Verbund Hydro Power GMBh - ARSO

Datum: 07.08.2016
Številka: 090-120/2016
Kategorije: Poslovna skrivnost, Okoljski podatki
POVZETEK:Organ je zavrnil zahtevo prosilke z utemeljitvijo, da zahtevane podatke o vodostaju oziroma pretoku reke Drave od 5. 11. 2012 (od 00:00:01 ure) do 6. 11. 2012 (do 23:59:59 ure) na hidroelektrarnah Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala in Mariborski otok ter na jezovih Melje in Markovci ne more posredovati, ker družba DEM d.o.o. na podlagi petega odstavka 110. člena Zakona o varstvu okolja ni podala pisnega soglasja za posredovanje teh podatkov. Zahtevo za posredovanje vseh razpoložljivih batimetričnih podatkov od 5. 11. 2012 (od 00:00:01 ure) do 6. 11. 2012 (do 23:59:59 ure) za akumulacijske bazene, ki obstajajo glede hidroelektrarn in/ali jezov, navedenih v prejšnji alineji, in ki so pripravljeni pod pogoji in ob upoštevanju pravil upravljanja z akumulacijskimi bazeni, pa je organ zavrnil, ker z njimi ne razpolaga v materializirani obliki. Prosilka je zoper odločbo vložila pritožbo, s katero je izpodbijala odločbo organa v celoti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je pritožba prosilke glede zahtevanih podatkov o vodostaju oziroma pretoku reke Drave utemeljena, zato je izpodbijano odločbo v tem delu odpravil in pritožbi prosilke v tem delu ugodil. Glede dela pritožbe, ki se nanaša na zahtevane batimetrične podatke, pa je IP ugotovil, da ni utemeljena, ker organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki, zato jo je v tem delu zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-120/2016/4Datum: 8. 8. 2016Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi družbe VERBUND Hydro Power GmbH, Europlatz 2, 1150 Dunaj, Avstrija, ki jo zastopa Odvetniška družba Andrić o.p. – d.o.o., Slovenska cesta 47, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilka) z dne 19. 5. 2016, zoper odločbo Agencije Republike Slovenije za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ) št. 0900- 21/2016-5 z dne 3. 5. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjoODLOČBO:

Pritožbi prosilke z dne 19. 5. 2016 se delno ugodi in se odločba Agencije Republike Slovenije za okolje št. 0900- 21/2016-5 z dne 3. 5. 2016 delno odpravi ter se odloči:

“Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati na zgoščenki (CD) podatke o pretoku reke Drave za 5. 11. 2012 (od 00:00:01 h) in 6. 11. 2012 (do 23:59:59 h) na lokacijah hidroelektrarn Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala in Mariborski otok ter na jezovih Melje in Markovci (datoteke v formatu .xls).”

V preostalem delu (glede batimetričnih podatkov) se pritožba prosilke zavrne.

Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:Prosilka je dne 8. 4. 2016 pri organu vložila zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer je zahtevala:- podatke o vseh ravneh vodostaja in pripadajočih pretokih, merjenih na prelivnem objektu, ugotovljenih na hidroelektrarnah Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala, Mariborski otok, ter na jezovih Melje in Markovci;- vse razpoložljive batimetrične podatke za akumulacijske bazene, ki obstajajo glede hidroelektrarn in/ali jezov, navedenih v prejšnji alineji, in ki so pripravljeni pod pogoji in ob upoštevanju pravil upravljanja z akumulacijskimi bazeni.Podatke je zahtevala za obdobje od 5. 11. 2012 (od 00:00:01 ure) do 6. 11. 2012 (do 23:59:59 ure), kot jih je organu sporočila družba DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR d.o.o., Maribor, (v nadaljevanju: DEM d.o.o.), ali kot je zanje izvedel organ na drug način. S podatki se je želela seznaniti v elektronski in pisni obliki, pri čemer je navedla, da naj bodo elektronske informacije shranjene na zgoščenki, priloženi priporočeni pošti.Organ je dne 3. 5. 2016 izdal odločbo št. 0900-21/2016/5 (dalje izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilke zavrnil. Zahtevo za posredovanje podatkov pod prvo alinejo prejšnjega odstavka je organ zavrnil, ker je ugotovil, da ni pisnega soglasja osebe, ki je podatek dala prostovoljno, v skladu s 110. členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16; v nadaljevanju: ZVO-1). Navaja, da je družba DEM d.o.o. posredovala podatke prostovoljno, predvsem za potrebe umerjanja hidroloških modelov, ki jih uporablja upravni organ za izvajanje svojih nalog, družba namreč k temu ni obvezana z nobenim predpisom ali aktom. Ker je organ ocenil, da utegne družba te podatke šteti za poslovno skrivnost, jo je pozval na predložitev stališča in zaprosil za soglasje za posredovanje teh podatkov. Družba mu je odgovorila z dopisom z dne 21. 4. 2016, v katerem navaja, da gre za interne podatke družbe, da med družbo in prosilko poteka pravda zaradi povzročitve škode na objektih družbe v poplavah 2012 ter da ne daje soglasja za posredovanje teh podatkov. Zahtevo za posredovanje batimetričnih podatkov pa je organ zavrnil iz razloga, ker s temi podatki ne razpolaga v materializirani obliki.Prosilka je zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov ter predlaga, da pristojni organ pritožbi ugodi in odločbo razveljavi. Pritožbi prilaga projektno nalogo “Izdelava strokovnega mnenja, ki bo v pomoč pri dokazovanju krivde družbe Verbund GmbH” in povabilo ponudnikom k oddaji ponudbe za javno naročilo s prej navedenim naslovom. Kot primarno izpostavlja dejstvo, da je s predmetno zahtevo zaprosila za posredovanje okoljskih podatkov, za katere je v zvezi z javnostjo tovrstnih podatkov potrebno upoštevati relevantne mednarodne konvencije, zakonodajo EU in področno zakonodajo RS. Prosilka pri tem izpostavlja 2. člen Aarhuške konvencije, ki med drugim kot okoljske informacije definira tudi informacijo o stanju elementov voda, ter Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. 1. 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 30/313/EGS. Gre torej za okoljske podatke, ki so dostopni po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, zato je sklicevanje na 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ neutemeljeno in nezakonito. Po mnenju prosilke je družba DEM d.o.o. dolžna organu zahtevane informacije posredovati kot izvajalka gospodarske javne službe. V okviru opravljanja dejavnosti se družba ukvarja s proizvajanjem električne energije v porečju reke Drave, vodno pravico za rabo vode pa je pridobila na podlagi Uredbe o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije, skladno s katero je z Republiko Slovenijo sklenila koncesijsko pogodbo; družba je tudi koncesionar za izvajanje obvezne gospodarske javne službe v okviru upravljanja voda v skladu s Pravilnikom o vrstah in obsegu nalog gospodarske javne službe v okviru upravljanja voda in Uredbe o vrstah in obseg nalog obveznih državnih gospodarskih služb urejanja voda in koncesijah teh javnih služb, ki hkrati predstavlja tudi koncesijski akt. Iz 27. člena prej navedene uredbe izvaja, da izvajanje koncesije spremlja organ, zato je koncesionar dolžan organu predložiti vso dokumentacijo v zvezi z izvajanjem koncesije ter omogočiti vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi s koncesijo. Družba kot koncesionar je torej dolžna posredovati organu podatke glede vodostaja in pretoka reke Drave na območju, na katerem opravlja gospodarsko javno službo, to je v porečju Drave. Prosilka še navaja, da je družba DEM d.o.o. dolžna organ na podlagi prej navedenega pravilnika obvestiti o nastanku stopnje ogroženosti, vključno s podatki, ki povečano stopnjo ogroženosti utemeljujejo, kot v obravnavanem primeru. Prosilka izpostavlja še 10. člen navedenega pravilnika, ki koncesionarju poleg rednega stanja vodne infrastrukture, jasno in izrecno določa obveznost preverjanja stanja ob in po nastopu visokih vodostajev in povečane dinamike voda. Ne gre torej za situacijo, v kateri bi zaprošeni organ pridobil zahtevane informacije na prostovoljni osnovi. Navaja tudi, da gre za izrazito pristransko postopanje organa z namenom zavarovanja lastnih ekonomskih interesov in interesov RS, saj želi Republika Slovenija odgovornost za nastale poplave v letu 2012 prevaliti na pritožnika. Slednje izhaja tudi iz povabila ponudnikom za javno naročilo z naslovom “Izdelava strokovnega mnenja, ki bo v pomoč pri dokazovanju krivde družbe Verbund GmbH”. Prosilka tako meni, da je izpodbijana odločba v celoti nepravilna in nezakonita, saj je družba DEM d.o.o. v svojstvu izvajalca gospodarske javne službe na področju urejanja voda dožna pridobivati in hraniti zaprošene podatke na podlagi relevantnih določb ZVO-1, ki predstavlja krovni zakon v zvezi z izvajanjem monitoringa stanja voda, obveznost zbiranja podatkov in poročanja le-teh pa je prav tako urejena v zgoraj navedenih podzakonskih predpisih ter koncesijskemu aktu.Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 0900-21/2016-7 z dne 26. 5. 2016, poslal v odločanje IP. Priložil je tudi dokumente predmetne zadeve, ki jo vodi pod št. 0900-21/2016, 00701. Organ v zvezi s pritožbenimi navedbami še navaja, da Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15; v nadaljevanju: ZV-1) pozna dve vrsti koncesij, in sicer za posebno rabo naravnega vira (v tem primeru vode) in za izvajanje javne službe, kot ene izmed oblik izvajanja gospodarskih služb iz Zakona o gospodarskih javnih službah. Družba DEM d.o.o. ni imetnik koncesije za izvajanje gospodarske javne službe urejanja voda (koncesija po Uredbi o vrstah in obseg nalog obveznih državnih gospodarskih služb urejanja voda in koncesijah teh javnih služb je bila za porečje Drave podeljena družbi Drava vodnogospodarsko podjetje Ptuj, d.d.), pač pa je imetnik vodne pravice iz 3. točke prvega odstavka 136. člena ZV-1. Prej navedena uredba in Pravilnik o vrstah in obsegu nalog gospodarske javne službe v okviru upravljanja voda torej ne vežeta družbe DEM d.o.o.. Tudi po Uredbi o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije družba DEM d.o.o. ni dolžna posredovati podatkov, ki mu jih je posredovala. Organ navaja tudi, da ni udeležen v pravdnih postopkih, stranka katerih je prosilka, zato mu ni mogoče očitati ekonomskih interesov, kar je v primeru državnih upravnih organov, ki sicer niso pravne osebe, tudi pojmovno nemogoče. Prav tako mu kot organu v sestavi ministrstva ni mogoče očitati pristranskosti, ker je izvedel postopek nekega javnega naročila z določeno vsebino.Na podlagi poziva IP z dne 16. 6. 2016 je organ posredoval IP še podatke o pretoku za hidroelektrarne Dravograd, Fala, Mariborski otok, Ožbalt, Vuhred in Vuzenica ter jezova Markovci in Melje, s katerimi razpolaga v materializirani obliki, in sicer na zgoščenki v formatu .xls. Po navedbah organa je podatke organu posredovala družba DEM d.o.o. v elektronski obliki.Pritožba je delno utemeljena.IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo izpodbija prosilec. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo organa, s katero ji je bil zavrnjen dostop do zahtevanih dokumentov, v celoti.IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ.Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da iz definicije informacije javnega značaja izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati,3. nahajati se mora v materializirani obliki.Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je družba DEM d.o.o. posredovala organu podatke o vodostaju oziroma pretoku na hidroelektrarnah Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala in Mariborski otok ter na jezovih Melje in Markovci, prostovoljno, predvsem za potrebe umerjanja hidroloških modelov, ki jih uporablja organ za izvajanje ene od svojih nalog.Naloge, ki jih opravlja organ na področju spremljanja voda, kot so navedene tudi na njegovi spletni strani, so med drugimi: “- priprava programov za izvajanje monitoringa stanja voda (rek, jezer, podzemnih voda in morja), - ocenjevanje kemijskega in ekološkega stanje površinskih voda ter kemijskega in količinskega stanja podzemnih voda na podlagi rezultatov monitoringa, - izvajanje opazovanj in meritev posameznih elementov vodnega kroga na vodomernih postajah za površinske vode (vodotoki, jezera, morje) ter za podzemne vode in izvire, - letno spremljanje regionalne vodne bilance in modelsko ocenjevanje napajanj vodonosnikov oz. obnavljanja podzemnih vodnih virov, - določanje pretokov rek na podlagi hidrometričnih meritev in meritev gladin, spremljanje njihovega režima in ugotavljanje sprememb, - opozarjanje pred poplavami rek in morja ter na upadanje gladin površinskih in podzemnih voda, - upravljanje z vodami na način, da varuje vodo v vseh njenih pojavnih oblikah, ureja vode in odloča o rabi voda,- vodi upravne postopke in izdaja upravne odločbe na podlagi predpisov, ki obravnavajo emisije v vodno okolje, - vodi postopke in obračun vodnih povračil ter spremlja plačila, - izdaja pooblastila za monitoringe voda in tal, - vodi baze in evidence ter katastre s področja emisij, kakovosti in količin voda, - spremlja in strokovno obdeluje poročila o monitoringu odpadnih voda, - opravlja strokovne naloge za izvajanje meddržavnih obveznosti.«.Organ namreč na podlagi prvega odstavka 97. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16; v nadaljevanju: ZVO-1) zagotavlja monitoring hidroloških, erozijskih, geoloških, seizmoloških in drugih geofizikalnih pojavov neposredno ali prek javnega pooblastila, ki se ga podeli javnemu zavodu, ustanovljenemu za izvajanje opazovanja teh pojavov, in so izbrani na podlagi javnega razpisa. Monitoring hidroloških pojavov (v nadaljnjem besedilu: hidrološki monitoring) iz prvega odstavka 97. člena tega zakona obsega meritve in ocenjevanje količinskega stanja voda, ugotavljanje hidroloških značilnosti vodnih območij in vodnih teles, vodne bilance ter spremljanje, analiziranje in napovedovanje hidroloških sprememb na vseh elementih hidrološkega cikla na vodah (prvi odstavek 99. člena ZVO-1), naloge hidrološkega monitoringa pa nadalje določa drugi odstavek 99. člena ZVO-1. Način in obseg izvajanja ter pogoje za izvajalce monitoringa stanja površinskih voda in način in obliko poročanja o monitoringu stanja površinskih voda ureja Pravilnik o monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list RS, št. 10/09 in 81/11), ki hidrološke parametre določa v drugem odstavku 5. člena:– vodostaj in pretok za reke, – vodostaj, zadrževalni čas ter dotok in iztok za jezera in – vodostaj in višina valov za obalno vodo. Iz predhodno navedenega tako izhaja, da so zahtevani podatki v zvezi z delovnim področjem organa, saj se nanašajo na hidrološki monitoring vodostaja oziroma pretoka reke Drave, ki ga organ mora izvajati v okviru zgoraj citiranih pravnih podlag oz. opravljanja javnopravnih nalog.IP nadalje ugotavlja, da ni sporno, da organ z zahtevanimi informacijami glede podatkov o ravneh vodostaja, ugotovljenih na hidroelektrarnah Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala in Mariborski otok ter na jezovih Melje in Markovci za obdobje od 5. 11. 2012 (od 00:00:01 h) do 6. 11. 2012 (do 23:59:59 h) razpolaga v materializirani obliki. Slednje je IP ugotovil tudi z vpogledom v dokumentacijo, ki mu jo je organ posredoval z dopisom št. 0900-21/2016-10 z dne 22. 6. 2016.Glede zahteve za posredovanje razpoložljivih batimetričnih podatkov za akumulacijske bazene, ki obstajajo glede hidroelektrarn in/ali jezo po prvi alineji zahteve, in ki so pripravljeni pod pogoji in ob upoštevanju pravil upravljanja z akumulacijskimi bazeni od 5. 11. 2012 (od 00:00:01) do 6. 11. 2012 (do 23:59:59) pa je IP ugotovil, da organ z njimi ne razpolaga v materializirani obliki, zato niso izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja. IP namreč nima nobenega razloga, da bi dvomil o navedbah organa, da s temi informacijami ne razpolaga v materializirani obliki, kar utemeljuje v nadaljevanju.Organ je IP na poziv št. 090-120/2016/2 z dne 16. 6. 2016 posredoval v postavljenem roku zahtevano dokumentacijo, s katero razpolaga v materializirani obliki, torej podatke o pretoku za hidroelektrarne Dravograd, Fala, Mariborski otok, Ožbalt, Vuhred in Vuzenica ter jezova Markovci in Melje. Prav tako iz druge posredovane spisovne dokumentacije izhaja, da je organ prejel zahtevo 8. 4. 2016, prvi dopis družbi DEM d.o.o., s katerim je organ zaprosil družbo za pojasnilo glede teh podatkov, je organ posredoval družbi 15. 4. 2016, drugi dopis glede soglasja pa nato 19. 4. 2016, iz česar izhaja, da je organ pristopil k reševanju zadeve takoj oziroma v nekaj dneh po prejemu zahteve, saj je družbo zaprosil za pojasnila oziroma soglasje v zvezi s podatki, ki mu jih je posredovala in za katere je ugotovil, da z njimi nedvomno razpolaga. Organ je nato izdal odločbo, zoper katero je prosilka vložila pritožbo, v 15 delovnih dneh od prejema zahteve. Postopanje organa je bilo v obravnavanem primeru po mnenju IP v skladu z načelom ekonomičnosti, kar je eno od temeljnih načel ZUP. Tudi iz navedenega dopisa družbi DEM d.o.o. z dne 15. 4. 2016 izhaja, da je organ ugotovil, da z zahtevanimi batimetričnimi podatki ne razpolaga. Te ugotovitve so torej dodaten argument, da IP nima nobenega razloga dvomiti v navedbe organa, da z vsemi zahtevanimi informacijami ne razpolaga v materializirani obliki. Posledično je IP v tem delu pritožbo prosilke zavrnil.Ob navedenem IP še navaja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje podatke, s katerimi ne razpolaga v materializirani obliki.IP je iz spisovne dokumentacije ugotovil tudi, da je organ pravilno pozval družbo DEM d.o.o. kot stransko udeleženko k opredelitvi do predmetne zahteve. Družba je organu v odgovoru z dne 21. 4. 2016 navedla, da prosilka zahteve podatke, ki so zasebni (interni) podatki družbe ter kot takšni niso in ne morejo biti dostopni širši javnosti. Prav tako je navedla, da teče med strankama pravda zaradi povzročitve škode na elektroenergetskih objektih družbe, povzročenih v poplavi 5. 11. 2012, in da je zahteva neposredno povezana s to pravdo. Zaradi navedenega družba ni dala soglasja za posredovanje zahtevanih podatkov katerikoli pravni ali fizični osebi. Organ je nato družbo DEM d.o.o. seznanil še z izpodbijano odločbo in odstopom pritožbe IP št. 0900-21/2016-7 z dne 26. 5. 2016.IP je tako v nadaljevanju presojal, ali so zahtevani podatki o ravneh vodostaja oziroma o pretoku na hidroelektrarnah Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala in Mariborski otok ter na jezovih Melje in Markovci za obdobje od 5. 11. 2012 (od 00:00:01 h) do 6. 11. 2012 (do 23:59:59 h), ki mu jih je posredoval organ, prosto dostopne informacije javnega značaja.Iz podatkov, ki jih je organ posredoval IP na zgoščenki, izhaja, da vsebujejo posamezne datoteke podatke, ki se nanašajo na vodotok reke Drave na posameznih postajah oziroma hidroelektrarnah. Posamezne datoteke tako obsegajo naslednje podatke: datum zajema podatkov iz podatkovne zbirke, postaja, šifra postaje, X in Y koordinata, F (km2), stacionaža (km) in datum, sledijo pa podatki o pretoku hidroelektrarne – urno povprečje m3/s za obdobje 5. 11. 2012 do 7. 11. 2012, s posameznimi vrednostmi. Organ je posredoval IP podatke po posameznih postajah oziroma hidroelektrarnah Dravograd, Fala, Mariborski otok, Ožbalt, Vuhred in Vuzenica ter jezovih Markovci in Melje.Prosilka se v pritožbi sklicuje na tretji odstavek 6. člena ZDIJZ oziroma navaja, da gre v predmetni zadevi za okoljske podatke. Za okoljske podatke velja po ZDIJZ posebna ureditev, kot sledi.ZDIJZ v tretjem odstavku 6. člena določa izjeme od izjem, in tako v drugi alineji določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka (ki med drugimi določa izjemo poslovne skrivnosti, na katero se sklicuje družba DEM d.o.o. in organ) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. ZDIJZ je tako z določbo druge alineje tretjega odstavka 6. člena postavil zakonsko predpostavko, da je prevladujoč interes javnosti za razkritje podatkov podan vselej, ko gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila ter druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Na ta način je zakonodajalec razširil pravice, ki jih zagotavlja drugi odstavek 6. člena ZDIJZ, saj izkazovanje in dokazovanje prevladujočega interesa javnosti v takšnih primerih ni potrebno.Kot že navedeno gre v predmetni zadevi za podatke, ki se nanašajo na okolje, vendar se ne nanašajo na emisije v okolje, odpadke, nevarne snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila, zato je IP presojal, ali gre po določbi druge alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ za »druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja«, torej ZVO-1.ZVO-1 ureja dostop do okoljskih podatkov v določbah 110. člena, v katerih opredeljuje med drugim tudi, kateri podatki se štejejo za okoljske podatke, in sicer določa:»(1) Državni organi, organi občin, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb morajo vsem zainteresiranim osebam omogočiti dostop do okoljskih podatkov, če to določa ta zakon in predpisi, ki urejajo dostop javnosti do informacij javnega značaja.(2) Okoljski podatek je zlasti podatek o:1. stanju okolja in njegovih delov,2. naravnih pojavih,3. naravnih dobrinah (naravnem javnem dobru, naravnih vrednotah in biološki raznovrstnosti, vključno z gensko spremenjenimi organizmi, ter naravnih virih),4. emisijah, odpadkih in nevarnih snoveh, vključno z informacijami o obremenjevanju okolja, ki ga povzročajo, in okoljskih nesrečah,5. dejavnostih, vključno s postopki državnih organov, občinskih organov in drugih oseb javnega prava, izvajalcev javnih služb in nosilcev javnih pooblastil, ki se nanašajo na sprejemanje z varstvom okolja povezanih splošnih in konkretnih pravnih aktov ali sprejemanje strategij, planov, programov, sporazumov, okoljskih izhodišč in poročil, vodenje registrov in evidenc, vključno s temi akti, registri in evidencami,6. skupnih naložbah iz 140. člena tega zakona,7. ekonomskih analizah in ocenah, uporabljenih pri sprejemanju ukrepov iz prejšnje točke,8. zdravstvenem stanju, varnosti in življenjskih razmerah ljudi, vključno s podatki o onesnaženosti prehranjevalnih verig, ter stanju objektov kulturne dediščine, če nanje vpliva ali bi lahko vplivalo obremenjenost okolja, ali z njimi povezani dejavniki ali postopki in dejavnosti iz 4. točke tega odstavka, 9. varnostnih ukrepih za preprečevanje večje nesreče, ki jih mora izvesti povzročitelj tveganja.(3) Ne glede na določbe predpisov iz prvega odstavka tega člena o izjemah glede dostopa do informacij javnega značaja, so okoljski podatki, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 18. člena tega zakona, javni.(4) Če varnostno poročilo iz prejšnjega odstavka vsebuje podatke, ki niso javni po predpisih o dostopu do informacij javnega značaja, je povzročitelj tveganja dolžan pripraviti varnostno poročilo tako, da iz njega izključi podatke, ki niso javni.(5) Organi in organizacije iz prvega odstavka tega člena lahko okoljski podatek, pridobljen na prostovoljni osnovi in brez pravne obveznosti, posredujejo javnosti le ob pisnem soglasju osebe, ki je podatek dala.«.Navedene določbe ZVO-1 sledijo določilom Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (v nadaljevanju: Aarhuška konvencija), ki jo je Slovenija ratificirala leta 2004. V skladu z 2. členom predmetne konvencije pomenijo "okoljske informacije" vse pisne, vizualne, zvočne in elektronske informacije ali informacije, v kakšni koli drugi materialni obliki: a) o stanju elementov okolja, kot so zrak in ozračje, voda, prst, zemljišča, krajina in naravna območja, biološka raznovrstnost in njene sestavine, vključno z gensko spremenjenimi organizmi, in o medsebojnem vplivu teh elementov; b) o dejavnikih, kot so snovi, energija, hrup in sevanje, ter o dejavnostih ali ukrepih skupaj z upravnimi ukrepi, okoljskimi sporazumi, politikami, zakonodajo, načrti in programi, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na elemente okolja iz pododstavka a), o analizah stroškov in koristi ter o drugih ekonomskih analizah in predpostavkah, ki se uporabljajo pri okoljskem odločanju; c) o zdravstvenem stanju in varnosti ljudi, življenjskih razmerah ljudi, stanju kulturnih znamenitosti in objektov, če nanje vpliva ali bi lahko vplivalo stanje elementov okolja ali s temi elementi povezani dejavniki, dejavnosti ali ukrepi iz pododstavka b).«.Tretji odstavek 110. člena ZVO-1 in 2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ torej postavljata enako pravilo, in sicer da mora organ, ne glede na morebitne izjeme po ZDIJZ, prosilcu omogočiti odstop do zahtevanih podatkov, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 18. člena ZVO-1. Glede drugih okoljskih podatkov pa je treba v skladu s predmetno določbo ZDIJZ upoštevati določbe ZVO-1 o opredelitvi okoljskih podatkov. Okoljski podatki so dejansko vse informacije, ki se nanašajo na okolje. Okolje je namreč tisti del narave, kamor seže ali bi lahko segel vpliv človekovega delovanja, deli okolja so tla, mineralne surovine, voda, zrak ter živalske in rastlinske vrste, vključno z njihovim genskim materialom, tudi človek je sestavni del narave (prva točka 3. člena ZVO-1). V obravnavanem primeru gre za podatke glede površinskih voda oziroma rek po prvi točki 7. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZzdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15) oziroma o stanju površinskih voda kot delu okolja, tako da zahtevani podatki nedvomno predstavljajo okoljske podatke po drugem odstavku 110. člena ZVO-1, zato je potrebno upoštevati določbe 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ glede dostopnosti teh podatkov javnosti, kar pomeni, da so ti podatki dostopni javnosti ne glede na morebiten obstoj izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Upoštevaje navedeno se IP tako posebej ne opredeljuje do izjeme poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se sklicuje organ v izpodbijani odločbi zaradi navedb družbe, ki mu je podatke posredovala. Ne glede na to pa IP dodaja, da posredovani dokumenti niso označeni kot “poslovna skrivnost”, niti ni priložen sklep o določitvi teh podatkov kot “poslovna skrivnost”.Na tem mestu IP še pojasnjuje, da zahtevani podatki predstavljajo tiste okoljske podatke, ki predstavljajo po ZDIJZ absolutno javno dostopne podatke, zato poziv organa k predložitvi soglasja po petem odstavku 110. člena ZVO-1 ni bil potreben. ZDIJZ predstavlja v konkretnem primeru lex specialis, kar pomeni, da je dolžan organ v postopku obravnave zahteve po ZDIJZ družbo pozvati v postopek kot stranskega udeleženca in dokument presojati glede na izjeme kot jih opredeljuje ZDIJZ in ne na podlagi postopka, kot ga določa ZVO-1. ZDIJZ kot informacijo javnega značaja opredeljuje vsako informacijo, ki jo je organ pridobil v okviru svojega delovnega področja, ne glede na to, ali je dokument pridobil prostovoljno ali zaradi zakonske obveznosti subjekta, ki je dokument posredoval. ZDIJZ za obstoj informacije javnega značaja načina pridobitve dokumenta ne omejuje, zato določbe ZVO-1 v delu, ki se nanašajo na dokumente, pridobljene na »prostovoljni osnovi«, v postopku po ZDIJZ niso relevantne. IP še navaja, da se v skladu s tretjim odstavkom 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – Odl. US, 82/13 in 55/15; v nadaljevanju ZGD-1) za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so javni po zakonu ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Torej podatki, ki so po ZDIJZ absolutno javni, ne morejo niti biti določeni kot poslovna skrivnost.V zvezi z navedbami prosilke o njenih razlogih za vložitev predmetne zahteve pa IP pojasnjuje, da v predmetnem pritožbenem postopku te navedbe niso relevantne. Pri uveljavitvi pravice dostopa do informacije javnega značaja IP namreč presoja le, ali so zahtevane informacije javnega značaja, in če so podani pogoji za dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, so te informacije prosto dostopne vsakomur (fizičnim in pravnim osebam), ne glede na pravni interes. IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilke delno utemeljena, in sicer glede podatkov o vodostaju oziroma pretoku reke Drave. Na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP organ druge stopnje odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in sam reši zadevo, če ugotovi, da so bili v odločbi prve stopnje zmotno presojeni dokazi, da je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja ali da je bil napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi, ali če spozna, da bi bilo treba po prostem preudarku izdati drugačno odločbo. V skladu z navedenim je IP ugotovil, da je organ na prvi stopnji v tem delu napačno uporabil materialno pravo, zato je IP odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.V delu, ki se nanaša na zahtevane batimetrične podatke, pa je IP pritožbo prosilke zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Kot že navedeno, je organ v tem delu postopal oziroma odločil pravilno in zakonito, saj z zahtevanimi podatki ne razpolaga.V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO in 84/15 – ZZelP-J) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ.dipl.prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka