Slovenska tiskovna agencija - Fakulteta za upravo
+ -Številka: 090-133/2015/18
Kategorije: Ali gre za inf. javnega značaja, Kršitev postopka, Osebni podatek, Odločbe po sodbah Upravnega sodišča
POVZETEK:Prosilec je zahteval dostop do avtorskih in/ali podjemnih pogodb, ki jih je organ sklenil z izbranimi profesorji v določenem obdobju. IP je odločal v ponovljenem postopku po sodbi Upravnega sodišča RS št. I U 1422/2015-18 z dne 30. 11. 2016 in ugotovil, da je organ bistveno kršil pravila postopka glede stranske udeležbe ter nepopolno ugotovil relevantna dejstva, zaradi česar se odločbe ne da preizkusiti. Odločbo je odpravil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje z navodili, glede česa je treba postopek dopolniti.ODLOČBA:Številka: 090-133/2015/18Datum: 19. 12. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZInfP) ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi novinarja Aleša Kocjana, Slovenska tiskovna agencija, Tivolska 50, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju prosilec) z dne 6. 5. 2015, zoper odločbo Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani, Gosarjeva ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 9000-4/2015-9 z dne 23. 4. 2015, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo O D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca z dne 6. 5. 2015 se delno ugodi in se 1. točka izreka odločbe Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani, št. 9000-4/2015-9 z dne 23. 4. 2015 odpravi v delu, ki se nanaša na posredovanje kopij vseh avtorskih in/ali podjemnih pogodb, ki so bile od vključno 1. 1. 2005 do 16. 3. 2015 sklenjene z red. prof. dr. Mirkom Vintarjem, red. prof. dr. Stanko Setnikar Cankar, red. prof. dr. Srečkom Devjakom ter se v tem delu zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.O b r a z l o ž i t e v:Prosilec je dne 16. 3. 2015 zahteval, da mu organ posreduje avtorske in podjemne pogodbe, ki jih je imel sklenjene od vključno leta 2003 do dneva vložitve zahteve s Stanko Setnikar Cankar, Mirkom Vintarjem in Srečkom Devjakom.Organ je izdal odločbo št. 9000-4/2015-9 z dne 23. 4. 2015 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je v celoti zavrnil zahtevo prosilca z dne 16. 3. 2015. Organ je navedel, da prosilcu ne more posredovati zahtevanih avtorskih in podjemnih pogodb za obdobje od leta 2003 do leta 2005, saj za obdelavo in posredovanje informacij za to obdobje v Zakonu o računovodstvu ni pravne podlage. Glede preostalega dela zahteve je organ zavzel stališče, da zahtevane informacije ne predstavljajo informacije javnega značaja skladno s 4. členom ZDIJZ, saj naj bi iz določbe 4. člena jasno izhajalo, da je informacija javnega značaja le tista informacija, ki je povezana z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma dejavnosti, v obravnavanem primeru pa so se avtorske in podjemne pogodbe sklepale za izvajanje tržne dejavnosti organa. Konkretno je organ navedel, da pri sklepanju avtorskih in podjemnih pogodb ni šlo za izvajanje nacionalnega programa visokega šolstva ali nacionalnega razvojnega in raziskovalnega programa na področju upravne in z njo povezanih znanosti. Po prepričanju organa je šlo za opravljanje druge tržne dejavnosti, ki jo ima organ pravico izvajati skladno s 4. odstavkom 10. člena Zakona o visokem šolstvu, 1. odstavkom 7. člena Odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani, 16. členom Statuta Univerze v Ljubljani in 6. členom Pravil Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani, ki določajo, da sme organ v svojem imenu in za svoj račun opravljati tudi drugo izobraževalno, raziskovalno, razvojno, strokovno, svetovalno in založniško dejavnost oziroma s tem povezane dejavnosti in ne le izvajanje dejavnosti nacionalnega programa visokega šolstva. Po mnenju organa torej zahtevane informacije niso informacije javnega značaja. Glede določbe 3. odstavka 6. člena ZDIJZ je organ zavzel stališče, da se ta dejavnost ni financirala iz javnih sredstev, zaposleni pedagoški delavci pa pri izvrševanju avtorskih in podjemnih pogodb niso opravljali javnih funkcij niti niso opravljali del in nalog javnega uslužbenca skladno s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Pogodbe niso bile sklenjene za izvajanje javne službe, temveč za opravljanje dela izven pogodb o zaposlitvi in izven izvajanja nacionalnega programa visokega šolstva. V primeru razkritja osebnih podatkov iz avtorskih in podjemnih pogodb bi po presoji organa nezakonito posegli v ustavno varovano pravico do varstva osebnih podatkov, saj podatki o konkretnih avtorskih in podjemnih pogodbah, tudi zgolj ime in priimek, predstavljajo osebni podatek po Zakonu o varstvu osebnih podatkov, za katere ZDIJZ določa, da se dostop do njih dovoli le, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, kar pa v konkretnem primeru po presoji organa ni podano. Nenazadnje je organ še navedel, da transakcije, ki so bile vključene v nadgrajeno aplikacijo Supervizor in naj bi predstavljale izplačila po avtorskih in podjemnih pogodbah, niso skladne z računovodskimi evidencami organa. Ob analizi podatkov je organ namreč ugotovil, da nadgrajena aplikacija Supervizor poleg honorarjev po pogodbah o delu vključuje tudi druge transakcije, kot so akontacije potnih stroškov, neto plače, povrnitev stroškov prehrane in prevoza, izplačilo potnega naloga, plačnih nesorazmerij itd. Zato organ meni, da je bil prosilec delno zaveden o visokih izplačilih, saj aplikacija Supervizor vključuje tudi druge transakcije. Ker v zvezi z aplikacijo Supervizor že potekajo postopki pred uradnimi organi, ki še niso zaključeni, organ najmanj do zaključka navedenih postopkov ni zavezan k posredovanju nobenih podatkov o sklenjenih avtorskih in podjemnih pogodbah.Prosilec je 6. 5. 2015 zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo. Izrazil je nestrinjanje z navedbo organa, da mu pogodb iz obdobja od leta 2003 do 2005 ne more posredovati, saj bi bilo to v nasprotju z Zakonom o računovodstvu. Prosilec namreč meni, da mu mora organ posredovati tudi pogodbe za to obdobje, če jih hrani, pri čemer prosilec verjame, da jih organ še vedno hrani. Nadalje je prosilec navedel, da se ne strinja, da pri avtorskih in podjemnih pogodbah ni šlo za dejavnost, ki se je izvajala v okviru javne službe in profesorji plačila niso prejeli iz javnih sredstev. Delo profesorjev je po mnenju prosilca potekalo preko organa, ki je z njimi sklenil pogodbe, in ni šlo za zasebno delo mimo organa. Tudi plačila so bila izvedena iz sredstev organa, ki so po zakonu javna sredstva, ne glede na to, na kakšen način so bila pridobljena oziroma, ali jih je organ pridobil iz tržne ali javne dejavnosti. Zaradi navedene okoliščine (plačila iz javnih sredstev), je prosilec tudi navedel, da ne vzdrži argument varstva osebnih podatkov, saj mora biti zagotovljen nadzor javnosti nad porabo javnih sredstev. Organ pa lahko najobčutljivejše osebne podatke, ki niso v interesu javnosti (npr. naslov), prekrije. Nazadnje je prosilec še poudaril, da se ne strinja, da organ podatkov ne sme posredovati zaradi inšpekcijskega pregleda IP, ki še ni končan. Prosilec je navedel, da omenjeni postopek z njegovo zahtevo nima nobene povezave, poleg tega v omenjenem primeru ni bila izdana nobena začasna odredba in tudi javna objava v aplikaciji Supervizor ni bila ustavljena. Prosilec je zaključil, da vztraja pri posredovanju omenjenih pogodb, in sicer v obliki kopij, če pa bi se organ odločil za zaračunavanje stroškov, naj mu omogoči vpogled v pogodbe.Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato je pritožbo z dopisom z dne 11. 5. 2015 odstopil IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani opravičene osebe. Po pozivu IP št. 090-133/2015/2 z dne 19. 5. 2015, je organ z dopisom št. 90000-4/2015-15 z dne 8. 6. 2015 IP posredoval pogodbe, ki jih je zahteval prosilec za obdobje od 1. 1. 2005 do 16. 3. 2015. Prav tako je organ posredoval poročilo komisije za redni odpis dokumentarnega gradiva finančno računovodske službe z dne 17. 12. 2014, Pravilnik o vrednotenju dela pedagoških uslužbencev in o izplačilih na podlagi pogodb civilnega prava od leta 2005 dalje ter Cenike dela.IP je o pritožbi prosilca odločil z odločbo št. 090-133/2015/6 z dne 7. 9. 2015, s katero je pritožbi delno ugodil in izpodbijano odločbo odpravil v delu, ki se nanaša na posredovanje vseh avtorskih in/ali podjemnih pogodb, ki so bile od vključno 1. 1. 2005 do 16. 3. 2015 sklenjene z red. prof. dr. Mirkom Vintarjem, red. prof. dr. Stanko Setnikar Cankar in red. prof. dr. Srečkom Devjakom ter odločil, da mora organ prosilcu posredovati fotokopije navedenih pogodb. Pritožbo prosilca je zavrnil v delu, ki se nanaša na posredovanje kopij avtorskih in podjemnih pogodb, ki so bile od vključno 1. 1. 2003 do 31. 12. 2004 sklenjene z red. prof. dr. Mirkom Vintarjem, red. prof. dr. Stanko Setnikar Cankar in red. prof. dr. Srečkom Devjakom. Zoper odločbo IP št. 090-133/2015/6 z dne 7. 9. 2015 je organ vložil tožbo na Upravno sodišče RS (v nadaljevanju Upravno sodišče), ki je s sodbo št. I U 1422/2015-18 z dne 30. 11. 2016 tožbi delno ugodilo in zadevo v delu, ki se nanaša na ugodilni del izpodbijane odločbe, vrnilo IP v ponovni postopek. Upravno sodišče je v sodbi zapisalo, da bi moral IP k udeležbi v postopku povabiti osebe, na katere se osebni podatki v predmetnih pogodbah nanašajo, in se pri tem sklicevalo na 1. odstavek 143. člena ZUP ter 43. člen ZUP. Iz sodne prakse Upravnega sodišča izhaja, da posameznik po ZDIJZ ne more prepovedati obdelave svojih osebnih podatkov, vendar pa je organ dolžan te osebe obvestiti o postopku in njihovi pravici do udeležbe, saj ima posameznik pravico do zakonite obdelave svojih podatkov. Enako stališče izhaja iz sodbe Sodišča EU v zadevi C-201/14 z dne 1. 10. 2015, na podlagi katere je organ dolžan posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, obvestiti o prenosu teh podatkov, in to izrecno v kontekstu izvrševanja pravice ugovora do obdelave teh podatkov, v obravnavani zadevi torej zoper njihovo posredovanje prizadeti stranki. ZDIJZ te zaveze izrecno ne ureja, ima pa posameznik po 32. členu ZVOP-1 pravico zahtevati dopolnitev, popravek, blokiranje in izbris osebnih podatkov ter vložiti ugovor, v 34. členu pa je urejeno še sodno varstvo pravic. Da lahko posameznik te pravice učinkovito uveljavlja, ga je treba v postopku po ZDIJZ obvestiti o nameravani obdelavi osebnih podatkov še pred njihovim razkritjem in mu omogočiti ugovor zoper nameravano obdelavo. To pomeni, da ima imetnik osebnih podatkov od takega obvestila neposredno pravno korist. V nadaljevanju sodbe je sodišče navedlo, da je glede na sodno prakso Vrhovnega sodišča mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo. Pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja je odločilno, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. V konkretnem primeru gre za članico državne univerze, za katero je že ustavodajalec v drugem odstavku 58. člena Ustave izrecno določil, da način njenega financiranja ureja zakon, s čimer je izražen javni interes, kar se odraža v relevantnih določbah Odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani in Statuta, ki jih je sodišče tudi citiralo. Organ lahko opravlja tržno dejavnost, če s tem ne ovira dejavnosti, ki sodijo v okvir javne službe in če sredstva za opravljanje te dejavnosti ustvari na trgu. To pomeni, da je za odločitev, ali je organ predmetne pogodbe sklepal za izvajanje tržne dejavnosti, treba preveriti, ali je za izvajanje teh pogodb sredstva ustvaril na trgu. Ker mora biti to razvidno iz računovodskih evidenc in letnega finančnega načrta (272. člen Statuta), po presoji sodišča okoliščina, da je Ustavno sodišče razveljavilo 43. člen ZViS, na to odločitev ne vpliva, saj je pomembno le dejstvo, iz katerih sredstev je organ plačal oziroma zagotovil izplačilo izvajanja teh pogodb. V povezavi z odločbo Ustavnega sodišča U-I-272/97 z dne 23. 11. 2000 je sodišče navedlo, da je v obravnavani zadevi relevantno, ali je organ dejavnost, za katero je sklepal predmetne pogodbe, izvajal v skladu s predpisanimi zahtevami, to je tako, da zaradi tega niso bile ovirane dejavnosti, ki pomenijo izvajanje javne službe, in da je bilo s prihodki iz te dejavnosti zagotovljeno povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju te dejavnosti. Če bo organ izkazal, da je tržno dejavnost izvajal v skladu s predpisi in je bilo s prihodki od te dejavnosti zagotovljeno povračilo stroškov, predmetnih pogodb ne bo mogoče obravnavati po 4. členu ZDIJZ. Vendar pa je tudi v tem primeru po presoji Sodišča organ v skladu z osmim odstavkom 1.a člena ZDIJZ dolžan posredovati informacije iz 4.a člena ZDIJZ. Pritožba je delno utemeljena.IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP primarno ugotavlja, da so predmet presoje v ponovljenem postopku avtorske in/ali podjemne pogodbe, ki so bile od vključno 1. 1. 2005 do 16. 3. 2015 sklenjene z red. prof. dr. Mirkom Vintarjem, red. prof. dr. Stanko Setnikar Cankar in red. prof. dr. Srečkom Devjakom (v nadaljevanju zahtevane pogodbe).[1] Upoštevaje navodila, ki jih je podalo Upravno sodišče za vodenje ponovljenega postopka v sodbi št. I U 1422/2015-18 z dne 30. 11. 2016, je IP po proučitvi zadeve ugotovil in v nadaljevanju te odločbe podrobneje obrazložil, da je organ glede zahtevanih pogodb nepopolno ugotovil relevantna dejstva, ki bi jih glede na načela in določbe ZUP moral, poleg tega se v obrazložitvi ni opredelil do vseh vprašanj, do katerih bi se pri odločanju na podlagi ZDIJZ moral, zato se odločbe v tem delu ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Organ je bistveno kršil pravila postopka tudi glede stranske udeležbe (2. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).Kadar organ druge stopnje ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, ali da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi.Glede na to, da organ razpolaga s podatki, ki so potrebni za pozivanje stranskih udeležencev v postopek, ter da je treba za vsako posamezno zahtevano pogodbo iz 7 fasciklov dokumentacije ugotavljati, ali sodi v delovno področje organa v smislu ZDIJZ oziroma preveriti, ali kaže na okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog organa, in da je organ tisti, ki najbolje pozna zadevno področje ter razpolaga s potrebnimi podatki (npr. računovodske evidence, letni finančni načrt, …), zaradi česar je organ tisti, ki lahko ustrezno in popolno obrazloži vse razloge o odločilnih dejstvih za izdajo zakonite in pravilne odločbe v tej zadevi, IP v konkretnem primeru ocenjuje, da bo nedvomno hitreje in bolj ekonomično, če bo pomanjkljivosti postopka odpravil organ prve stopnje. IP je zato pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo v delu, ki se nanaša na zahtevane pogodbe, odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. V konkretnem primeru je organ v celoti zavrnil dostop do zahtevanih pogodb, pri čemer je le povzel zahtevo prosilca, ni pa se opredelil glede tega, kateri konkretni dokumenti so bili predmet odločanja. V ponovljenem postopku mora organ primarno ugotoviti in v odločbi navesti (s številkami in/ali datumi), katere konkretne pogodbe bo presojal in nato za vsako posebej ugotavljati, ali predstavlja informacijo javnega značaja.Ali gre za informacijo javnega značaja?Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. IP), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
- informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
- organ mora z njo razpolagati in
- nahajati se mora v materializirani obliki.
- podatek o vrsti posla;
- pogodbenem partnerju, in sicer za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe ter za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja;
- pogodbeni vrednosti in višini posameznih izplačil;
- datumu in trajanju posla in
- enakih podatkih iz aneksa k pogodbi.
- zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega upravnega postopka,
- razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka.
Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.Postopek vodila:Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,svetovalka IPInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka
[1] Tožba zoper odločbo IP št. 090-133/2015/6 z dne 7. 9. 2015 je bila v delu, ki se nanaša na posredovanje kopij avtorskih in podjemnih pogodb, ki so bile od vključno 1. 1. 2003 do 31. 12. 2004 sklenjene z red. prof. dr. Mirkom Vintarjem, red. prof. dr. Stanko Setnikar Cankar in red. prof. dr. Srečkom Devjakom, s sodbo Upravnega sodišča št. I U 1422/2015-18, z dne 30. 11. 2016 zavržena, zato je navedena odločba IP v tem delu postala pravnomočna.[2] Smiselno enako stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 902/2013-29 z dne 20. 5. 2015.[3] Mnenje dostopno na povezavi: http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/SOJ/2015/MnenjeMJU_Univerza_mar2015_P.pdf.[4] Dostopno na povezavi https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/sodbe_UPRS/II_U_317-2014-12__0902-9-2014-9_.pdf.[5] Da je zakonodajalec postavil izjeme le za »podatke iz dokumenta«, ne pa za celoten dokument, izhaja smiselno tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS št. I U 1176/2010-13, z dne 30. 11. 2011.[6] Več o revizijah Računskega sodišča na fakultetah in univerzah na povezavi http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/RevizijeArhivW?SearchView&query=%28[MetaPodatkiTX]=veleposlani%C5%A1tvo%20OR%20[Naslov]=veleposlani%C5%A1tvo%20OR%20[Revidiranec]=veleposlani%C5%A1tvo%20OR%20[Cilj]=veleposlani%C5%A1tvo%29&SearchOrder=3&Count=10&start=1&appSource=AA288C363EA722B2C125715C001B5795[7] »Zakon torej omenjenih sredstev v nobenem pogledu ne odvaja od celote gospodarjenja javnega zavoda. Tudi zanje velja določba drugega odstavka 48. člena ZZ, da sme zavod presežek prihodkov nad odhodki uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, zaradi katerih je ustanovljen. Javni zavodi so ustanovljeni za opravljanje javnih služb (3. člen ZZ). Sredstva, namenjena opravljanju javnih služb, so brez dvoma del javne porabe, nad katero je RS po prvem odstavku 150. člena Ustave najvišji organ kontrole. Iz tega izhaja, da se pristojnost nadzora RS v skladu z Ustavo razteza tudi na rabo tistih sredstev, ki jih javni zavod pridobi s prodajo blago in storitev na trgu. Prav to pa je dovolj razločno uzakonjeno tudi v izpodbijanih členih ZRacS: prva alinea prvega odstavka 19. člena določa, da opravlja RS nadzor nad poslovanjem pravnih oseb javnega prava, med katere vsekakor sodijo javni zavodi; prva alinea prvega odstavka 21. člena pa določa, da opravlja RS pri revidiranih osebah nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo ter gospodarno in učinkovito rabo sredstev javnih financ. Ni razloga za dvom, da so s sredstvi javnih financ mišljena v primeru javnih zavodov vsa sredstva, ki jih ti zavodi pridobivajo na katerega od načinov, uzakonjenih v prvem odstavku 48. člena ZZ, torej iz sredstev ustanovitelja, s plačili za storitve, s prodajo blaga in storitev na trgu in iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in aktom o ustanovitvi.«[8] Navedena sodba je objavljena na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/sodbe_UPRS/U_72-2009-12__021-89-2008_.pdf