346 z dne 13. 10. 2009,
20.    Avtorska pogodba št. 02344 z dne 13. 10. 2009,
21.    Avtorska pogodba št. 00942 z dne 28. 5. 2010,
22.    Avtorska pogodba št. 00447 z dne 9. 3. 2009,
23.    Avtorska pogodba št. 01352 z dne 8. 6. 2009,
24.    Avtorska pogodba št. 00159 z dne 10. 2. 2009,
25.    Avtorska pogodba št. 00167 z dne 10. 2. 2009,
26.    Avtorska pogodba št. 00940 z dne 30. 4. 2009,
27.    Avtorska pogodba št. 01081 z dne 22. 5. 2008,
28.    Avtorska pogodba  št. 01133 z dne 1. 8. 2008,
29.    Avtorska pogodba št. 00761 z dne 10. 4. 2008,
30.    Avtorska pogodba št. 01190 z dne 1. 2. 2008,
31.    Avtorska pogodba  št. 00076 z dne 10. 1. 2008,
32.    Avtorska pogodba št. 00758 z dne 31. 3. 2008,
33.    Avtorska pogodba št. 02876 z dne 18. 12. 2007,
34.    Avtorska pogodba št. 00752 z dne 31. 3. 2008,
35.    Avtorska pogodba št. 01959 z dne 5. 9. 2007,
36.    Avtorska pogodba št. 00745 z dne 31. 3. 2008,
37.    Avtorska pogodba št. 01955 z dne 5. 9. 2007,
38.    Avtorska pogodba št. 00049 z dne 9. 1. 2008,
39.    Avtorska pogodba št. 01135 z dne 29. 5. 2008,
40.    Avtorska pogodba št. 00525 z dne 20. 3. 2008,
41.    Avtorska pogodba št. 02564 z dne 25. 10. 2007,
42.    Avtorska pogodba št. 00598 z dne 12. 1. 2007,
43.    Podjemna pogodba št. 03931 z dne 20. 12. 2006,
44.    Pogodba o delu št. -2/05-IFM-dl z dne 30. 10. 2006,
45.    Podjemna pogodba št. 03932 z dne 20. 12. 2006, ,
46.    Pogodba o delu št. -2/05-IFM-dl z dne 30. 10. 2006,
47.    Avtorska pogodba št. 02527 z dne 3. 8. 2006,
48.    Avtorska pogodba št. 02033 z dne 7. 6. 2006,
49.    Avtorska pogodba št. 00876 z dne 14. 3. 2006,
50.    Avtorska pogodba št. 00737 z dne 23. 2. 2006,
51.    Avtorska pogodba št. 06.00001 z dne 4. 1. 2006,
52.    Avtorska pogodba za ponatis št. 03429 z dne 23. 11. 2006,
53.    Avtorska pogodba za ponatis št. 02657 z dne 19. 9. 2006,
54.    Podjemna pogodba št. 03461 z dne 27. 11. 2006,
55.    Avtorska pogodba št. 05.00059 z dne 19. 10. 2005,
56.    Avtorska pogodba št. 05.00036 z dne 16. 8. 2005,
57.    Pogodba o delu št. 036/2005 z dne 28. 2. 2005,
58.    Avtorska pogodba št. 05.00200 z dne 2. 12. 2005,
59.    Avtorska pogodba št. 05.00187 z dne 21. 11. 2005.

Navedene pogodbe po svoji vsebini sodijo med dejavnosti, ki jih organ lahko v skladu s četrtim odstavkom 10. člena ZViS in prvim odstavkom 7. člena Odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani opravlja kot svojo drugo izobraževalno, raziskovalno, umetniško, razvojno, strokovno in svetovalno dejavnost oziroma druge s tem povezane dejavnosti, ki so opredeljene v prilogi Statuta. Skladno z drugim odstavkom 7. člena Odloka lahko organ opravlja navedene dejavnosti, če s tem ne ovira dejavnosti iz 6. člena Odloka in če zagotovi povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju teh dejavnosti. Četrti odstavek 28. člena Statuta določa, da se za drugo (tržno) dejavnost šteje izobraževalna, raziskovalna in strokovno razvojna dejavnost, za katero se sredstva ustvarijo na trgu s prodajo blaga in storitev v pogojih konkurence. Kadar organ opravlja drugo (tržno) dejavnost, mora voditi za tržno dejavnost ločene računovodske evidence.

V ta namen je IP pri organu dne 29. 8. 2017 izvedel ogled in camera, namen katerega je bil vpogledati v navedenih 59 pogodb in ugotoviti, kaj je bil temelj za sklenitev navedenih pogodb (saj iz njega izhaja, ali gre za dejavnost, ki se lahko opravlja kot druga dejavnost ali gre za dejavnost v okviru javne službe organa), ali je bilo delo po navedenih pogodbah opravljeno na način, da ni oviralo javne službe organa in vpogledati v računovodsko evidenco organa, iz katere mora izhajati, da so bila sredstva za izplačilo po pogodbah, ki so predmet presoje, ustvarjena na trgu, ter da je organ iz teh sredstev zagotovil povračilo stroškov, ki so nastali v zvezi s tržno dejavnostjo. IP je v času ogleda in camera uspel navedene stvari preveriti za šest avtorskih oz. podjemnih pogodb, zato je glede preostalih pogodb (ob upoštevanju načela ekonomičnosti postopka) organu s pozivom št. 090-53/2017-9 z dne 20. 9. 2017 naložil posredovanje pogodb, ki so predstavljale temelj za izplačilo avtorskih oz. podjemnih pogodb in izpis iz stroškovnih mest, vezanih na navedenih 59 pogodb iz katerih izhajajo potrebni računovodski izkazi. Organ je dokumentacijo posredoval IP z dopisom št. 151-18/17-AKM-bf z dne 6. 10. 2017.

Po pregledu celotne predložene dokumentacije, je IP ugotovil, da zgoraj navedene pogodbe pod zaporedno št. 4.-7., 10.-12., 14., 19., 21.-24., 27.-32., 34., 36., 38., 41., 42., 47., 49., 55. in 56. sodijo v drugo dejavnost organa, saj gre za izobraževalno, raziskovalno, strokovno oz. svetovalno dejavnost, ki jo je organ opravljal za zunanje naročnike, iz same vsebine temeljnih pogodb pa izhaja, da organ ni opravljal nalog, ki sodijo v okvir javne službe. Prav tako v drugo dejavnost organa sodijo pogodbe navedene pod zaporedno št. 1., 52. in 53., saj gre za strokovno dejavnost organa, ki ne sodi v njegovo javno službo (založniška dejavnost in ponatis učbenikov). IP je kot drugo dejavnost organa priznal tudi delo na projektu Tempus (program Evropske komisije pripravo skupnega magistrskega programa, saj organ navedenega programa ni opravil v okviru svoje javne službe (IP na tem mestu zgolj pripominja, da že sama pogodba o projektu navaja, da so sredstva, ki jih nakaže Evropska unija za evropske projekte, javna). Avtorske oz. podjemne pogodbe, ki se nanašajo na navedeni projekt, so navedene pod zaporedno št. 15., 18., 20., 25., 26. in 39.

Organ IP delno ni predložil pogodb, ki so predstavljale temelj za izplačilo po avtorskih oz. podjemnih pogodbah, zaradi česar IP v zvezi s pogodbami pod zaporedno št. 2., 3., 8., 9., 13., 16., 17., 33., 35., 37., 40., 43.-46., 48., 50., 51., 54. in 57.-59. ni mogel na podlagi temeljnih pogodb ugotoviti, ali se je izplačilo honorarja nanašalo na delo, ki se je pri organu opravljalo kot druga dejavnost. Organ je v zvezi s pogodbami iz točke 3., 8. in 9. predložil program predavanj, ki jih je izvedel za gospodarsko družbo, zato je IP v zvezi s temi pogodbami zaključil, da je IP navedena dela opravil kot izobraževalna dela, ki ne sodijo v javno službo organa, temveč so del njegove druge dejavnosti, saj so bila izvedena za zunanjega naročnika predavanj. Iz opisa opravljenih del, kot izhajajo iz navedenih avtorskih in predmetnih pogodb, je IP zaključil, da drugo dejavnost organa predstavljajo tudi pogodbe, navedene pod točko 2., 33., 35., 37., 48., 51., (raziskovalno delo za zunanje naročnike), pogodbe pod zap. št. 13., 16., 17., 40., 50., 58.-59.  (izobraževalna dejavnost za zunanje naročnike), pogodbe pod zap. št. 43.-46, 54. in 57. (strokovno delo oz. svetovalna dejavnost znotraj organa – pridobitve mednarodnih akreditacij, vodenje inštitutov, za katero IP ni našel podlage, da bi jo uvrstil pod javno službo organa). 

Ob ugotovitvi, da vse navedene pogodbe pod tem podpoglavjem sodijo v okvir druge dejavnosti organa, je IP skladno z navodili Upravnega sodišča RS iz sodbe št. I U 1439/2015-15 z dne 10. 11. 2016 (tč. 29) v zvezi z navedenimi pogodbami v nadaljevanju ugotavljal, ali je organ opravljal drugo dejavnost na način, da s tem ni bila ovirana dejavnost, ki sodi v okvir javne službe, ali so bila sredstva za opravljanje te dejavnosti ustvarjena na trgu in ali je organ iz teh sredstev zagotovil povračilo stroškov.

Ali je bila ovirana dejavnost, ki sodi v okvir javne službe?

IP je v pritožbenem postopku glede pogodb, ki sodijo po drugo dejavnost organa, ugotavljal, ali je bila zaradi opravljanja druge dejavnosti kakorkoli ovirana javna služba organa. Organ je na ogledu in camera pojasnil, da javna služba ni bila ovirana, kar je utemeljil s tem, da sta oba posameznika opravila vse zakonsko določene ure neposredne pedagoške obveznosti (v nadaljevanju NPO). Organ je pojasnil, da ZViS, Merila za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev UL (Merila) in Pravilnik o plačah in drugih prejemkih iz rednega delovnega razmerja ter izplačilih in drugih prejemkih iz pogodbenega razmerja pri organu (Pravila) določajo, da je za redne profesorje predvidena pedagoška obveznost 180 NPO na študijsko leto. Kadar so profesorji imenovani na določeno funkcijo ali opravljajo raziskovalno delo, so lahko v določenem deležu razbremenjeni zakonsko predpisanih NPO. Razbremenitve določajo 22. člen Pravilnika, 63. člen ZVis in 8. člen Meril. Organ je pojasnil, da sta bila oba profesorja v času trajanja avtorskih pogodb bodisi dekana ali prodekana in zato razbremenjena za 1/2 ali 2/3 predvidenih NPO. Ob pregledu posredovanih evidenc sta organ in IP ugotovila, da sta oba profesorja v vseh obdobjih naredila dovolj ur NPO, da sta zadostila zakonskim pogojem glede števila opravljenih ur pedagoškega dela.

Ne glede na navedeno IP ugotavlja, da organ v navedenem delu ni v celoti izpolnil svojega dokaznega bremena in zato IP ni mogel slediti stališču organa, da slednje izkazuje, da javna služba organa ni bila ovirana. Javna služba organa je namreč širok pojem, ki obsega številne dejavnosti organa, neposredna pedagoška obveznost pa je zgolj ena izmed nalog, ki jo organ opravlja v okviru izvajanja javne službe. Skladno z 2. členom Meril za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev Univerze v Ljubljani (pogoji za osnovno plačo), morajo pedagoški delavci v okviru svojega delovnega mesta poleg neposredne pedagoške obveznosti izvajati tudi posredno pedagoško obveznost, osnovno raziskovalno in umetniško ter strokovno delo in sodelovanje pri upravljanju.

Stališču organa, da profesor izvaja javno službo le do točke, v kateri izpolni zakonsko predvideno število NPO, presežek teh ur pa predstavlja že drugo dejavnost organa, ter da je z opravljenimi zakonskimi NPO izkazano neoviranje javne službe, ni mogoče slediti. Kdaj gre za javno službo (in kdaj ne) je treba namreč presojati glede na vsebino samega dela, ki ga profesor opravlja, ne pa glede na količino opravljenega dela. V primeru, da bi IP sledil navedbam organa, bi prišel do absurdne situacije, ko bi profesor svojo izobraževalno funkcijo izvajal kot javno službo, slednja pa bi se v isti vsebini nenadoma prekvalificirala v drugo dejavnost organa v tistem hipu, ko bi profesor izpolnil svoje predvidene NPO.

Iz preglednice opravljenih NPO, ki jo je predložil organ, je mogoče primeroma ugotoviti, da je da je bila prof. Tekavčič v študijskem letu 2013/2014 dolžna opraviti 89,4 NPO, opravila pa jih je dejansko 152,72. Ker neposredna pedagoška obveznost predstavlja delo, ki ga profesorji opravljajo v okviru javne službe, predstavlja vseh 152,72 NPO prof. Tekavčič opravljanje javne službe, ne zgolj zakonsko predvidenih 89,4 NPO. S predloženimi izkazi je tako organ potrdil zgolj dejstvo, da je profesor opravil zakonsko določeno neposredno pedagoško obveznost, kar pa ne zadostuje za ugotovitev, da javna služba organa ni bila ovirana.

Ker organ ne vodi evidenc na način, da bi izkazovale delo profesorjev iz celotnega obsega javne službe, kot tudi ne evidenc, ki bi izkazovale, ali je bila javna služba v kateremkoli drugem delu (ne zgolj v okviru neposredne pedagoške obveznosti) ovirana ali ne, organ svojega dokaznega bremena v tem delu ni izpolnil, zato IP ni mogel ugotoviti, ali je bila druga dejavnost organa izvedena na način, da javna služba ni bila ovirana. V takšnem primeru je mutatis mutandis treba upoštevati stališče, ki ga je že večkrat zavzelo Upravno sodišče RS (npr. glede opredelitve tržne dejavnosti v sodbi št. II U 412/2016-13 in I U 1029/2012, glede izjeme notranjega delovanja v sodbi št. I U 1837/2014, z dne 11. 2. 2016), in iz katerega izhaja, da navedbam organa v takšnem primeru ni mogoče slediti. Upoštevaje vse navedeno in dejstvo, da je bil organ primarno ustanovljen za izvajanje javne službe in ne za izvajanje druge dejavnosti, je IP zaključil, da organ ni uspel izkazati, da izvajanje javne službe zaradi izvajanja druge dejavnosti, v ničemer ni bilo ovirano. 

Kljub dejstvu, da eden od kumulativnih pogojev za ugotovitev, ali je organ drugo dejavnost opravljal na ustrezen način, ni izpolnjen, je IP v nadaljevanju vseeno preveril tudi obstoj preostalih pogojev, kot je to zahtevalo Upravno sodišče v zgoraj citirani sodbi, s katero je zadevo vrnilo v ponovno odločanje.

Ali so bila sredstva za opravljanje druge dejavnosti ustvarjena na trgu in ali je organ iz navedenih sredstev izplačal avtorske oz. podjemne pogodbe in pokril vse stroške, ki so nastali z izvajanjem druge dejavnosti?

Z namenom ugotoviti, ali so bila sredstva za opravljanje tržne dejavnosti ustvarjena na trgu in ali je organ iz teh sredstev izplačal avtorske oz. podjemne pogodbe in pokril vse stroške, ki so nastali z izvajanjem druge dejavnosti, je IP za vse pogodbe, navedene v poglavju 2.2.2., vpogledal v računovodske evidence organa. IP je v nadaljevanju po posamezni avtorski/podjemni pogodbi predstavil povzetek, kot izhaja iz stroškovnega mesta, po pregledu vseh pogodb pa se je do ugotovljenih dejstev iz računovodskih evidenc opredelil tudi vsebinsko glede na zahteve, ki jih mora organ izpolnjevati, da je dejavnost mogoče šteti za drugo (tržno) dejavnost.


1.    Založniška pogodba št. 00666 z dne 15. 5. 2015
Organ je za navedeno pogodbo na ogledu in camera pojasnil, da je to del dejavnosti, ki jo opravlja knjižnica fakultete. Stroški za založniško dejavnost se pokrijejo iz prihodkov od prodaje knjig, zaradi česar se računovodske evidence za to dejavnost ne vodijo na način, kot ga zahteva sodišče, kar pomeni da za pogodbo ni razvidno povračilo stroškov, ki so nastali s to dejavnostjo niti, ali so vsi ti stroški izplačani iz prihodkov v zvezi s konkretno izdajo določenega učbenika. Avtorske honorarje za založniško dejavnost organ oblikuje na podlagi svojih notranjih pravil, avtorju pa se del honorarja izplača že pred začetkom prodaje novega učbenika, na ogledu pa je organ pojasnil, da ne ve točno, iz katerega vira se ta sredstva pred začetkom prodaje učbenika založijo. Organ je naknadno pri pregledu zapisnika dodal, da se sredstva zagotovo ne založijo iz vira »proračun«, pri čemer ni dodatno pojasnil, iz katerih sredstev so se sredstva dejansko založila, saj proračunska sredstva niso edina sredstva, iz katerih se financira javna služba.
2.    Avtorska pogodba št. 01108 z dne 29. 7. 2014
Iz stroškovnega mesta, v katerem je zavedena navedena avtorska pogodba, izhaja, da je organ avtorski honorar izplačal iz stroškovnega mesta, poknjižil pa je tudi režijske stroške. Iz stroškovnega mesta ni razvidno, ali so ob izvajanju tržne dejavnosti nastali še kakšni drugi stroški, razvidno pa je, da če so nastali, se niso izplačali iz navedenega stroškovnega mesta. 
3.    Avtorska pogodba št. 01233 z dne 6. 8.2013
Iz računovodskih evidenc ni razvidno, da bi organ izplačal kakšna koli sredstva za režijske stroške, razvidno pa je, da je organ iz navedenega stroškovnega mesta izplačeval poleg avtorskih honorarjev tudi ostale stroške, vezane na predavanje (stroški javnih prevozov v tujini, dnevnice, kilometrina, prevozne storitve, fotokopiranje, stroški reprezentance in drugi nepriznani stroški). Iz računovodskega izkaza je tudi razvidno, da so sredstva izplačana v breme višja od sredstev, ki jih je organ za to dejavnost prejel, pri čemer ni mogoče ugotoviti, iz česa je bila izplačana razlika med prejetimi in izplačanimi sredstvi v višini 1.082,73 EUR. Organ je torej za izvedbo predavanja porabil več sredstev, kot jih je za to prejel.
4.    Avtorska pogodba št. 00179 z dne 15. 2. 2013
Iz računovodskih evidenc izhaja, da je organ za pokrivanje režijskih stroškov namenil manj kot 10% prejetih sredstev ter da je iz prejetih sredstev izplačal tako avtorski honorar kot tudi druge stroške (prevozi, kilometrine, internetne in poštne storitve, stroški reprezentance).
5.    Avtorska pogodba št. 01702 z dne 3. 8. 2012 in
6.    Avtorska pogodba št. 00292 z dne 1. 3 2012
Organ je za obe avtorski pogodbi vodil isto stroškovno mesto, iz računovodskih evidenc pa izhaja, da je organ poknjižil režijske stroške in od prejetih sredstev izplačal tudi vse honorarje. Na stroškovnem mestu niso zabeleženi nobeni drugi stroški, ki bi jih organ iz prejetih sredstev izplačal in ki bi nastali pri izdelavi študije.
7.    Avtorska pogodba št. 00290 z dne 1. 3. 2012
Iz vpogleda v računovodske evidence je mogoče ugotoviti, da je organ vse prihodke nakazal za pokrivanje režijskih stroškov. Ne glede na to, je iz stroškovnega mesta izplačal stroške, ki več kot 10x presegajo prejeta sredstva (za avtorske honorarje, stroške literature, materiala za računalnike, stroške prevozov v tujini, reprezentance in druge izredne stroške). Iz računovodskih evidenc ni mogoče ugotoviti, iz katerih postavk je organ pokril razliko med prejetimi in izplačanimi sredstvi v višini 12.016,75 EUR.
8.    Avtorska pogodba št. 01707 z dne 3. 8. 2012 in
9.    Avtorska pogodba št. 01704 z dne 3. 8 2012
Organ je za obe avtorski pogodbi vodil isto stroškovno mesto. Iz vpogleda v računovodske evidence je razvidno, da organ režijskih stroškov fakultete ni obračunal v višini 10%, temveč le v višini 1,34%, je pa organ iz prejetih sredstev izplačal avtorski honorar in številne druge stroške.
10.    Avtorska pogodba št. 00581 z dne 5. 4. 2011
Iz vpogleda v računovodske evidence je razvidno, da organ ni obračunal režijskih stroškov v višini 10%, je pa iz stroškovnega mesta poravnal avtorski honorar in druge stroške.
11.    Avtorska pogodba št. 01119 z dne 7. 6. 2011
Iz vpogleda v računovodske evidence je razvidno, da je organ obračunal režijske stroške in avtorske honorarje, ni pa razvidno, ali so se iz prejetih sredstev izplačali tudi drugi nastali stroški (niti ali so kakšni drugi stroški sploh nastali).
12.    Avtorska pogodba št. 02286 z dne 8. 11. 2011
Iz vpogleda v računovodske evidence je razvidno, da je organ za stroške, nastale pri izvedbi te študije, namenil več sredstev, kot jih je za študijo prejel, pri čemer ni razvidno, iz katerih sredstev je organ izplačal razliko med prejetimi in izplačanimi sredstvi. Iz evidenc izhaja, da organ ni za režijske stroške izplačal nobenih sredstev iz tega stroškovnega mesta.
13.    Avtorska pogodba št. 01848 z dne 11. 10. 2010 in
16.    Avtorska pogodba št. 00971 z dne 1. 6. 2010 in
17.    Avtorska pogodba št. 00973 z dne 1. 6. 2010
Iz vpogleda v stroškovno mesto, pod katerim je organ vodil izplačila za vse tri navedene avtorske pogodbe, je razvidno, da organ za režijske stroške ni izplačal sredstev v višini 10% prejetih sredstev. Razvidno je, da so se iz prejetih sredstev izplačali tako avtorski honorarji kot številni drugi stroški (pisarniški material, strokovna literatura, prevozi in dnevnice v tujini in v državi, najemnine, stroški poštnih storitev in telefona in drugih storitev).
14.    Avtorska pogodba št. 01210 z dne 16. 6. 2010
Iz vpogleda v računovodske evidence je razvidno, da je organ obračunal režijske stroške in avtorske honorarje, ni pa razvidno, ali so se iz prejetih sredstev izplačali tudi drugi nastali stroški (niti ali so kakšni drugi stroški sploh nastali).
15.    Avtorska pogodba št. 01188 z dne 16. 6. 2010 in
18.    Avtorska pogodba št. 00063 z dne 20. 1. 2010
Organ je izplačili po obeh avtorskih pogodbah vodil pod istim stroškovnim mestom. Iz vpogleda v stroškovno mesto izhaja, da so se iz prejetih sredstev izplačali avtorski honorarji in številni stroški projekta, na stroškovnem mestu pa ni zabeleženo, da bi organ odvedel kakršnakoli sredstva za režijske stroške fakultete. Iz stroškov izhaja tudi, da je bilo več kot 15% prejetih sredstev izplačanih za bruto plače zaposlenih za redno delo.
19.    Avtorska pogodba št. 02346 z dne 13. 10. 2009
Iz vpogleda v stroškovno mesto izhaja, da je organ celotni prejeti znesek namenil za izplačilo avtorskih honorarjev, pri čemer ni nobenih sredstev namenil za režijske stroške fakultete, razvidno pa ni niti, ali so se iz prejetih stroškov krili tudi kakršnikoli drugi stroški za pripravo raziskovalnega dela in ali so sploh nastali.
20.    Avtorska pogodba št. 02344 z dne 13. 10. 2009 in
25.    Avtorska pogodba št. 00167 z dne 10. 2. 2009
Organ je za obe avtorski pogodbi vodil isto stroškovno mesto. Iz vpogleda v stroškovno mesto je razvidno, da organ ni obračunal režijskih stroškov in je prejeta sredstva v celoti namenil za izplačilo avtorskih honorarjev in za druge stroške.
21.    Avtorska pogodba št. 00942 z dne 28. 5. 2010
Iz vpogleda v stroškovno mesto je razvidno, da organ ni obračunal režijskih stroškov in je prejeta sredstva v celoti namenil za izplačilo avtorskih honorarjev in za druge stroške.
22.    Avtorska pogodba št. 00447 z dne 9. 3. 2009
Iz vpogleda v stroškovno mesto je razvidno, da je organ obračunal režijske stroške v višini 10% ter da so se preostala sredstva porabila za izplačilo avtorskih honorarjev in stroškov fotokopiranja in reprezentance.
23.    Avtorska pogodba št. 01352 z dne 8. 6. 2009
Iz vpogleda v stroškovno mesto je razvidno, da je organ obračunal režijske stroške v višini 10% ter da so se preostala sredstva porabila za izplačilo avtorskih honorarjev. Ali so pri opravljanju dejavnosti nastali drugi stroški in iz katerih sredstev so se izplačali, iz evidenc ni mogoče ugotoviti.
24.    Avtorska pogodba št. 00159 z dne 10. 2. 2009
Iz vpogleda v stroškovno mesto je razvidno, da je organ obračunal režijske stroške v višini 10% ter da so se preostala sredstva porabila za izplačilo avtorskih honorarjev in stroškov fotokopiranja.
26.    Avtorska pogodba št. 00940 z dne 30. 4. 2009
Iz vpogleda v stroškovno mesto je razvidno, da organ ni obračunal režijskih stroškov in je prejeta sredstva v celoti namenil za izplačilo avtorskih honorarjev in za druge stroške.
27.    Avtorska pogodba št. 01081 z dne 22. 5. 2008
Iz vpogleda v stroškovno mesto je razvidno, da je organ obračunal režijske stroške v višini 10% ter da so se preostala sredstva porabila za izplačilo avtorskih honorarjev in drugih stroškov, pri čemer so ti presegli razpoložljiva sredstva. Iz vpogleda v stroškovno mesto ni mogoče ugotoviti, iz katerih sredstev se je izplačala razlika med prejetimi in izplačanimi sredstvi v višini 31,48 EUR.
28.    Avtorska pogodba  št. 01133 z dne 1. 8. 2008
Iz vpogleda v stroškovno mesto je razvidno, da je organ obračunal režijske stroške v višini 10% ter da so se preostala sredstva porabila za izplačilo avtorskih honorarjev. Iz stroškovnega mesta ni razvidno, ali so pri raziskovalnem delu nastali drugi stroški niti iz katerih sredstev so bili izplačani, če so nastali.
29.    Avtorska pogodba št. 00761 z dne 10. 4. 2008 in
32.    Avtorska pogodba št. 00758 z dne 31. 3. 2008
Obe avtorski pogodbi sta zabeleženi pod istim stroškovnim mestom. Iz vpogleda v stroškovno mesto izhaja, da je organ za režijske stroške namenil le 3,23% prejetih sredstev, preostala sredstva pa je v celoti namenil za izplačilo avtorskega honorarja. Iz stroškovnega mesta ni razvidno, ali so pri raziskovalnem delu nastali tudi drugi stroški niti iz katerih sredstev so bili izplačani. 
30.    Avtorska pogodba št. 01190 z dne 1. 2. 2008
Iz vpogleda v stroškovno mesto je razvidno, da je organ obračunal režijske stroške v višini 10% ter da so se preostala sredstva porabila za izplačilo avtorskih honorarjev. Iz stroškovnega mesta ni razvidno ali so pri raziskovalnem delu nastali drugi stroški niti iz katerih sredstev so bili izplačani, če so nastali.
31.    Avtorska pogodba  št. 00076 z dne 10. 1. 2008
Iz vpogleda v stroškovno mesto je razvidno, da organ za režijske stroške ni izplačal sredstev v višini 10% prejetih sredstev. Razvidno je, da so se iz prejetih sredstev izplačali tako avtorski honorarji kot drugi stroški.
33.    Avtorska pogodba št. 02876 z dne 18. 12. 2007
Organ ni za izplačilo sredstev za avtorski honorar po tej pogodbi predložil nobene pogodbe, ki bi predstavljala temelj za sklenitev avtorske pogodbe, prav tako ni predložil nobenih računovodskih evidenc, iz katerih bi izhajalo, da je organ za izplačilo po avtorski pogodbi prejel sredstva s trga, da je iz prejetih sredstev izplačal avtorski honorar, niti ali so bili povrnjeni režijski in preostali stroški za izvedbo dejavnosti, za katero organ zatrjuje, da je bila tržna dejavnost.
34.    Avtorska pogodba št. 00752 z dne 31. 3. 2008
Iz vpogleda v stroškovno mesto je razvidno, da organ za režijske stroške ni izplačal sredstev v višini 10% prejetih sredstev. Razvidno je, da so se iz prejetih sredstev izplačali tako avtorski honorarji kot drugi stroški.
35.    Avtorska pogodba št. 01959 z dne 5. 9. 2007
Organ ni za izplačilo sredstev za avtorski honorar po tej pogodbi predložil nobene pogodbe, ki bi predstavljala temelj za sklenitev avtorske pogodbe, prav tako ni predložil nobenih računovodskih izkazov, iz katerih bi izhajalo, da je organ za izplačilo po avtorski pogodbi prejel sredstva s trga, da je iz prejetih sredstev izplačal avtorski honorar, niti ali so bili povrnjeni režijski in preostali stroški za izvedbo dejavnosti, za katero organ zatrjuje, da je bila tržna dejavnost.
36.    Avtorska pogodba št. 00745 z dne 31. 3. 2008
Iz vpogleda v stroškovno mesto je razvidno, da organ za režijske stroške ni izplačal sredstev v višini 10% prejetih sredstev. Razvidno je, da so se iz prejetih sredstev izplačali tako avtorski honorarji kot drugi stroški.
37.    Avtorska pogodba št. 01955 z dne 5. 9. 2007
Organ ni za izplačilo sredstev za avtorski honorar po tej pogodbi predložil nobene pogodbe, ki bi predstavljala temelj za sklenitev avtorske pogodbe, prav tako ni predložil nobenih računovodskih izkazov, iz katerih bi izhajalo, da je organ za izplačilo po avtorski pogodbi prejel sredstva s trga, da je iz prejetih sredstev izplačal avtorski honorar, niti ali so bili povrnjeni režijski in preostali stroški za izvedbo dejavnosti, za katero organ zatrjuje, da je bila tržna dejavnost.
38.    Avtorska pogodba št. 00049 z dne 9. 1. 2008
Iz vpogleda v stroškovno mesto je razvidno, da je organ obračunal režijske stroške ter da so se preostala sredstva porabila za izplačilo avtorskih honorarjev in drugih stroškov, pri čemer so ti presegli razpoložljiva sredstva. Iz vpogleda v stroškovno mesto ni mogoče ugotoviti iz katerih sredstev se je izplačala razlika med prejetimi in izplačanimi sredstvi v višini 3,87 EUR.
39.    Avtorska pogodba št. 01135 z dne 29. 5. 2008
Iz vpogleda v stroškovno mesto je razvidno, da organ ni obračunal režijskih stroškov in je prejeta sredstva v celoti namenil za izplačilo avtorskih honorarjev in za druge stroške.
40.    Avtorska pogodba št. 00525 z dne 20. 3. 2008
Organ ni za izplačilo sredstev za avtorski honorar po tej pogodbi predložil nobene pogodbe, ki bi predstavljala temelj za sklenitev avtorske pogodbe, prav tako ni predložil nobenih računovodskih izkazov, iz katerih bi izhajalo, da je organ za izplačilo po avtorski pogodbi prejel sredstva s trga, da je iz prejetih sredstev izplačal avtorski honorar, niti ali so bili povrnjeni režijski in preostali stroški za izvedbo dejavnosti, za katero organ zatrjuje, da je bila tržna dejavnost.
41.    Avtorska pogodba št. 02564 z dne 25. 10. 2007
Iz vpogleda v stroškovno mesto je razvidno, da je organ obračunal režijske stroške ter da so se preostala sredstva porabila za izplačilo avtorskih honorarjev. Iz stroškovnega mesta ni razvidno ali so pri raziskovalnem delu nastali drugi stroški niti iz katerih sredstev so bili izplačani, če so nastali.
42.    Avtorska pogodba št. 00598 z dne 12. 1. 2007
Iz vpogleda v stroškovno mesto je razvidno, da organ za režijske stroške ni izplačal sredstev v višini 10% prejetih sredstev. Razvidno je, da so se iz prejetih sredstev izplačali tako avtorski honorarji kot drugi stroški.
43.    Podjemna pogodba št. 03931 z dne 20. 12. 2006
Organ ni za izplačilo sredstev za avtorski honorar po tej pogodbi predložil nobene pogodbe, ki bi predstavljala temelj za sklenitev avtorske pogodbe, prav tako ni predložil nobenih računovodskih izkazov, iz katerih bi izhajalo, da je organ za izplačilo po avtorski pogodbi prejel sredstva s trga, da je iz prejetih sredstev izplačal avtorski honorar, niti ali so bili povrnjeni režijski in preostali stroški za izvedbo dejavnosti, za katero organ zatrjuje, da je bila tržna dejavnost.
44.    Pogodba o delu št. -2/05-IFM-dl z dne 30. 10. 2006
Organ ni za izplačilo sredstev za avtorski honorar po tej pogodbi predložil nobene pogodbe, ki bi predstavljala temelj za sklenitev avtorske pogodbe, prav tako ni predložil nobenih računovodskih izkazov, iz katerih bi izhajalo, da je organ za izplačilo po avtorski pogodbi prejel sredstva s trga, da je iz prejetih sredstev izplačal avtorski honorar, niti ali so bili povrnjeni režijski in preostali stroški za izvedbo dejavnosti, za katero organ zatrjuje, da je bila tržna dejavnost.
45.    Podjemna pogodba št. 03932 z dne 20. 12. 2006
Organ ni za izplačilo sredstev za avtorski honorar po tej pogodbi predložil nobene pogodbe, ki bi predstavljala temelj za sklenitev avtorske pogodbe, prav tako ni predložil nobenih računovodskih izkazov, iz katerih bi izhajalo, da je organ za izplačilo po avtorski pogodbi prejel sredstva s trga, da je iz prejetih sredstev izplačal avtorski honorar, niti ali so bili povrnjeni režijski in preostali stroški za izvedbo dejavnosti, za katero organ zatrjuje, da je bila tržna dejavnost.
46.    Pogodba o delu št. -2/05-IFM-dl z dne 30. 10. 2006
Organ ni za izplačilo sredstev za avtorski honorar po tej pogodbi predložil nobene pogodbe, ki bi predstavljala temelj za sklenitev avtorske pogodbe, prav tako ni predložil nobenih računovodskih izkazov, iz katerih bi izhajalo, da je organ za izplačilo po avtorski pogodbi prejel sredstva s trga, da je iz prejetih sredstev izplačal avtorski honorar, niti ali so bili povrnjeni režijski in preostali stroški za izvedbo dejavnosti, za katero organ zatrjuje, da je bila tržna dejavnost.
47.    Avtorska pogodba št. 02527 z dne 3. 8. 2006
Organ ni predložil nobenih računovodskih evidenc, iz katerih bi izhajalo, da je organ za izplačilo po avtorski pogodbi prejel sredstva s trga, da je iz prejetih sredstev izplačal avtorski honorar, niti ali so bili povrnjeni režijski in preostali stroški za izvedbo dejavnosti, za katero organ zatrjuje, da je bila tržna dejavnost.
48.    Avtorska pogodba št. 02033 z dne 7. 6. 2006
Organ ni za izplačilo sredstev za avtorski honorar po tej pogodbi predložil nobene pogodbe, ki bi predstavljala temelj za sklenitev avtorske pogodbe, prav tako ni predložil nobenih računovodskih izkazov, iz katerih bi izhajalo, da je organ za izplačilo po avtorski pogodbi prejel sredstva s trga, da je iz prejetih sredstev izplačal avtorski honorar, niti ali so bili povrnjeni režijski in preostali stroški za izvedbo dejavnosti, za katero organ zatrjuje, da je bila tržna dejavnost.
49.    Avtorska pogodba št. 00876 z dne 14. 3. 2006
Organ ni predložil nobenih računovodskih evidenc, iz katerih bi izhajalo, da je organ za izplačilo po avtorski pogodbi prejel sredstva s trga, da je iz prejetih sredstev izplačal avtorski honorar, niti ali so bili povrnjeni režijski in preostali stroški za izvedbo dejavnosti, za katero organ zatrjuje, da je bila tržna dejavnost.
50.    Avtorska pogodba št. 00737 z dne 23. 2. 2006,
Organ ni za izplačilo sredstev za avtorski honorar po tej pogodbi predložil nobene pogodbe, ki bi predstavljala temelj za sklenitev avtorske pogodbe, prav tako ni predložil nobenih računovodskih izkazov, iz katerih bi izhajalo, da je organ za izplačilo po avtorski pogodbi prejel sredstva s trga, da je iz prejetih sredstev izplačal avtorski honorar, niti ali so bili povrnjeni režijski in preostali stroški za izvedbo dejavnosti, za katero organ zatrjuje, da je bila tržna dejavnost.
51.    Avtorska pogodba št. 06.00001 z dne 4. 1. 2006
Organ ni za izplačilo sredstev za avtorski honorar po tej pogodbi predložil nobene pogodbe, ki bi predstavljala temelj za sklenitev avtorske pogodbe, prav tako ni predložil nobenih računovodskih izkazov, iz katerih bi izhajalo, da je organ za izplačilo po avtorski pogodbi prejel sredstva s trga, da je iz prejetih sredstev izplačal avtorski honorar, niti ali so bili povrnjeni režijski in preostali stroški za izvedbo dejavnosti, za katero organ zatrjuje, da je bila tržna dejavnost.
52.    Avtorska pogodba za ponatis št. 03429 z dne 23. 11. 2006
Organ ni predložil nobenih računovodskih evidenc, iz katerih bi izhajalo, da je organ za izplačilo po avtorski pogodbi prejel sredstva s trga, da je iz prejetih sredstev izplačal avtorski honorar, niti ali so bili povrnjeni režijski in preostali stroški za izvedbo dejavnosti, za katero organ zatrjuje, da je bila tržna dejavnost.
53.    Avtorska pogodba za ponatis št. 02657 z dne 19. 9. 2006
Organ ni predložil   evidenc, iz katerih bi izhajalo, da je organ za izplačilo po avtorski pogodbi prejel sredstva s trga, da je iz prejetih sredstev izplačal avtorski honorar, niti ali so bili povrnjeni režijski in preostali stroški za izvedbo dejavnosti, za katero organ zatrjuje, da je bila tržna dejavnost.
54.    Podjemna pogodba št. 03461 z dne 27. 11. 2006
Organ ni za izplačilo sredstev za avtorski honorar po tej pogodbi predložil nobene pogodbe, ki bi predstavljala temelj za sklenitev avtorske pogodbe, prav tako ni predložil nobenih računovodskih izkazov, iz katerih bi izhajalo, da je organ za izplačilo po avtorski pogodbi prejel sredstva s trga, da je iz prejetih sredstev izplačal avtorski honorar, niti ali so bili povrnjeni režijski in preostali stroški za izvedbo dejavnosti, za katero organ zatrjuje, da je bila tržna dejavnost.
55.    Avtorska pogodba št. 05.00059 z dne 19. 10. 2005
Organ ni predložil nobenih računovodskih evidenc, iz katerih bi izhajalo, da je organ za izplačilo po avtorski pogodbi prejel sredstva s trga, da je iz prejetih sredstev izplačal avtorski honorar, niti ali so bili povrnjeni režijski in preostali stroški za izvedbo dejavnosti, za katero organ zatrjuje, da je bila tržna dejavnost.
56.    Avtorska pogodba št. 05.00036 z dne 16. 8. 2005
Organ ni predložil nobenih računovodskih evidenc, iz katerih bi izhajalo, da je organ za izplačilo po avtorski pogodbi prejel sredstva s trga, da je iz prejetih sredstev izplačal avtorski honorar, niti ali so bili povrnjeni režijski in preostali stroški za izvedbo dejavnosti, za katero organ zatrjuje, da je bila tržna dejavnost.
57.    Pogodba o delu št. 036/2005 z dne 28. 2. 2005
Organ ni za izplačilo sredstev za avtorski honorar po tej pogodbi predložil nobene pogodbe, ki bi predstavljala temelj za sklenitev avtorske pogodbe, prav tako ni predložil nobenih računovodskih izkazov, iz katerih bi izhajalo, da je organ za izplačilo po avtorski pogodbi prejel sredstva s trga, da je iz prejetih sredstev izplačal avtorski honorar, niti ali so bili povrnjeni režijski in preostali stroški za izvedbo dejavnosti, za katero organ zatrjuje, da je bila tržna dejavnost.
58.    Avtorska pogodba št. 05.00200 z dne 2. 12. 2005
Organ ni za izplačilo sredstev za avtorski honorar po tej pogodbi predložil nobene pogodbe, ki bi predstavljala temelj za sklenitev avtorske pogodbe, prav tako ni predložil nobenih računovodskih izkazov, iz katerih bi izhajalo, da je organ za izplačilo po avtorski pogodbi prejel sredstva s trga, da je iz prejetih sredstev izplačal avtorski honorar, niti ali so bili povrnjeni režijski in preostali stroški za izvedbo dejavnosti, za katero organ zatrjuje, da je bila tržna dejavnost.
59.    Avtorska pogodba št. 05.00187 z dne 21. 11. 2005

Organ ni za izplačilo sredstev za avtorski honorar po tej pogodbi predložil nobene pogodbe, ki bi predstavljala temelj za sklenitev avtorske pogodbe, prav tako ni predložil nobenih računovodskih izkazov, iz katerih bi izhajalo, da je organ za izplačilo po avtorski pogodbi prejel sredstva s trga, da je iz prejetih sredstev izplačal avtorski honorar, niti ali so bili povrnjeni režijski in preostali stroški za izvedbo dejavnosti, za katero organ zatrjuje, da je bila tržna dejavnost.


Na podlagi navedb organa in pregledane dokumentacije, je IP lahko ugotovil, da ne držijo navedbe organa, da je sredstva za izplačilo avtorskih pogodb vedno zagotovil iz druge (tržne) dejavnosti. Organ namreč tega za 22 od 59 pogodb (pogodbe navedene pod zaporednimi številkami 2., 3., 8., 9., 13., 16., 17., 33., 35., 37., 40., 43.-46., 48., 50., 51., 54. in 57.-59.) sploh ni izkazal, saj IP kljub večkratnim pozivom za posredovanje dokumentacije ni predložil temeljne pogodbe, ki bi izkazala, s kom je organ sklenil temeljno pogodbo, na podlagi katere so se izplačevali avtorski honorarji in v kakšni višini. Brez teh podatkov ni mogoče ugotoviti, ali je organ sredstva za plačilo avtorskih/podjemnih pogodb prejel iz druge (tržne) dejavnosti ali je sredstva prejel iz dejavnosti, ki jo opravlja kot javno službo. Organ v tem delu svojega dokaznega bremena torej ni izpolnil.


Skladno z drugim odstavkom 7. člena Odloka sme organ drugo dejavnost opravljati le, če zagotovi povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju te dejavnosti. Iz pregleda računovodskih evidenc je IP ugotovil, da organ ni izkazal, da bi zagotovil povračilo stroškov iz druge dejavnosti (v obliki obračuna režijskih stroškov, ki se iz druge dejavnosti odvedejo v javno službo). Organ za pogodbe pod št. 33., 35., 37., 40. in 43.-59. IP ni posredoval nobenih računovodskih evidenc, ki bi izkazovale, da je organ zagotovil kakršnokoli povračilo stroškov. Iz računovodskih evidenc za pogodbe pod št. 3., 10., 12., 15., 18.-21., 25.-27., 31., 34., 36., 39. in 42. izhaja, da organ ni za režijske stroške namenil nobenih sredstev in torej ni zagotovil povračila stroškov, nastalih pri izvajanju teh obveznosti. Glede pogodb pod št. 4., 8., 9., 13., 16., 17., 29. in 32. pa iz računovodskih evidenc izhaja, da je organ za režijske stroške namenil manj kot 10% prejetih sredstev, kljub temu, da je organ na ogledu in camera pojasnil, da je upravni odbor fakultete pred leti določil, da se bodo za izvedbo druge dejavnosti zaračunali režijski stroški v pavšalnem znesku 10%, ki se bodo nakazali nazaj v javno službo. Organ torej za 44 od 59 pogodb ni izkazal, da bi iz sredstev prejetih za drugo dejavnost, zagotovil povračilo stroškov v sredstva javne službe, s čimer organ ni izpolnil svojega dokaznega bremena. 


Poleg režijskih stroškov (za uporabo prostorov, elektrike, vode, opreme ipd.) je bila dolžnost organa tudi, da izkaže, da so bili vsi preostali stroški (potni stroški, fotokopiranje, tiskanje, stroški reprezentance ipd.) izplačani iz sredstev, ki jih je organ prejel iz naslova druge (tržne) dejavnosti. Iz predloženih računovodskih evidenc za pogodbe pod št. 2., 6., 11., 14., 19., 23., 28.-30., 32. in 41. ni razvidno, ali je organ imel kakršnekoli druge stroške, v primeru, da jih je imel, pa se ti niso izplačali iz prejetih sredstev (oz. slednje ni razvidno iz predloženih stroškovnih mest). Za 20 pogodb pod št. 33., 35., 37., 40. in 43.-59. organ IP, kljub pozivu, ni posredoval računovodskih evidenc, zato organ ni izpolnil svojega dokaznega bremena in ni izkazal, da je stroške, nastale v povezavi s temi dejavnostmi, izplačal iz druge (tržne) dejavnosti. Za 31 od 59 pogodb organ torej ni izkazal, da je bilo iz prejetih sredstev zagotovljeno povračilo stroškov, ki so nastali z izvajanjem druge dejavnosti. 


IP je nazadnje ugotovil še, da je organ za pogodbe pod št. 3., 7. 12. in 38 porabil več sredstev, kot jih je pridobil iz naslova druge (tržne) dejavnosti, pri čemer organ ni dokazal, da razlike ni izplačal iz sredstev javne službe. V primeru avtorske pogodbe pot zap. št. 7 je iz računovodskih evidenc razvidno, da je organ porabil 10x več sredstev, kot jih je iz naslova druge dejavnosti sploh prejel (oz. podredno ni izkazal, zakaj podatki iz stroškovnega mesta izkazujejo 10x višje odhodke, kot so bili prejemki na stroškovnem mestu).


Medsebojna povezanost vseh virov sredstev


Ne glede na delitev dejavnosti na javno službo in druge dejavnosti in četudi bi organ uspel dokazati, da je glede dejavnosti, ki jih je izvajal kot druge dejavnosti, spoštoval vse zgoraj navedene zahteve, je treba upoštevati, da je konkreten primer specifičen v tem, da je organ članica državne univerze, za katero je že ustavodajalec v drugem odstavku 58. člena Ustave RS izrecno določil, da način njenega financiranja ureja zakon. Pri tem je treba poudariti, da Ustava RS ne omejuje zakonodajalca le na ureditev načina financiranja iz proračuna ter v tem okviru načina financiranja javne službe in drugih dejavnosti, temveč omogoča tudi ureditev načina financiranja iz drugih virov. Kot izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I 156/08-16 z dne 14. 4. 2011, je to eden izmed načinov za omogočanje izvrševanja pravice do avtonomije državnih univerz in visokih šol iz prvega odstavka 58. člena Ustave RS, zlasti v njeni znanstveno-pedagoški komponenti. Financiranje organa, ki je članica univerze, skladno z zakonom zagotavlja Republika Slovenija. V zvezi s financiranjem organa je treba poudariti, da je bil kot javni zavod ustanovljen na podlagi Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZZ), ki je ustvaril poseben organizacijski model za izvajanje neprofitnih dejavnosti, katerih namen je izvajanje določenih nalog v javnem interesu. Zakonodajalec je torej že v temelju predvidel, da tvorbe s tovrstno statusno ureditvijo ne bodo izvajale tržnih dejavnosti oz. dejavnosti, ki v skladu z zakonitostmi na tržišču zasledujejo dobiček. Za razliko od velikega števila javnih zavodov je v skladu 13. členom ZViS univerza oz. samostojni visokošolski zavod, ki ga je ustanovila Republika Slovenija, resda lastnik premoženja, pridobljenega iz javnih in drugih virov, vendar je razpolaganje s tem premoženjem zakonsko regulirano oz. omejeno (tretji in četrti odstavek 13. člena ZViS). Javni zavod torej glede na zakonsko ureditev v nobenem primeru ne more ustvariti dobička (kot premoženjske kategorije), v tem kontekstu pa je tudi protislovno govoriti o tem, da bi javni zavod kot nepridobitna organizacija izvajal tržno dejavnost.  Besedna zveza »druge dejavnosti« je zato v tem kontekstu uporabljena tudi v tej odločbi, namesto uporabe besedne zveze »tržna dejavnost«. Na tem mestu pa IP poudarja še, na kakšen način so zaradi zgoraj navedene ureditve financiranja organa medsebojno povezani vsi viri sredstev organa, s čimer IP utemeljuje potrebo po preglednosti delovanja organa tako na področju izvajanja javne službe kot tudi na področju izvajanja druge dejavnosti.


Kot izhaja iz ugotovitev te odločbe, organ ni izkazal, koliko prihodkov je imel iz naslova druge dejavnosti in ali je bilo zagotovljeno povračilo stroškov, ki so nastali zaradi poplačila avtorjev oz. podjemnikov na podlagi posamezne pogodbe. Organ se je v odločbi in na ogledu in camera sicer pavšalno skliceval, da sklenjenih avtorskih in podjemnih pogodb ni izplačal iz naslova izvajanja javne službe, ampak iz naslova opravljanja druge dejavnosti in da računovodska evidenca sklenjenih pogodb izkazuje, da dejavnosti ne sodijo pod javno službo in da so financirane iz sredstev ustvarjenih na trgu, vendar je ob natančnem pregledu računovodskih evidenc za konkretne pogodbe mogoče ugotoviti očitno drugačno stanje, kot ga je zatrjeval organ.


Organ s predložitvijo računovodskih evidenc ni uspel izkazati, da bi ustrezno obračunaval režijske stroške za delovanje javne službe, prav tako ni celovito izkazal, kako oz. ali sploh je pokril vse ostale fiksne in variabilne stroške (npr. stroške zavarovanja, elektrike, vode in komunalnih storitev, varovanja, čiščenja, amortizacije, računovodskih storitev, ipd.), ki so nastali pri izvajanju posamezne obravnavane (tržne) dejavnosti. Iz podatkov, ki jih je IP posredoval organ, namreč ni mogoče ugotoviti, niti koliko je bilo vseh stroškov z izvedbo druge (tržne) dejavnosti, niti ali je organ te stroške (v celoti) pokril in s katerimi sredstvi. Iz narave stvari izhaja, da je pri vsaki posamezni pogodbi prisotna vsaj ena izmed primeroma naštetih vrst stroškov, in glede na to, da organ glede teh stroškov ni izkazal, da jih vodi ločeno za drugo (tržno) dejavnost in javno službo oz. da razpolaga s t. i. sodili, na podlagi katerih bi zagotovil povračilo stroškov, ki nastanejo pri izvajanju druge dejavnosti, je treba zaključiti, da sta dejavnost javne službe in tržna dejavnost pri organu s stroškovnega vidika medsebojno neločljivo prepleteni. Stroški, ki nastanejo v zvezi z izvedbo določene raziskave, niso omejeni zgolj na stroške fotokopiranja in morebitne potne stroške, temveč predstavljajo širok spekter stroškov, za katere ni bilo mogoče ugotoviti, kako jih je organ pokrival, sploh v primerih, kadar od prejetih stroškov ni obračunal nobenih režijskih stroškov. 


Tudi organ sam je na ogledu in camera zatrdil, da nima nobene posebne dokumentacije, iz katere bi izhajala bolj natančna razmejitev za vsak posamični projekt, s katero bi bilo mogoče podrobneje ugotoviti in razmejiti vse režijske stroške, ki nastanejo v okviru izvajanja javne službe, od tistih, ki nastanejo v okviru izvajanja druge dejavnosti, pri čemer je IP ugotovil, da so ti stroški medsebojno povezani in prepleteni. Organ je tudi navedel, da nima v celoti pregleda nad tem, ali profesorji delo za drugo dejavnost opravljajo doma ali na fakulteti in ali jo opravljajo z lastnimi sredstvi ali sredstvi fakultete. Organ je zgolj pavšalno zatrdil, da slednje ni relevantno, saj z deležem 10% sredstev, ki jih nameni za pokrivanje režijskih stroškov druge dejavnosti, zagotovo pokrije vse stroške, ki so nastali v okviru izvajanja druge dejavnosti. IP je ugotovil, da te navedbe organa ne držijo, saj organ v 44 od 59 primerih ni odvedel 10% režijskih stroškov iz prejetih sredstev za drugo dejavnost nazaj v sredstva javne službe.


Dejstvo, da iz določenih avtorskih pogodb izhaja, da so se opravljale na Ekonomski fakulteti, za preostale pa ni bilo mogoče ugotoviti, ali so se opravljale v prostorih organa ali s sredstvi organa, niti ali so se opravljale v prostem času profesorjev ali v času, ko bi morali opravljati delo po pogodbi o zaposlitvi ali po avtorskih oziroma podjemnih pogodbah, ki so jih sklenili za izvajanje nalog s področja zagotavljanja javne službe, kaže na to, da organ delovnega procesa nima urejenega na način, ki bi omogočal preverjanje zatrjevanih dejstev in posledično ugotavljanje, ali organ izvaja drugo (tržno) dejavnost v skladu s predpisi. 
Pri dokazovanju, da so izpolnjene predpisane zahteve za izvajanje tržne dejavnosti, ne zadošča zgolj sklicevanje na dejstva, ampak je treba konkretno ugotoviti, ali je bilo ovirano izvajanje javne službe in ali je bilo zagotovljeno povračilo stroškov. Če ta pogoj ni izpolnjen, ni mogoče govoriti o drugi (tržni dejavnosti v pravnem smislu, kar pomeni, da obravnavane informacije sodijo v delovno področje organa v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe št. I U 902/2013-29, z dne 20. 5. 2015 (str. 8), v kateri je Upravno sodišča RS navedlo, da bi »drugačno stališče pomenilo, da lahko za izvajanje javne službe ustanovljen in zato z javnimi sredstvi financiran organ zavrača posredovanje informacij o dejavnosti, ki jo opravlja, s pavšalnim sklicevanjem, da gre za tržno dejavnost, ne da bi bilo dejansko izkazano, da se ta dejavnost opravlja brez škode za izvajanje javne službe in po tržnih principih; prosilec pa tega ne bi mogel preveriti, ker bi se mu prav iz tega razloga odrekel dostop do s tem povezanih informacij.«

Dolžnost organa je, da vodi ustrezne evidence in da dejstva izkaže. IP je organ večkrat pozval k predložitvi ustreznih dokumentov in si prizadeval popolno ugotoviti dejansko stanje, vendar dejansko stanje glede dejstev, za katere organ ne vodi nobenih evidenc oz. jih IP v pritožbenem postopku ni predložil, ni mogoče ugotoviti. Slednje pripelje lahko le do zaključka, da organ svoje druge dejavnosti ni vodil na način, da bi bilo mogoče zaključiti, da gre za drugo dejavnost organa, ki je v celoti ločena od javne službe organa, saj organ slednjega ni uspel izkazati.

Kot je navedlo Upravno sodišče v sodbi št. I U 1439/2015-15 z dne 10. 11. 2016, v kateri je presojalo prvotno odločitev IP v konkretni zadevi, lahko tožnica opravlja drugo dejavnost »če s tem ne ovira dejavnosti, ki sodijo v okvir javne službe in če sredstva za te dejavnosti ustvari na trgu /…/ kar mora biti razvidno iz računovodskih evidenc.«. Glede na ugotovitve IP organ svoje dejavnosti ne opravlja na tak način, da bi bilo mogoče slediti, da opravlja drugo (tržno) dejavnost, saj organ s predložitvijo računovodskih in drugih evidenc ni izkazal, da z opravljanjem druge dejavnosti ni bila ovirana dejavnost, ki sodi v okvir javne službe in da so bila sredstva za te dejavnosti ustvarjena na trgu. Skladno s 7. členom Odloka pa tudi ni izkazal, da je bilo za opravljanje te dejavnosti zagotovljeno povračilo stroškov.

Skladno s citirano odločbo Upravnega sodišča v primeru, da pri izvajanju druge dejavnosti organ ne spoštuje prej navedenih zahtev, to pomeni oviranje dejavnosti javne službe zaradi opravljanja drugih dejavnosti oziroma porabo javnih sredstev za pokrivanje drugih dejavnosti namesto za izvajanje javne službe (tč. 30 citirane sodbe). Glede navedenih pogodb je zato treba upoštevati odločbo Ustavnega sodišča U-I-272/97 z dne 23. 11. 2000, ki govori o medsebojni povezanosti virov sredstev. To pomeni, da je v odvisnosti od ugotovljenih konkretnih okoliščin, kadar gre za državno univerzo, zahtevane informacije treba šteti za informacije javnega značaja.

IP se na tem mestu opredeljuje tudi do stališča sodišča iz točke 31 citirane sodbe Upravnega sodišča, in sicer da tudi če bi organ izkazal, da je tržno dejavnost izvajal v skladu s predpisi in je bilo s prihodki od te dejavnosti zagotovljeno povračilo stroškov, je organ dolžan posredovati informacije iz 4.a člena.

Kot je pojasnilo resorno Ministrstvo za javno upravo v mnenju št. 100-423/2015/2 z dne 26. 3. 2015 , »je zakonodajalec z uveljavitvijo novele ZDIJZ-C predpisal javnost osnovnih podatkov iz pogodb o izdatkih tudi za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. To pomeni, da so tudi določeni zasebno – pravni subjekti, ki so pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, dolžni omogočati dostop do osnovnih podatkov o izplačilih fizičnim ali pravnim osebam (komu, koliko, iz katerega naslova). Gre za absolutno javne podatke iz prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ. Enaka zaveza, na podlagi 2. alineje drugega odstavka 1.a člena ZDIJZ, obstaja za druge osebe zasebnega prava, kjer je vsaj eden od ustanoviteljev oseba javnega prava (npr. Univerza Emuni, kjer je soustanovitelj Univerza v Mariboru). Zakonodajalec je izhajal iz namena, da se takšna mera transparentnosti, ki je že uveljavljena v ožjem javnem sektorju, razširi še na širši javni sektor. Za omenjene dodatne zavezance, med katere uvrščamo tudi vsa podjetja, ki so v 100 odstotni lasti države ali samoupravnih lokalnih skupnosti (poleg javnih podjetij in javnih gospodarskih zavodov) velja določba 4. odstavka 10.a člena, ki nalaga obveznost javne objave (preko spleta) informacij javnega značaja o transakcijah, opravljenih s strani registriranih zavezancev, ki se nanašajo na izdatke. Dodatno veljajo zanje tudi določila 11. in 12. odstavka 10.a člena, ki nalaga subjektom objavo podatkov o sklenjenih donatorskih, sponzorskih, svetovalnih, avtorskih in drugih intelektualnih storitvah, v roku 5 dni od sklenitve posla.« Po mnenju ministrstva »bi bilo v skladu z navedenim diametralno nasprotno s cilji in načeli ZDIJZ oziroma povsem nesistemsko razmišljanje, po katerem bi se od univerz, ki predstavljajo javne zavode, zahtevala manjša mera transparentnosti, kot se zahteva od zasebnih univerz oziroma gospodarskih družb pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.«

Dejstvo, da so določeni podatki pri avtorskih in podjemnih pogodbah absolutno javni tudi pri subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, je potrdilo tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. IIU 317/2014-12 z dne 19. 8. 2015.  Upravno sodišče je potrdilo odločitev IP v odločbi št. 0902-9/2014/9 z dne 5. 8. 2014, da morajo subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava vedno omogočiti dostop do podatkov o nazivu pogodbenih partnerjev, pogodbeni vrednosti, višini izplačila, datumu in trajanju posla, če gre za svetovalne, avtorske in druge pogodbe o izvedbi intelektualnih storitev. Stališče iz sodbe Upravnega sodišča, ki se nanaša na pogodbe, sklenjene z NKBM, ki svoje storitve opravlja izključno na trgu, toliko bolj velja za organ, ki primarno izvaja javno službo, njegova druga dejavnost pa je omejena na minimum, ki še omogoča nemoteno izvajanje javne službe. Nobenega dvoma torej ne more biti, da je tudi "druga" dejavnost organa podvržena določeni stopnji transparentnosti, in torej nikakor ne gre za področje, ki bi bilo v celoti izključeno iz dometa 4. člena ZDIJZ. 

Da gre pri podatkih o izplačilih organov iz 1. člena ZDIJZ za informacije javnega značaja, jasno izhaja tudi iz četrtega odstavka 10.a člena ZDIJZ. Ta določa, da organ, pristojen za javna plačila (UJP), posreduje v svetovni splet informacije javnega značaja o transakcijah, opravljenih s strani registriranih zavezancev iz prvega odstavka tega člena in preostalih registriranih zavezancev po 1. členu tega zakona (kamor spadajo tudi javni zavodi), z izjemo tistih, ki so zavezani kot nosilci javnih pooblastil ali izvajalci javnih služb, če ne gre hkrati za registrirane zavezance iz prvega odstavka tega člena, in sicer:
-    datum transakcije,
-    znesek in valuta transakcije, 
-    račun, naziv ali firma in sedež prejemnika v dobro, razen, če je prejemnik fizična oseba, 
-    namen plačila.

Na podlagi navedene določbe so od sredine oktobra 2014 na spletni strani UJP, http://www.ujp.gov.si/dokumenti/dokument.asp?id=472, razvidne vse transakcije zavezancev iz 1. člena ZDIJZ, pri čemer pri javnih zavodih ni delitve na transakcije, ki izvirajo iz javne službe in tiste, ki izvirajo iz druge dejavnosti, ampak so objavljene vse transakcije in posledično vse transakcije predstavljajo informacije javnega značaja. Določba četrtega odstavka 10. a člena ZDIJZ tako ne ločuje transakcij, izplačanih v breme proračunskih sredstev od tistih, ki so izplačane iz t.i. drugih sredstev javnih zavodov. Na spletni strani UJP so prikazane vse transakcije, zato IP ugotavlja, da od uveljavitve novele ZDIJZ-C razlikovanje med proračunskimi in drugimi sredstvi z vidika vprašanja, ali gre za informacijo javnega značaja, ni relevantno. Predmetne transakcije so sicer na spletni strani UJP dostopne brez podatka o fizični osebi, vendar, ko že pojasnjeno zgoraj, gre za informacije javnega značaja, podatki o prejemniku in znesku izplačila pa so po ZDIJZ dostopni na zahtevo prosilca (gre za podatke o porabi javnih sredstev), kot v konkretnem primeru.  Upoštevaje navedeno, lahko IP zaključi, da od uveljavitve novele ZDIJZ-C, tudi pri javnih zavodih razlikovanje med proračunskimi in drugimi sredstvi ni bistvena okoliščina, ki opredeljuje ali gre za informacije javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ. 

Vse predhodne ugotovitve tako vodijo do nadaljnjega zaključka, da so vsi podatki, ki se nanašajo na izplačila organa prejemnikom iz naslova avtorskih oziroma podjemih pogodb, informacije javnega značaja, saj se nanašajo oz. izvirajo iz delovnega področja organa, organ z njimi razpolaga in se nahajajo v materializirani obliki. Organ ni izkazal, da je podatke pridobil v okviru svoje druge dejavnosti, zaradi česar jih je skladno z določbo Ustavnega sodišča treba šteti v okvir informacij javnega značaja. V konkretnem primeru so torej glede zahtevanih avtorskih in podjemnih pogodb, sklenjenih v obdobju od 1. 1. 2005 do 13. 3. 2015, izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. 

3. Izjeme od prosto dostopnih informacij javnega značaja

Vse navedeno pa ne pomeni, da so vsi podatki v zahtevanih pogodbah tudi prosto dostopne informacije javnega značaja, zato jih je treba presojati še z vidika izjem od prostega dostopa, določenih v 5.a in 6. členu ZDIJZ. 

3.1.    Izjema varstva osebnih podatkov

Izjema iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ker je IP ugotovil, da gre pri dokumentih, ki so predmet presoje, za informacije javnega značaja, je treba nadalje presoditi, ali so v dokumentih vsebovane tudi kakšne od izjem. 

Upoštevaje definicijo osebnega podatka iz 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1), so podatki o izplačilih honorarjev po avtorskih in podjemnih pogodbah fizičnim osebam nedvomno osebni podatki. Ker razkritje osebnega podatka javnosti predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika.

IP je v ugotovitvenem postopku pregledal 675 zahtevanih avtorskih in podjemnih pogodb in ugotovil, da so v njih navedeni nekateri osebni podatki, za razkritje katerih v postopku po ZDIJZ ni mogoče najti ustrezne pravne podlage. V pogodbah se namreč nahajajo podatki o stalnem bivališču, transakcijskem računu in davčni številki prejemnika avtorskega honorarja ali izplačila po podjemni pogodbi, neto znesek izplačila po podjemni pogodbi, ter osebna imena fizičnih oseb, ki niso javni uslužbenci, denimo oseb, ki so opravile zagovor magistrskega ali doktorskega dela ter oseb, ki so bile habilitirane v naziv. Ti osebni podatki prejemnika avtorskega honorarja ali izplačila po podjemni pogodbi se pojavljajo v večini pregledanih pogodb, podatki o fizičnih osebah pa le na nekaterih pogodbah ali prilogah, kar je odvisno od vsebine same pogodbe.  

V zvezi s temi osebnimi podatki je torej IP ugotovil, da pravna podlaga za njihovo razkritje ni podana, zato je treba uporabiti izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta namreč določa, da se zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Razkritje teh podatkov bi pomenilo kršitev ZVOP-1, zato je IP v 1. točki izreka te odločbe odločil, da jih mora organ prekriti s tehniko anonimizacije, da se prosilec in javnost z njimi ne morejo seznaniti. Pri tem se je IP oprl na določbo 7. člena ZDIJZ, ki določa, da se prosilcu, če dokument le deloma vsebuje varovane informacije in se te informacije da iz dokumenta izločiti, omogoči dostop do preostalega dela dokumenta.

3.1.1.    Zakonske podlage za razkritje osebnih podatkov

Uvodno

Kot prvi argument, ki ga je mogoče izpostaviti v prid stališču, da podatek o imenu in priimku prejemnika avtorskega honorarja ali izplačila po podjemni pogodbi ter z njim povezani podatki o izplačilih na podlagi avtorske oziroma podjemne pogodbe predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja, je sistematična razlaga določb novele ZDIJZ-C. Z uveljavitvijo navedene novele se po prvem odstavku 6.a člena ZDIJZ v zvezi z informacijami javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (gospodarskih družb in drugih pravnih oseb zasebnega prava), ki izvajajo pretežno oz. izključno tržno dejavnost, zahteva, da ti zavezanci omogočijo dostop do osnovnih podatkov o sklenjenih pravnih poslih iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ (gre med drugim tudi za podatke o sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodbah in pogodbah, s katerimi se dosega enak učinek). Pri tem pa ZDIJZ v prvem odstavku 6.a člena taksativno našteva podatke, ki predstavljajo absolutno javne podatke (t.j. podatke, katerih razkritje je dopustno ne glede na izjeme, opredeljene v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, med katere sodi tudi izjema varstva osebnih podatkov). Ti podatki so: 
1.    podatek o vrsti posla; 
2.    pogodbenem partnerju, in sicer za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe ter za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja;
3.    pogodbeni vrednosti in višini posameznih izplačil;
4.    datumu in trajanju posla in 
5.    enakih podatkih iz aneksa k pogodbi.

Ob dejstvu, da prosto dostopne informacije javnega značaja predstavljajo tudi podatki o imenu in priimku (celo kraju prebivanja) prejemnikov honorarjev, vrsti posla ter pogodbeni vrednosti in v tem smislu tudi višini posameznih izplačil na podlagi avtorskih in podjemnih pogodb pri subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ki so gospodarske družbe in ki izvajajo izključno oz. pretežno tržno dejavnost (sem npr. spadajo družbe kot NLB, NKBM, Zavarovalnica Triglav, Javno podjetje Energetika Ljubljana, ...), bi bilo povsem nesistemsko in v nasprotju z namenom ZDIJZ (2. člen) zavzeti stališče, da ti podatki pri javnih zavodih (katerih namen ustanovitve je izvajanje nepridobitne dejavnosti) ali pri katerem drugem zavezancu iz 1. člena ZDIJZ, predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Zakonodajalec je pri noveli ZDIJZ-C namreč izhajal iz predpostavke, da so podatki o izplačilih zavezancev iz 1. člena ZDIJZ (kamor spada tudi organ) že v najširši možni meri javno odstopni, na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Tako izhaja tudi iz prej citiranega mnenja Ministrstva za javno upravo in predvsem sodbe Upravnega sodišča št. IIU 317/2014-12 z dne 19. 8. 2015, ki je izpodbila kakršenkoli dvom v to, da gre pri obravnavanih podatkih iz avtorskih in podjemnih pogodbah za absolutno javne podatke. 

Podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 1439/2015-15 z dne 10. 11. 2016, v kateri je navedlo (glej tč. 31), da »tudi če bo organ izkazal, da je tržno dejavnost izvajal v skladu s predpisi in je bilo s prihodki od te dejavnosti zagotovljeno povračilo stroškov, je organ dolžan posredovati informacije iz 4.a člena ZDIJZ.«

Poleg pravkar povzetega stališča, ki podatke o prejemnikih avtorskih honorarjev in izplačil po podjemnih pogodbah uvršča med prosto dostopne informacije javnega značaja že ob analogni uporabi prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ, pa IP ugotavlja, da so v konkretnem primeru izpolnjeni tudi pogoji, določeni v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, na podlagi katerih je dopustno razkritje osebnih podatkov o prejemnikih avtorskih honorarjev in izplačil po podjemnih pogodbah, ker gre za podatke o porabi javnih sredstev. 

Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ namreč izhaja, da ni izključeno, da je razkritje informacije javnega značaja, ki sicer predstavlja varovan osebni podatek v določenih primerih vendarle dopustna. Tako bo na primer dopustno razkriti informacije javnega značaja, ki predstavljajo osebni podatek, če gre hkrati za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Iz določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ namreč izhaja, da se, ne glede na morebitne izjeme (tudi izjemo varstva osebnih podatkov) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. 

3.1.2.    Podatek o porabi javnih sredstev

Glede na to, da se predmetna izjema od izjem nanaša na podatke o porabi javnih sredstev, ZDIJZ pa ne vsebuje definicije javnih sredstev, se je IP pri opredelitvi pojma javnih sredstev oprl na določbe Zakona o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 11/01, s spremembami, v nadaljevanju ZRacS-1). ZRacS-1 namreč v prvem odstavku 20. člena določa, da Računsko sodišče revidira poslovanje uporabnikov javnih sredstev, iz petega odstavka istega člena, ki določa, kdo so uporabniki javnih sredstev po ZRacS-1, pa je moč razbrati, katera sredstva predstavljajo javna sredstva. Peti odstavek 20. člena ZRacS-1 določa, da je po ZRacS-1 uporabnik javnih sredstev:  
1. pravna oseba javnega prava ali njena enota; 
2. pravna oseba zasebnega prava, če zanjo velja vsaj eno od naslednjega:
-    da je prejela pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti; 
-    da izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije; 
-    da je gospodarska družba, banka ali zavarovalnica, v kateri imata država in lokalna skupnost večinski delež;
3. fizična oseba, če zanjo velja vsaj eno od naslednjega: 
-    prejela pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti; 
-    da izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije. 

Iz navedene določbe ZRacS-1 izhaja, da spada med uporabnike javnih sredstev vsaka oseba (pravna ali fizična), če izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije. Iz določbe petega odstavka 20. člena ZRacS-1 izhaja logičen sklep, da pojem javnih sredstev ne zajema zgolj proračunskih sredstev, pač pa tudi sredstva, ki jih izvajalec javne službe za izvajanje javne službe pridobi iz drugih virov (za konkreten primer relevanten prvi odstavek 72. člena ZViS). Do istega zaključka pridemo tako z jezikovno razlago, kot tudi z logično razlago (argumentum a contrario) 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zakonodajalec je namreč zapisal, da se dostop do informacije dovoli, če gre za porabo javnih sredstev in ne, da se dostop dovoli, če gre (zgolj) za porabo proračunskih sredstev. Če bi zakonodajalec želel določiti dostop zgolj do tistih informacij, ki so vezana na porabo proračunskih sredstev, bi to nedvomno izrecno zapisal, a tega ni storil. Zaradi tega je treba pojem javne porabe iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ razumeti širše, in sicer v smislu definicije, ki izhaja iz zgoraj citirane določbe petega odstavka 20. člena ZRacS-1. Četudi v primeru izplačil na podlagi avtorskih in podjemnih pogodbah ne gre za neposredno, niti za posredno porabo proračunskih sredstev, pa nedvomno gre za porabo javnih sredstev. Navedeno potrjuje tudi dejstvo, da je Računsko sodišče v že večkrat revidiralo fakultete tudi v delu, ki se nanaša na izplačila po avtorskih in podjemnih pogodbah.

IP še ugotavlja, da v kolikor bi vzdržala trditev organa, da je dopustno na podlagi zahteve po ZDIJZ razkriti le podatke o porabi proračunskih sredstev, potem tudi plače zaposlenih pri organu ne bi bile javne. Namreč iz 6. člena Pravilnika o plačah in drugih prejemkih iz rednega delovnega razmerja ter o izplačilih in drugih prejemkih iz pogodbenega razmerja na Ekonomski fakulteti (v nadaljevanju Pravilnik) izhaja, da tudi sredstva za plače zaposlenih pri organu ne oblikujejo samo namenska proračunska sredstva, temveč tudi neproračunska sredstva, ki jih organ za opravljanje javne službe pridobiva s prodajo blaga in storitev na trgu ter sredstva, ki jih organ ustvari s prodajo blaga in storitev na trgu. 

Tudi Ustavno sodišče RS je v odločbi št. U-I-272/97 z dne 23. 11. 2000  zavzelo stališče, da so s sredstvi javnih financ mišljena v primeru javnih zavodov vsa sredstva, ki jih ti zavodi pridobivajo na katerega od načinov, uzakonjenih v prvem odstavku 48. člena ZZ, torej iz sredstev ustanovitelja, s plačili za storitve, s prodajo blaga in storitev na trgu in iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in aktom o ustanovitvi. Iz predmetne odločitve Ustavnega sodišča RS tako nedvomno sledi, da je treba pojem javna sredstva razlagati široko (zajema tudi sredstva, pridobljena na trgu) in da ta pojem ne zajema le proračunskih sredstev, ampak je precej širši.

Da pojem »poraba javnih sredstev« zajema tudi porabo prihodkov iz opravljanja tržne dejavnosti javnih zavodov, pa izhaja tudi iz prakse IP. Ta je v zadevi pod opr. št. 090-109/2010/4 z dne 23. 6. 2010, ki se je nanašala na Javni zavod Lekarno Ljubljana, zavzel stališče, da so tudi izplačila iz opravljanja tržne dejavnosti podatki o porabi javnih sredstev in da gre za osebne podatke, katerih razkritje je dopustno na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Takšno stališče je potrdilo najprej Upravno sodišče RS s sodbo št. IU 1003/2010 - 43 z dne 30. 3. 2011, potem pa še Vrhovno sodišče RS s sklepom št. X Ips 187/2011. V citirani sodbi je Upravno sodišče RS navedlo, da »ni relevantno sklicevanje tožeče stranke (Javnega zavoda Lekarna Ljubljana), da uporabnik proračuna v letnem poročilu posebej prikazuje sredstva in vire financiranja za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu ter iz naslova nejavnih prihodkov iz izvajanja javne službe.« 

IP zaključuje, da gre pri zahtevanih podatkih iz točke 2.2.1 te odločbe nedvomno za podatke o porabi javnih sredstev, saj gre za sredstva za izvajanje javne službe, torej gre nedvomno za podatke o porabi javnih sredstev, kar pomeni, da so podatki, ki se nanašajo na prejemnike izplačil po avtorskih ali podjemnih pogodbah v delu, ki zajemajo ime, priimek, namen in višino, tudi skladno z določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ prosto dostopne informacije javnega značaja. Podatki iz točke 2.2.2. te odločbe pa prav tako sodijo pod enak režim transparentnosti, saj organ ni izkazal, da je svojo tržno dejavnost vodil ločeno od javne službe, torej je treba upoštevati določbo Ustavnega sodišča U-I-272/97 z dne 23. 11. 2000, ki govori o medsebojni povezanosti virov sredstev. V obeh primerih gre namreč za dostop do tistih osebnih podatkov prejemnikov avtorskih honorarjev in izplačil po podjemnih pogodbah, za katere je že zakonodajalec ocenil, da v primerjavi z drugimi osebnimi podatki posameznika uživajo znatno zmanjšano stopnjo varovanja. Zakonodajalec je s tem opredelil tiste dele informacijske zasebnosti posameznika, glede katerih mora ta trpeti določene posege zaradi varstva pravic drugih in varstva javnega interesa. Zakoniti cilj oziroma namen, zaradi katerega ZDIJZ dopušča tudi posege v varstvo osebnih podatkov, je opredeljen v 2. členu tega zakona, ki določa, da je namen zakona zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. 

3.1.3.    Podatek, povezan z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca

Čeprav je IP ugotovil, da je treba zahtevane podatke o avtorskih honorarjih in izplačilih po podjemnih pogodbah (ime in priimek prejemnika honorarja oz. izplačila, višino honorarja ter za kakšen namen je honorar bil izplačan) prosilcu razkriti, ker gre za podatke o porabi javnih sredstev, je IP nadalje še ugotovil, da so zahtevani podatki povezani tudi z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Prosilec namreč zahteva podatke o profesorjih, ki sta ali sta bila pri organu zaposlena kot javna uslužbenca. 

Iz sodbe Upravnega sodišča RS št. II U 72/2009-12 z dne 19. 5. 2010  izhaja, da je kriterij »v povezavi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca« treba razlagati široko. V predmetni zadevi je bila prosilka za dostop do informacij javnega značaja Univerza v Mariboru, Upravno sodišče RS pa je zavzelo stališče, da je podatek o tem, ali so delavci Univerze v Mariboru podali izjavo o sklenitvi pogodbenih razmerij za namene akreditacijskih postopkov pri drugih delodajalcih, v zvezi z delovnim razmerjem teh javnih uslužbencev. Po 63. členu ZViS je delovna in pedagoška obveznost zaposlenih v visokošolskem izobraževanju zakonsko določena, iz zadnjega odstavka 63. člena predmetnega zakona pa izhaja, da se pogodba o delu (kamor spada tudi avtorska pogodba) lahko sklene zgolj izjemoma in ne več kot v obsegu ene tretjine s tem zakonom določene pedagoške obveznosti in največ za obdobje deset mesecev v študijskem letu. Kdor ima sklenjeno delovno razmerje na področju visokošolskega izobraževanja v skladu s tem zakonom, mora pred sklenitvijo pogodbe o delu, predložiti soglasje delodajalca. Povedano drugače, po stališču Upravnega sodišča je vprašanje sklepanja podjemnih (tudi avtorskih!) pogodb v visokem šolstvu v zvezi z delovnim razmerjem pri javnih visokošolskih zavodih (kar organ nedvomno je) zaposlenih javnih uslužbencev. Posledično je, po mnenju IP, dostop do podatkov o sklenjenih avtorskih in podjemnih pogodbah ter izplačilih na tej podlagi treba osvetliti tudi na podlagi tega kriterija. 

IP je po pregledu Pravilnika ugotovil, da se neposredna pedagoška obveznost za opravljanje pedagoškega dela (obsega delo na rednem in izrednem študiju, študiju na daljavo in podiplomskem študiju), ki nedvomno sodi v okvir izvajanja javne službe organa, lahko izvaja tudi na podlagi avtorskih in podjemnih pogodb. Po pregledu pogodb, ki so predmet tega pritožbenega postopka, je IP ugotovil, da gre v točki 2.2.1 te odločbe za pogodbe za opravljeno delo, ki sodi v okvir del na rednem in izrednem študiju, študiju na daljavo in podiplomskem študiju (mentorstvo, predavanja, seminarji, konzultacije, prisotnost pri izpitih in zagovorih magistrskega ali doktorskega dela, delo ko predsednik oz. član komisije za obrambo magistrskega dela ali specialističnega dela, ocena primernosti teme, ocena predložene disertacije). Vsa navedena dela v skladu s II. in III. poglavjem Pravilnika sodijo v pedagoške obveznosti.

Glede na navedeno gre v konkretnih primerih nedvomno za podatek v zvezi z delovnim razmerjem, saj se po avtorskih in podjemnih pogodbah dejansko izvajajo dela, ki sodijo v okvir delovnih obveznosti iz rednega delovnega razmerja javnega uslužbenca. Vendar kot navedeno, zakonodaja dopušča (63. člen ZViS), da se neposredna pedagoška obveznost, ki se izvaja kot javna služba, če so bile izkoriščene vse možnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi in je treba zagotoviti nemoteno izvajanje pedagoške dejavnosti, lahko pod določenimi pogoji (ne več kot v obsegu ene tretjine s tem zakonom določene pedagoške obveznosti in največ za obdobje deset mesecev v študijskem letu ) izvaja na podlagi avtorskih in podjemnih pogodb. 

Upoštevaje vse zgoraj navedeno je IP zaključil, da gre pri podatku o imenu in priimku prejemnika, višini izplačanega honorarja ter za kakšen namen je bil honorar izplačan, za prosto dostopno informacijo javnega značaja. Enako velja za podatke o odgovorni osebi organa, ki je s posameznikom sklenila avtorsko ali podjemno pogodbo (dekan, prodekan itd.), za podpise tako posameznika kot odgovorne osebe organa ter soizvajalce predmetov rednega ali izrednega študija, kadar so navedeni. Kot že pojasnjeno, pa je IP ugotovil, da so preostali osebni podatki varovani, zato jih je treba v skladu s 7. členom ZDIJZ pred posredovanjem prekriti. IP je za lažjo izvršitev te odločbe v izreku uporabil način sklopov pogodb, kot jih je za IP pripravil organ (po letih izplačil, po vrsti pogodbe ter po profesorju).  

3.1.4.    Drugi javni podatki

IP je poleg podatkov o imenu in priimku prejemnika honorarja, višini in namenu honorarja, imena, priimka in funkcije odgovorne osebe organa, ki je s posameznikom sklenila pogodbo ter soizvajalcev predmetov ugotovil, da se v pogodbah pojavi tudi ime in priimek soavtorja publikacije ter ime in priimek predsednika založniške dejavnosti. Tudi ti osebni podatki so prosto dostopne informacije javnega značaja, saj so javno objavljene na svetovnem spletu in ni razloga za dvom v zakonitost njihove objave. Posredovanje imena in priimka soavtorja publikacije ter predsednika založniške dejavnosti torej ne bi kršilo varstva osebnih podatkov skladno z ZVOP-1, zato izjema iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana. 

3.1.5.    Test interesa javnosti

IP je dostop do podatkov o honorarjih na podlagi avtorskih in podjemnih pogodb dovolil že na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato izvedba testa interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ) v osnovi ni potrebna. Kljub temu pa je IP dodatno po uradni dolžnosti preveril, ali je izkazan tudi javni interes za razkritje osebnih podatkov prejemnikov avtorskega honorarja ali izplačil po podjemnih pogodbah in s tem podana dodatna pravna podlaga za razkritje določenih osebnih podatkov, in sicer imena, priimka, višine in namena honorarjev. 

Drugi odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na morebitne izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja (med drugim izjeme varstva osebnih podatkov) dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Če torej javni interes glede razkritja pretehta različne interese za nerazkritje informacij, to predstavlja (dodatno) pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v smislu 9. člena ZVOP-1.

V konkretnem primeru je IP ugotovil, da je javni interes za razkritje imena in priimka prejemnikov honorarjev ter višine in namena honorarja močnejši od interesa posameznikov, da se javnost ne seznani z navedenimi osebnimi podatki, kar bo utemeljeno v nadaljevanju.

Interes javnosti običajno ni natančen in ozek kot interes za nerazkritje informacij, temveč je abstraktne in splošne narave. Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala bdeti z vso skrbnostjo. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. 

Javni interes se kaže predvsem kot zahteva po preglednosti, odprtosti delovanja in v zavezi organov javnega sektorja, da delujejo odgovorno in skrbno pri odločanju o pomembnih javnih zadevah ter omogočajo informirano javno razpravo o pomembnih temah v javnem interesu, denimo v zvezi s porabo javnih sredstev. Pomembna korist, ki se jo zasleduje, je zagotavljanje preglednosti dela in odgovornosti ter s tem zmanjšanje možnosti neodgovornega sprejemanja političnih in strokovnih odločitev, saj preglednost prispeva k bolj premišljenim odločitvam in s tem k dvigu kakovosti dela. Odprtost informacij javnega značaja je pomembna tudi z vidika razumevanja posledic odločitev javnega sektorja, saj državljani le na ta način lahko razumejo posledice odločitev javnih organov in izrazijo pomisleke glede takih odločitev. Interes javnosti se kaže tudi v odprti razpravi o pomembnih družbenih temah. Med najpomembnejšimi koristmi za javnost zaradi odprtosti informacij javnega značaja je tako nedvomno razumevanje vsebin in možnost javne razprave, saj preglednost informacij povečuje razumevanje aktualnih vsebin v javni razpravi ter prispeva k verodostojni in odgovorni razpravi. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo ipd. Pri izvajanju testa javnega interesa je torej treba upoštevati situacije, v katerih je izražena potreba po odgovornosti in transparentnosti odločanja, obenem pa tudi situacije, ki sprožajo javno razpravo. 

Prava javna razprava o pomembnih temah v javnem interesu je mogoča le, če je javnost podkrepljena z informacijami, ki ji omogočajo dejansko (in ne le navidezno) sodelovanje pri javni razpravi. Ustavno sodišče RS je tako sprejelo stališče, da se sodišče v posamični zadevi lahko v tehtanju javnega interesa spusti v oceno o tem, ali bi razkritje informacije »pripomoglo k pravi, vsebinski transparentnosti«.  Zgolj prava, vsebinska transparentnost omogoča javnosti, da sodeluje v razpravah, ki so v širšem javnem interesu. Za informirano javno razpravo o neki zadevi je izjemnega pomena tudi, da javnost razpolaga s točnimi in zanesljivimi informacijami, kar je večkrat poudarilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice.  

V konkretnem primeru so zahtevane informacije potrebne tako zaradi zagotavljanja večje odgovornosti pri odločanju o porabi javnih sredstev ter zaradi možnosti informiranega sodelovanja javnosti v javni razprave o tej pomembni temi. Informacije je zahteval medij v okoliščinah dalj trajajoče intenzivne razprave o porabi javnih sredstev.  Organ je namreč javni zavod, katerega primarna dejavnost je zagotavljanje kakovostnega visokošolskega izobraževanja, ki ga organ izvaja kot javno službo, z objavo podatkov v aplikaciji Supervizor pa se je »razplamtela« izmenjava stališč o tem, ali je bilo izplačevanje honorarjev v visokem šolstvu gospodarno, transparentno in pravično. Javnost je obširno razpravljala o tem, ali je sklenitev avtorskih in podjemnih pogodb utemeljena in ali je bilo takšno poslovanje organa z javnimi sredstvi smotrno, predvsem v okoliščinah varčevalnih ukrepov, ki so globoko zarezali tudi v visokošolsko izobraževanje. Po eni strani so začele visokošolske institucije krčiti izobraževalne programe, opozarjati na preteče nižanje kvalitete visokošolskega izobraževanja, prekarizacija zaposlitev in nižanja stroškov dela pa se je preselila tudi na univerze in fakultete. Po drugi strani so bili razkriti nekateri podatki, ki so kazali na izplačevanje visokih honorarjev sicer redno zaposlenega osebja visokošolskih ustanov, izplačevanje honorarjev vodstva "samemu sebi" ter izplačevanje honorarjev javnim funkcionarjem.

V javnosti je bil zelo odmeven tudi primer neustreznega izplačevanja dodatkov za stalno pripravljenost na fakultetah, na podlagi katerega so bili napisani številni članki, v zvezi s tem pa je pravnomočno uvedena že sodna preiskava. Vprašanje porabe sredstev fakultet tako ni več zgolj vprašanje debate v medijih, temveč je prešlo tudi v fazo preiskave organov pregona. 

IP je v takšnih okoliščinah ugotovil, da javnost brez informacij o tem, kako in za kakšne namene je organ kot visokošolski zavod porabljal javna sredstva, ne bi mogla informirano sodelovati v javni razpravi. Zakonodajalec je že sam opravil test tehtanja z določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in presodil, da je identiteta prejemnikov javnih sredstev upravičena in sorazmerna. IP pa je poleg tega ugotovil, da brez podatka o identiteti prejemnikov honorarjev javnost ne bi mogla kvalitetno sodelovati pri javni razpravi, saj se je razprava vrtela tudi okoli vprašanj, kakšen položaj so zasedali posamezniki, ki so prejeli najvišja sredstva, kakšna je bila njihova vloga pri odločanju o sodelovanju pri dodatnih projektih in podobno. Razkritje osebnih podatkov prejemnikov honorarjev, ki se osredotoča zgolj na ime, priimek, višino in namen honorarja, tudi ni nesorazmerno, saj se omejuje na minimum osebnih podatkov, katerih razkritje je še potrebno za uspešno zasledovanje interesa javnosti ter transparentnosti porabe javnih sredstev.

IP je torej na podlagi vsega navedenega ugotovil, da razkritje informacij iz 1. točke izreka te odločbe zasleduje legitimen cilj v demokratični družbi in da bo razkritje pripomoglo k pravi vsebinski transparentnosti. Zato je IP zaključil, da je javni interes za razkritje imena in priimka prejemnikov honorarjev ter višine in namena honorarja močnejši od interesa posameznikov, da se javnost ne seznani z njihovimi osebnimi podatki. 

Prav tako je IP po uradni dolžnosti preveril, ali so podane druge izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja in ugotovil, da je v določenem delu podana tudi izjema varstva poslovne skrivnosti, kot je navedeno v nadaljevanju. 

3.2. Izjema poslovne skrivnosti

IP je ob pregledu 675 avtorskih oz. podjemnih pogodb v nekaterih zasledil tudi podatek o vrsti dela, ki je bilo opravljeno in za katerega je bil izplačan honorar po avtorski/podjemni pogodbi (npr. ime študije, ki jo je posameznik opravil). Imena teh študij kažejo na občutljiva tržna razmerja, ki so jih zunanji naročniku želeli proučiti in ugotoviti, in na podlagi izvedenih študij eventualno izvesti, preoblikovanje ali spremeniti poslovni model ipd. 

Iz vpogleda v temeljne pogodbe, sklenjene med organom in zunanjimi naročniki izhaja, da so navedene pogodbe v večjem delu opredeljene kot poslovna skrivnost, kot tudi ugotovitve in študije, ki na podlagi sklenjene pogodbe nastanejo.

Po stališču IP zato podatki o naslovu ali vsebini študij, ki izhajajo iz nekaterih avtorskih pogodb in katerih naročniki so bile zunanje gospodarske družbe (ne pa tudi ministrstva in javni zavodi, saj slednji ne morejo imeti poslovne skrivnosti po ZGD-1), predstavljajo izjemo poslovne skrivnosti na podlagi objektivnega kriterija, kot je razloženo v nadaljevanju. 

2. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ lahko prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

ZDIJZ torej napoti na uporabo Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09-UPB3, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1), ki v prvem odstavku 39. člena poslovno skrivnost opredeljuje kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (t.i. subjektivni kriterij). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (2. odstavek 39. člena ZGD-1, t.i. objektivni kriterij). Poleg tega ZGD-1 v 3. odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.

V primeru objektivnega kriterija poslovne skrivnosti ni potrebno, da bi bila poslovna skrivnost v kakršnemkoli aktu izrecno navedena (kljub temu, da je v konkretnem primeru bila večinoma določena v temeljni pogodbi med naročnikom in organom), ampak je odločilna sama vsebina podatka. Zato je po tem kriteriju nujno, da je potreba po varstvu »očitna«. To pomeni, da je ali bi lahko bilo vsakemu povprečnemu pripadniku podjetja (družbeniki, delavci, člani organov) in tudi drugim osebam jasno, da mora biti podatek zaupen že po svoji vsebini. Zakon pa dodaja še negativno določitev: z izdajo podatka bi nastala občutna škoda (škodni test). Obenem je treba upoštevati, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj. Za poslovno skrivnost gre torej takrat, kadar je vsebina dokumenta takšna, da razkriva podatke o stanju, delovanju ali načrtovanih aktivnostih gospodarskih subjektov, ki jih zaradi konkurenčnih razlogov (tekma za obstoj na trgu in maksimiranje dobička v razmerju do drugih gospodarskih subjektov) ni dopustno razkrivati tretjim osebam.

IP je glede podatkov, za katere je z izrekom določil, da jih je treba prekriti, ocenil, da se nanašajo na občutljive tržne situacije naročnikov, ki kažejo na njihove poslovne modele in morebitne pretekle raziskave trga glede morebitnih združitev, povišanja cen, odcepitev, ipd., kar predstavlja poslovno skrivnost naročnikov, z razkritjem teh podatkov pa bi slednjim lahko na trgu nastala večja škoda za njihov tržni konkurenčni položaj, saj bi bile javnosti razkriti njihovi nameni (ali pretekli nameni), ugotovitve in druge konkurenčno občutljive informacije.

IP končno še ugotavlja, da v konkretnem primeru ne gre za situacijo iz 3. odstavka 39. člena ZGD-1, saj ne gre za podatke, ki so po zakonu javni ali za podatke o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. Ker gre v konkretnem primeru za podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost, je IP odločil, da je treba navedene podatke skladno z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ prekriti, kot to določa prva točka izreka te odločbe.

4.    Stranski udeleženci

Organ je v postopku na prvi strani v postopek pozval tudi oba stranska udeleženca. Kot izhaja iz uradnega zaznamka z dne 20.1. 2017, se prof. dr. Maks Tajnikar ni želel vključiti v postopek kot stranski udeleženec, prof. dr. Metka Tekavčič pa je dne 17. 1. 2017 podala izjavo, da se strinja s stališčem organa. Dodala je, da jo izjemno čudi, da STA kot institucija v 100-odstotni lasti države sodeluje v zadevnem primeru nekonsistentno, necelovito in neobjektivno, predvsem pa ne v javnem interesu. Ne razume, zakaj bi jih zanimali podatki le dveh (in ne vseh) profesorjev, pri čemer je očitno, da navedena profesorja v preučevanem obdobju nista imela podjetja ali s.p.-ja in sta delovala izključno v okviru svojega delodajalca, pri čemer njuni prejemki niso bili niti največji, niti povezani z delom zunaj delodajalca. Stranska udeleženka zato trdi, da gre za politično motivirano ravnanje, ki ga podpira tudi IP, ki zavestno spregleduje dejstvo, da v tem delu javnega sektorja javna služba ni opredeljena, kar vodi do napačnih sklepov, zaradi česar čuti dolžnost, da o ravnanju prosilca in IP obvesti ustrezne organe Državnega zbora. 

IP je iz previdnosti v navedeni zadevi sledil napotkom Upravnega sodišča in stranski udeleženki omogočil sodelovanje v postopku. Glede na to, da je predstojnica organa, je bila o celotni zadevi in o vložitvi pritožbe zoper odločbo organa v celoti seznanjena, IP pa ji je vročil tudi to odločbo. 

IP na tem mestu ugotavlja, da so navedbe stranske udeleženke v delu, v katerem se ne strinja z zakonsko ureditvijo in se sprašuje po namenih in domnevni nekorektnosti prosilca za navedeni postopek irelevantne, zato se do njih ni podrobneje opredeljeval. Temeljno načelo ZDIJZ (5. člen, načelo prostega dostopa) je v tem, da se presoja narava samega dokumenta in ne specifičnih lastnosti ali interesov posameznega prosilca za dostop do določenega dokumenta. Kadar se za dokument ugotovi, da predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, je tak dokument dostopen vsem prosilcem pod enakimi pogoji, ne glede na njihove morebitne posebne interese. ZDIJZ namreč prosilcev ne privilegira glede na njihov specifičen položaj. Slednje pomeni, da nameni prosilca, zakaj določen dokument potrebuje in zakaj si je izbral točno določen dokument, drugih pa ne, za presojo, ali je dokument prosto dostopna informacija javnega značaja niso pravno relevantni. Prosilec ima pravico svobodno izbrati, s katerimi dokumenti bi se želel seznaniti in svojih razlogov ni dolžan nikomur pojasnjevati. 

IP v zaključku zgolj načeloma pojasnjuje, da se osebni podatki fizičnih oseb v javnem sektorju obdelujejo skladno s pravno podlago iz prvega odstavka 9. člena ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Posamezniki tako z vstopom v upravni postopek v njem ne morejo varovati nobene svoje osebne koristi in ne morejo vplivati na način obdelave osebnih podatkov, ki ga predpisuje zakon. Osebne podatke posameznikov je IP razkril skladno z navedenimi zakonskimi podlagami, te pa posameznikom ne dajejo nobene možnosti vplivanja na samo odločitev glede obdelave njihovih osebnih podatkov. Posamezniki lahko vstopijo v postopek, kadar imajo pravovarstveno upravičenje, da v določenem postopku varujejo in uveljavijo svoje pravice, torej na podlagi pravnega interesa. Zgolj dejanski interes, ker se v postopku obdelujejo njihovi osebni podatki, ne zadostuje za to, da se posameznikom v upravnem postopku prizna položaj stranskih udeležencev. Pravica do seznanitve z obdelavo osebnih podatkov, kot izhaja iz Direktive 95/46/ES, pa tudi ni pravica, ki bi jo posameznik lahko varoval z vstopom v upravne postopke v statusu stranskega udeleženca, temveč gre za pravico, ki jo lahko posamezniki varujejo v skladu z določbami ZVOP-1, torej na drugi pravni podlagi. Posameznikom, ki se želijo seznaniti z načinom, obsegom in pravilnostjo obdelave njihovih osebnih podatkov, je zagotovljeno drugo pravno varstvo , in sicer gre za postopek po 30. in 31. členu ZVOP-1, ki podrobno ureja tudi sam postopek seznanitve. Ne glede na to, da fizične osebe praviloma nimajo pravnega interesa za vstop v postopek kot stranski udeleženci, v delu ki se nanaša na obdelavo njihovih osebnih podatkov, pa je IP, kot že navedeno, iz previdnosti stranskima udeležencema dal možnost sodelovanja v navedenem upravnem postopku, kar je ena stranska udeleženka tudi izkoristila.

5. Sklepno

V skladu z navedenim in na podlagi citiranih pravnih podlag je IP ugotovil, da je bil na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev delno napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja in da je bil napačno uporabljen materialni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi, zato je IP, na podlagi prvega v povezavi z drugim odstavkom 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo organa delno odpravil ter odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu, kjer je IP ugotovil obstoj izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, pa je pritožbo, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. 


 
Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka