Odvetniška družba Tratnik, Sočan in Bogataj o.p. d.n.o. - Banka Slovenije

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za dostop do cenitev, ki so bile povezane z izdajo odločb o izrednih ukrepih bank. Organ je zahtevo prosilca delno zavrnil. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da so dokumenti, ki so predmet zahteve in pritožbenega postopka, del predkazenskega postopka, ki ga Nacionalni preiskovalni urad vodi zaradi razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. IP je tako pritožbo prosilca zavrnil, ker sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ. Z razkritjem informacij, ki jih zahteva prosilec, bi namreč za izvedbo konkretnega predkazenskega postopka nastala škoda, ki je večja od pravice javnosti, da se seznani z zahtevano informacijo.

ODLOČBA:

Številka: 090-213/2014/15

Datum: 17. 10. 2016

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/137 z dne 28. 6. 2016, izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14 in 50/14; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………………. (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Banke Slovenije, Slovenska 35, 1505 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 26.00-0374/14 z dne 30. 6. 2014 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca zoper odločbo Banke Slovenije št. 26.00-0374/14 z dne 30. 6. 2014 se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 2. 6. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do poročila Deloitte: Hypotetical Liquidation Valuation of NLB as of 30 September 2013, z dne 10. 12. 2013 in poročila o kvaliteti kreditnega portfelja z vsemi sestavnimi deli in morebitnimi prilogami.

Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 26.00-0374/14 z dne 30. 6. 2014, s katero je zahtevi delno ugodil in prosilcu posredoval cenitev Deloitte: Hypotetical Liquidation Valuation of NLB as of 30 September 2013, z dne 10. 12. 2013 in cenitev Asset Quality Review Report Quantitive Portfolio Analysis Results NLB Group, na način, da je prekril dele cenitev, ki predstavljajo izjeme po 2., 7. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V postopek sta se kot stranska udeleženca vključila banka NLB, d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana in družba Deloitte d.o.o., Dunajska 165, 1000 Ljubljana.

Zoper navedeno odločbo organa je prosilec pravočasno vložil pritožbo. O pritožbi je IP odločil z odločbo št. 090-213/2014/7 z dne 4. 2. 2015, s katero je pritožbi delno ugodil in odločil, da je organ dolžan prosilcu posredovati cenitev Asset Quality Review Report Quantitive Portfolio Analysis Results NLB Group, na način, da je razvidna naslovna stran, skupni znesek oslabitve in rezervacij v tabeli 2.7 AQR Assessment na strani 9. ter prvi stavek drugega odstavka na strani 9. V preostalem delu pa je pritožbo zavrnil.

Zoper odločbo IP je prosilec vložil tožbo na Upravno sodišče RS, ki je s sodbo opr. št. I U 419/2015-13 z dne 14. 5. 2015 tožbi ugodilo in odpravilo 2. in 3. točko izreka izpodbijane odločbe IP ter zadevo vrnilo v ponoven postopek. Sodišče je IP naložilo, da mora v ponovljenem postopku glede izjeme varstva upravnega postopka ugotoviti, za kateri konkretni upravni postopek iz ZBan-1 v obravnavanem primeru gre in ali je ta še v teku. Šele nato bo lahko IP izkazal tudi škodo, ki bi nastala temu konkretnemu upravnemu postopku z razkritjem zahtevanih dokumentov. Prav tako mora IP test interesa javnosti vezati na predhodno ugotovljen konkreten upravni postopek.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Predmet pritožbenega postopka so prekriti deli cenitve Deloitte: Hypotetical Liquidation Valuation of NLB as of 30 September 2013, z dne 10. 12. 2013 in cenitve Asset Quality Review Report Quantitive Portfolio Analysis Results NLB Group.

V okviru ugotavljanja pravilnega in popolnega dejanskega stanja (načelo materialne resnice) je IP v ponovljenem postopku, ugotovil, da so dokumenti, ki so predmet zahteve in tega pritožbenega postopka, del predkazenskega postopka, ki ga Ministrstvo za notranje zadeve, Nacionalni preiskovalni urad vodi zaradi razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti.    

Ker je IP ugotovil, da so v tem pritožbenem postopku presojane informacije že bile predmet presoje v drugih pritožbenih postopkih po ZDIJZ, je IP kot dokazna sredstva uporabil dokumente iz pritožbenih zadev IP št. 090-172/2015 in 090-230/2015. Iz drugega odstavka 164. člena ZUP izhaja, da se v upravnem postopku uporabi katerokoli dokazno sredstvo. Velja torej, da se poleg petih primeroma navedenih dokaznih sredstev po ZUP (listine, priče, izvedenci, ogled, izjava stranke) lahko uporabi tudi katerokoli drugo dokazno sredstvo, ki pripomore k ugotovitvi dejanskega stanja – v predmetnem primeru so to zaprosilo Nacionalnega preiskovalnega urada za posredovanje dokumentacije št. 2311-957/2014/31 (227-71) z dne 16. 9. 2015, uradni zaznamek IP št. 090-230/2015/6 z dne 17. 9. 2015, dopis IP št. 090-230/2015/3 z dne 22. 9. 2015, dopis IP št. 090-230/2015/4 in 090-172/2015/2 z dne 14. 12. 2015 ter odgovor Nacionalnega preiskovalnega urada št. 2311-957/2014/42 (227-07) z dne 18. 12. 2015 iz zadeve IP št. 090-230/2015.

Ker dejstvo, da Nacionalni preiskovalni urad vodi predkazenski postopek, nakazuje na obstoj izjeme iz 6. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali je navedena izjema v konkretnem primeru podana (načelo zakonitosti). Po navedeni izjemi se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.

V zvezi z navedeno izjemo je treba najprej pojasniti pojem kazenski pregon, ki v slovenskem pravnem redu ni jasno definiran. Posredno iz Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZKP) in Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12, 15/13 – ZODPol, 47/13 – ZDU-1G, 48/13 – ZSKZDČEU-1 in 19/15, v nadaljevanju ZDT-1) lahko razberemo, da gre za pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj v najširšem smislu. Obsega vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. Na podlagi navedenega IP ocenjuje, da je zakonodajalec pri sprejemu ZDIJZ s tem, ko je uporabil izraz kazenski pregon, dopustil možnost, da se po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ varujejo vsi podatki, iz vseh faz postopka kazenskega pregona in v zvezi z njim tudi iz faze predkazenskega postopka. Navedena izjema se lahko deloma pokriva z 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, s katero ZDIJZ varuje podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, torej tudi kazenskega (opomba IP). Tako je uporaba ene ali druge izjeme odvisna od organa, od katerega se informacija zahteva ter od faze, v kateri je postopek kazenskega pregona. Namen izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa je predvsem zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona.

Za obstoj izjeme iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti podana oba pogoja skupaj, zato je IP v nadaljevanju ločeno presojal obstoj vsakega izmed njiju, torej:

1. da je postopek še v teku,

2. da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka.

V skladu s 13. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/2016; v nadaljevanju Uredba) je potrebno v primeru zahteve za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanašajo na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, odločiti na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku. Na podlagi navedene določbe je IP pozval Ministrstvo za notranje zadeve, Nacionalni preiskovalni urad, da posreduje pisno pojasnilo, ali je/so v zvezi z zahtevanimi dokumenti v teku kakšni postopki kazenskega pregona; ali bi z razkritjem zahtevanih dokumentov lahko nastale škodne posledice za izvedbo tega/teh postopkov ter kakšne bi te posledice bile in ali je v zvezi z zahtevanimi dokumenti že podal kazensko ovadbo pri pristojnem državnem tožilstvu.

Ministrstvo za notranje zadeve, Nacionalni preiskovalni urad, je z dopisom št. 2311-957/2014/42 (227-07) z dne 18. 12. 2015 navedlo, da v zvezi z zahtevanimi dokumenti vodi predkazenski postopek zaradi razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Zaradi interesov preiskave v tej fazi podatkov o osumljenih osebah ne more razkriti. Nadalje je navedlo, da bi z razkritjem zahtevanih dokumentov v tej fazi predkazenskega postopka zelo verjetno lahko nastale škodne posledice za izvedbo postopka v obliki otežitve ali celo onemogočanja dokazovanja kazenske odgovornosti posameznemu osumljencu. Kazenske ovadbe pristojnemu državnemu tožilstvu Nacionalni preiskovalni urad še ni podal. Skladno z navedenim predlaga, da IP do nadaljnjega zavrne dostop do zahtevanih informacij. NPU je v mnenju izpostavil, da bo IP obvestil o prenehanju razlogov za zavrnitev dostopa do zahtevanih informacij. IP do izdaje te odločbe ni bil obveščen o prenehanju razlogov za izjemo po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.     

Na podlagi mnenja Nacionalnega preiskovalnega urada je IP ugotovil, da je prvi pogoj za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izpolnjen - postopek, na katerega se nanaša zahtevana dokumentacija, je v fazi predkazenskega postopka, in je torej še v teku.

Drugi pogoj za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavezuje organ k uporabi tako imenovanega škodnega testa, po katerem mora organ izkazati, da bi bila z razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oz., da bi nastala določena škoda, konkretno izvedbi predkazenskega postopka. Dostop do informacije je tako mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo na izvedbi postopka in razkritjem informacije nagne proti škodi oz., če bi bila škoda, storjena izvedbi postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Ogrozitev izvedbe predkazenskega oz. kazenskega postopka pa mora biti dejanska, ne le hipotetična. Zavezani organ tako dostop do informacij lahko zavrne, če bi njihovo razkritje ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oz. povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128).

Kot izhaja iz 13. člena Uredbe, je obvezna osnova za izvajanje škodnega testa mnenje organa, ki obravnava zadevo v fazi predkazenskega ali kazenskega postopka. Predkazenski in kazenski postopek sta namreč posebna postopka z natančno definiranimi pravili ravnanja in z natančno opredeljenimi subjekti, ki so pristojni za odločanje o vprašanjih, ki se obravnavajo v teh postopkih. 13. člen Uredbe zato temelji na ugotovitvi, da lahko škodljiv učinek razkritja informacij na izvedbo (pred)kazenskega postopka v prvi vrsti verodostojno oceni organ, ki ta postopek vodi. Kadar ta organ oceni, da bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka, imata tako prvostopenjski organ, ki odloča o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, kakor tudi IP v pritožbenem postopku malo manevrskega prostora za drugačno odločitev.

V obravnavanem primeru je Nacionalni preiskovalni urad pojasnil, da bi se v konkretni zadevi škodljive posledice odrazile v obliki otežitve in onemogočanja ugotavljanja kazenske odgovornosti posameznemu osumljencu. IP poudarja, da je faza predkazenskega postopka namenjena temu, da se pridobijo podatki, na podlagi katerih se preiskovalni organ odloči, ali bo sprožil nadaljnje postopke. IP nima razlogov, zaradi katerih bi podvomil v navedbe Nacionalnega preiskovalnega urada, iz katerih izhaja, da so zahtevani dokumenti oz. njihova vsebina tudi predmet predkazenskega postopka in bodo, skupaj z drugimi zbranimi podatki, tožilstvu služili kot podlaga za odločitev, ali bodo predkazenskemu postopku sledile tudi nadaljnje faze kazenskega pregona, v katerih bodo verjetno, na podlagi ugotovitev in zbranih podatkov iz predkazenskega postopka, postopoma izvedeni tudi nadaljnji dokazi v zvezi z zahtevanimi informacijami (npr. pregled listinske dokumentacije, zaslišanje prič, ipd.). Kot izhaja iz navedb Nacionalnega preiskovalnega urada, bi v primeru razkritja zahtevanih dokumentov širši javnosti prišlo do otežitve ali celo onemogočanja dokazovanja kazenske odgovornosti posameznemu osumljencu. IP meni, da bi za izvedbo postopka lahko nastala nepopravljiva škoda, če zaradi razkritja dokumentov, ki so predmet presoje v tem postopku, določeni rezultati posameznih nadaljnjih preiskovalnih dejanj oz. izvedenih dokazov ne bi odražali resničnega dejanskega stanja. Zaradi tega tudi ne bi bilo mogoče pravilno, popolno, objektivno in nepristransko opraviti in zaključiti (pred)kazenskega postopka, s čimer bi nedvomno nastala škoda pri izvedbi tega postopka[1].

IP je ocenil, da je Nacionalni preiskovalni urad v zadostni meri argumentiral škodljivi učinek razkritja zahtevanih informacij. Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da bi z razkritjem zahtevanih informacij, ki so predmet tega pritožbenega postopka, za izvedbo konkretnega (pred)kazenskega postopka nastala škoda, ki je večja od pravice javnosti, da se seznani z zahtevano informacijo. Enako je IP odločil tudi v zadevah št. 090-159/2015, 090-172/2015, 090-230/2015 in 090-298/2015, saj je Nacionalni preiskovalni urad v zvezi z vsemi dokumenti, ki so povezani z izrekom izrednih ukrepov s strani Banke Slovenije, sporočil, da bi razkritje dokumentov škodilo izvedbi predkazenskega postopka. Odločbi IP v zadevah št. 090-159/2015 in 090-230/2015 sta tudi predmet presoje v upravnem sporu pri Upravnem sodišču RS.

Ker se na zahtevano dokumentacijo nanaša izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in ker za zavrnitev zahteve zadošča že obstoj ene izmed izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, se IP ni opredeljeval do obstoja drugih izjem, ki jih je organ navedel v izpodbijani odločbi kot razlog za zavrnitev konkretne zahteve prosilca.

IP je v zvezi z razkritjem zahtevanih informacij izvedel tudi test prevladujočega interesa javnosti v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ, saj se je na javni interes skliceval prosilec, organ pa je izkazoval, da prevladujoči javni interes ni podan. Drugi odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (v katerem so določene izjeme od prosto dostopnih informacij, op. IP), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v zakonu določenih primerih. Izvajanje testa interesa javnosti je dovoljeno v primerih, ko gre za obstoj izjeme varstva postopka kazenskega pregona po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej glede izjeme, ki jo je IP ugotovil pri zahtevanih informacijah. Bistvo presoje interesa javnosti je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije.

Upoštevaje dejstvo, da se je Nacionalni preiskovalni urad skliceval na predkazenski postopek, ki je še v fazi izvajanja preiskovalnih dejanj in da je IP ugotovil, da je podana izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je v nadaljevanju moral presoditi, ali je interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij večji od interesa, ki se kaže v varovanju teh informacij zaradi interesa predkazenskega postopka.

V tem primeru se interes varovanja predkazenskega postopka kaže v potrebi po varovanju podatkov, ki so pomembni za izvedbo predkazenskega postopka, zlasti z vidika priprave določenih preiskovalnih opravil, ki jih je potrebno opraviti in v konkretni zadevi še niso bila opravljena. IP ugotavlja, da v fazi postopka, v katerih se nahaja konkretni postopek kazenskega pregona, ni mogoče določiti, kateri podatek iz zahtevane informacije je oz. ni pomemben za nadaljnji kazenski postopek. Določena informacija je v trenutni fazi postopka lahko povsem brez pomena, tekom postopka pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih obremenilnih ali razbremenilnih dokazov, poleg tega pa se dokazi in podatki, ki utegnejo biti koristni za postopek, v tej fazi postopka še zbirajo. IP meni, da bi izvedbi postopka lahko nastala nepopravljiva škoda, če zaradi razkritja zahtevanih informacij določenih preiskovalnih opravil ne bi bilo mogoče več opraviti (npr. onemogočanje dokazovanja kazenske odgovornosti posameznemu osumljencu).

IP poudarja, da interes javnosti ni tako natančen in ozek kot interes za nerazkritje informacij, temveč je abstraktne in splošne narave. Kaže se predvsem kot zahteva po preglednosti, odprtosti delovanja in v zavezi organov javnega sektorja, da delujejo odgovorno in skrbno pri odločanju o pomembnih javnih zadevah in pri porabi javnih sredstev. Interes javnosti se kaže tudi v odprti razpravi o pomembnih družbenih temah.

V obravnavani zadevi tehtanje navedenih okoliščin po oceni IP pripelje do zaključka, da interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij ni močnejši od interesa, da se ti podatki zavarujejo zaradi vodenja predkazenskega postopka. Poudariti je treba, da je takšen rezultat testa vezan tudi na časovno točko, zlasti na dejstvo, da je postopek kazenskega pregona še v fazi preiskave, v kateri se kazniva dejanja še raziskujejo in dokazi še zbirajo. Nobenega dvoma ni, da je pregon storilcev kaznivih dejanj v javnem interesu, saj je glavna pravica in dolžnost preiskovalnih organov ravno pregon storilcev kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Obenem so vsi državni organi in organizacije z javnimi pooblastili dolžni naznaniti kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, če so o njih obveščeni, ali če kako drugače zvedo zanje. Po skrbni presoji navedenih okoliščin je zato treba zahtevane informacije izvzeti iz prostega dostopa, saj bi njihovo razkritje v tem času povzročilo takšno škodo predkazenskemu postopku, da je interes javnosti za razkritje ne odtehta. Razkritje bi spodkopalo zakoniti interes države, da zavaruje tiste podatke, ki so pomembni za uspešno odkrivanje in pregon storilcev kaznivih dejanj. Ob tem je potrebno upoštevati dejstvo, da bi zaradi razkritja teh podatkov lahko nastala nepopravljiva škoda izvedbi postopka, saj nekaterih preiskovalnih dejanj, ki so nujna za uspešno izvedbo postopka, ne bi bilo mogoče več izvesti. IP še ugotavlja, da je nedvomno v interesu javnosti, da se ugotovi, kdo so storilci kaznivih dejanj in da se ukrene vse potrebno, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz in da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka. V obravnavanem primeru bi bilo tako razkritje zahtevanih informacij celo v nasprotju z interesom javnosti.

Presoja po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ je tako pripeljala do zaključka, da interes javnosti za dostop do vseh zahtevanih informacij ni močnejši od interesa varstva postopka kazenskega pregona, zaradi katerih so te informacije varovane kot izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Iz obrazložitve izhaja, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je IP na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa, vendar na drugačni pravni podlagi. Razlog za zavrnitev dostopa do zahtevane informacije je obstoj izjeme iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Monika Voga, univ.dipl.prav.,

svetovalka pri IP

Informacijski pooblaščenec

mag. Kristina Kotnik Šumah

namestnica pooblaščenke

[1] Tudi Upravno sodišče RS je v primerljivi zadevi, v sodbi opr. št. I U 1324/2009-13 z dne 25. 11. 2009, odločilo, da tako izkazana škoda zadostuje za izpolnitev drugega pogoja izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.