NSM neodvisni spletni medij, d.o.o. - Generalni sekretariat Vlade RS
+ -Številka: 090-48/2016
Kategorije: Poslovna skrivnost, Test interesa javnosti
POVZETEK:
Prosilec je zahteval določeno dokumentacijo konkretnega javnega razpisa, in ker je razkritje zahtevanih informacij utemeljeval tudi na podlagi podanega javnega interesa, je o zahtevi na podlagi 21. člena ZDIJZ odločila Vlada. Vlada je z odločbo zahtevo prosilca delno zavrnila na podlagi izjeme po 2. in 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, v ostalem delu pa je zahtevi prosilca ugodila. Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo zaradi napačne uporabe razmerja med določbami 5. člena (prost dostop), prvega odstavka 6. člena (izjeme od prostega dostopa) in prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (»izjema od izjeme« zaradi porabe javnih sredstev), ko je ugotovil, da so vsi zahtevani dokumenti informacije javnega značaja, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev, vendar je dostop do njih vseeno delno zavrnil zaradi izjeme varstva osebnih podatkov in poslovne skrivnosti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da prosilec s pritožbo ni uspel izpodbiti dokazne ocene organa o obstoju poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju in da ne gre pri celotni zahtevani dokumentaciji za porabo javnih sredstev, niti da ne obstaja prevladujoč javni interes na razkritju, prav tako pa IP ni ugotovil nobenih kršitev materialnega zakona ali bistvenih kršitev pravil postopka, do katerih bi prišlo v postopku po ZDIJZ na prvi stopnji. IP je tako pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.
ODLOČBA:
Številka: 090-48/2016/2
Datum: 26. 7. 2016
Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, na podlagi pooblastila št. 100-17/2006/137 z dne 28. 6. 2016 (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – ZDIJZ-UPB2, 117/06 – ZDavP, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – ZUP-UPB2, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …, ki ga zastopa Odvetniška družba Pirc Musar & partnerji, o. p., d. o. o., Likozarjeva 14, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), z dne 29. 2. 2016, zoper odločbo Vlade Republike Slovenije, Gregorčičeva 20-25, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 09001-3/2016/4 z dne 11. 2. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 29. 2. 2016 zoper odločbo Vlade Republike Slovenije, št. 09001-3/2016/4 z dne 11. 2. 2016, se zavrne.
2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je na podlagi zahteve po ZDIJZ z dne 17. 7. 2015 pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju MIZŠ) zaprosil za dokumentacijo v zvezi z javnim razpisom Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (v nadaljevanju MVZT) za spodbujanje tehnološko razvojnih projektov v mikro, malih in srednje velikih podjetjih (SME) v letu 2009 – SMER (v nadaljevanju predmetni javni razpis), na katerem je uspešno sodelovala tudi družba INVIDA internet video agencija, d. o. o., Demšarjeva 10, 4220 Škofja Loka (v nadaljevanju družba INVIDA, tudi stranski udeleženec), in sicer za: 1. kopijo pogodbe in vseh drugih dokumentov, na osnovi katerih je MVZT družbi INVIDA januarja 2009 nakazalo 184.667,32 EUR;
2. kopijo razpisne dokumentacije, na osnovi katere je bilo izbrana družba INVIDA za projekt, za katerega je dobila 184.667,32 EUR;
3. ponudbo oziroma prijavo na razpis in drugo dokumentacijo, ki jo je na MVZT poslala družba INVIDA v zvezi s tem projektom.
Na poziv MIZŠ je prosilec v vlogi z dne 28. 7. 2015 navedel, da prosi za kompletno dokumentacijo o predmetnem razpisu oziroma vse, kar je družba INVIDA poslala na predmetni javni razpis (vloga, prijava), in vse, kar je ministrstvo v zvezi s tem naredilo (sklep, pogodba). V vlogi z dne 19. 8. 2015 pa je prosilec med drugim navedel, da želi gradivo v elektronski obliki, poslano na njegov elektronski naslov ter da meni, da obstaja resen sum, da družba INVIDA ni realizirala projektov, ki jih je navedla v prijavi na predmetni javni razpis. Prosilec nadalje navaja nekatere okoliščine oziroma ugotovitve v tej zvezi (iz njene spletne strani ni mogoče razbrati predmetne oziroma zatrjevane visokotehnološke rešitve iz teh projektov oziroma kaj je naredila za prejeta javna sredstva, ki so bila tudi bistveno večja, kot je ustvarila na trgu), zaradi česar naj bi bil za dostop do zahtevanih podatkov podan tudi javni interes (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).
MIZŠ je s sklepom, št. 090-31/2015/6 z dne 21. 7. 2015, rok za odločitev o zahtevi podaljšalo za 30 delovnih dni, in sicer zaradi obsežnosti zahtevane dokumentacije (prek 1000 strani), verjetnosti, da so v njej podatki, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa (npr. osebni podatki in poslovna skrivnost), dolžnega ravnanja po 43. in 44. členu ZUP v zvezi z omogočitvijo sodelovanja v postopku družbi INVIDA kot stranskemu udeležencu, kot tudi glede na dejstvo, da gre za dokumentacijo, ki jo sicer hrani MIZŠ, po vsebini pa sodi na področje tehnologije. S sklepom, št. 090-31/2015/21 z dne 21. 8. 2015, pa je MIZŠ priznala družbi INVIDA pravico do (stranske) udeležbe v postopku.
MIZŠ je z odločbo, št. 090-31/2015/30 z dne 22. 9. 2015, zahtevo prosilca delno zavrnilo (1. točka izreka), tako da je odločilo, da se pri tam navedeni razpisni dokumentaciji prekrijejo tam navedeni osebni podatki (prva alineja) ter tam navedeni podatki, ki predstavljajo poslovno skrivnost (druga alineja). V ostalem delu je zahtevi prosilca ugodilo (2. točka izreka). Določilo je tudi, da stroški postopka znašajo 64,40 EUR, ki jih je prosilec dolžan plačati na podlagi izstavljenega računa, v roku 15 dni od prejema računa (3. točka izreka). V obrazložitvi je obširno oziroma podrobno obrazložilo, v katerih dokumentih in glede katerih podatkov ter zakaj je podana katera izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja, v posebnem poglavju pa se je opredelilo tudi glede zatrjevanega javnega interesa za razkritje.
Pri odločanju o prosilčevi pritožbi z dne 7. 10. 2015 zoper navedeno odločbo MIZŠ je IP z odločbo, št. 090-275/2015/2 z dne 30. 11. 2015, ugotovil, da bi moralo MIZŠ, glede na to, da je prosilec razkritje zahtevanih informacij utemeljeval tudi na podlagi podanega javnega interesa oziroma drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, postopati v skladu z 21. členom ZDIJZ in tako zadevo skupaj s predlogom odločitve poslati v odločitev pristojnemu organu, tj. v skladu s prvo alinejo drugega odstavka tega člena, ker MIZŠ spada med organe državne uprave, Vladi Republike Slovenije. Ker MIZŠ tega ni storilo, oziroma ker je samo odločilo o tej zadevi, čeprav zanjo ni bilo pristojno, je storilo absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka (1. točka drugega odstavka 237. člena ZUP – če je odločbo izdal stvarno nepristojen organ). IP je tako na podlagi 250. člena ter prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravil navedeno odločbo MIZŠ in mu zadevo vrnil v ponovni postopek. Hkrati je IP naložilo MIZŠ, da v ponovljenem postopku kot nesporno ugotovi tudi dejstva glede pooblastilnega razmerja oziroma zastopanja prosilca oziroma osebe prosilca (to problematiko je izpostavilo tudi samo MIZŠ v dopisu o odstopu pritožbe) ter po potrebi dopolni postopek tudi v tej smeri.
Vlada Republike Slovenije oziroma organ je z odločbo, št. 09001-3/2016/4 z dne 11. 2. 2016 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), prosilčevi zahtevi delno ugodil (1. točka izreka), tako da je posredovanje zahtevane dokumentacije dovolil na način, da se v tam navedeni razpisni dokumentaciji prekrijejo tam navedeni osebni podatki (prva alineja) ter tam navedeni podatki, ki predstavljajo poslovno skrivnost (druga alineja) ter odločil, da v tem postopku stroški niso nastali (2. točka izreka).
V obrazložitvi izpodbijane odločbe, v kateri obširno in natančno, po posameznih dokumentih oziroma podatkih, utemeljuje svojo odločitev, najprej povzema potek dosedanjega postopka. Nadalje glede pooblastilnega razmerja oziroma zastopanja prosilca navaja, da je bila na poziv MIZŠ z dne 21. 12. 2015 v odgovoru z dne 4. 1. 2016 predložena izjava prosilca z dne 28. 12. 2015, iz katere izhaja, da je … zahtevo vložil kot …, katerega izdajatelj je družba ..., ki ga po pooblastilu direktorja zastopa Odvetniška pisarna Pirc Musar, zato prosilec šteje, da ima ta odvetniška pisarna tudi pooblastilo za njegovo zastopanje; sicer pa je za primer, da organ šteje, da je prosilec zahtevo vložil kot fizična oseba in ne kot …, priložil tudi osebno pooblastilo tej odvetniški pisarni za zastopanje v tem postopku in izrecno odobrava vsa njena dejanja v predmetnem postopku. MIZŠ je tako ugotovilo, da prosilca … zastopa Odvetniška pisarna Pirc Musar in da so bila vsa dejanja pooblaščenke Nataše Pirc Musar, ki jih je ta opravila v predmetnem postopku, opravljena v imenu prosilca.
Nadalje organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe ugotavlja, da so pri zahtevanih dokumentih izpolnjeni vsi pogoji iz 4. člena ZDIJZ (dokumenti, ki so v materializirani obliki, so nastali oziroma so bili pridobljeni v okviru izvajanja zakonskih pristojnosti pravnega prednika MIZŠ (v postopku javnega razpisa z delovnega področja MVZT), MIZŠ pa z njimi tudi (edino) razpolaga) in predstavljajo informacijo javnega značaja. Ker je prosilcu MIZŠ z dopisom z dne 21. 7. 2015 že sporočilo napotilo, kje je razpisna dokumentacija iz 2. točke zahteve javno dostopna in objavljena, je organ v nadaljevanju odločal le o 1. in 3. točki zahteve, tj. o posredovanju kompletne dokumentacije v zvezi s sodelovanjem družbe INVIDA na predmetnem javnem razpisu, pri čemer gre za naslednje dokumente:
– prijava družbe INVIDA na javni razpis, evidentirana pod št. 430-10/2009/1060 (v nadaljevanju vloga na razpis);
– sklep ministrstva o izbiri, št. 430-10/2009/1474 z dne 4. 9. 2009 (v nadaljevanju sklep o izbiri);
– pogodba o sofinanciranju, št. 3211-09-000410 z dne 15. 9. 2009 (v nadaljevanju pogodba);
– zahtevek družbe INVIDA za sofinanciranje z dne 29. 10. 2009, evidentiran pod št. 450-172009/3685, s potrditvijo zahtevka (v nadaljevanju zahtevek za sofinanciranje);
– poročilo družbe INVIDA o delu na projektu (vsebina in rezultati dela na projektu ter finančno poročilo) z dne 29. 10. 2009, evidentirano pod št. 314-152/2009/3 (v nadaljevanju poročilo o delu), s priloženimi dokazili o stroških osebja (plačilne liste in podobna dokazila), o stroških amortizacije instrumentov, opreme, zemljišč in zgradb (računi in podobna dokazila), o stroških svetovanja in drugih storitev iz zunanjih virov (računi in podobna dokazila), o režijskih stroških (računi, potni nalogi, poročila o službenih potek in podobna dokazila) – v nadaljevanju priloge k poročilu o delu;
– poziv ministrstva za dopolnitev zahtevka za sofinanciranje, evidentiran pod št. 314-152/2009/4 in 314-152/2009/6 (v nadaljevanju poziv ministrstva);
– dodatna pojasnila družbe INVIDA k zahtevku za sofinanciranje, evidentirana pod št. 314-152/2009/5 in 314-152/2009/7 (v nadaljevanju dodatna pojasnila k zahtevku za sofinanciranje);
– dopolnitev zahtevka za sofinanciranje z dopolnjenim poročilom o delu na projektu (popravljena tabela Priloga 2 v poročilo o delu) z dne 6. 11. 2009, evidentirana pod št. 314-152/2009/8 (v nadaljevanju dopolnitev poročila o delu), s prilogami (plačilne liste, izpis amortizacije opreme za posamezno osnovno sredstvo in mesečni zneski amortizacije, potna poročila o službeni poti in kopije računov, izjava glede režijskih stroškov) – v nadaljevanju priloge k dopolnjenemu poročilu o delu;
– odredba za plačilo iz proračuna.
Organ je ocenil, da glede na naravo zadeve obstoji verjetnost, da v zadevni dokumentaciji obstajajo izjeme iz 2. in 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in sicer, da se v vlogah nahajajo podatki, ki predstavljajo poslovno skrivnost, kot jo opredeljuje Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – ZGD–1-UPB3, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13 in 55/15; v nadaljevanju ZGD–1), ter podatki, ki predstavljajo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – ZVOP–1-UPB1; v nadaljevanju ZVOP–1).
Glede osebnih podatkov organ ugotavlja, da se nahajajo v vlogi na razpis (razen v obrazcu 1 in 5[1]), v poročilu o delu, v dopolnjenem poročilu o delu ter v prilogah k poročilu in dopolnjenem poročilu o delu, pri čemer podrobno našteva posamezne vrste osebnih podatkov, ki jih vsebujejo posamezni našteti dokumenti. Navaja, da gre v naštetih primerih vselej za kombinacijo imena in priimka s kakšnim dodatnim podatkom (naslov, izobrazba, zaposlitev itd.), ki po njegovi presoji omogoča netežavno identifikacijo točno določene osebe in razkriva ostale njene podatke. Tako je ocenil, da so podatki o imenu, priimku in naslovu prebivališča posamezne fizične osebe, EMŠO, davčni številki in številki transakcijskega računa (TRR) fizičnih oseb v celotni zadevni dokumentaciji ter podatki o vodji projekta v poglavju 2.2.2 vloge na razpis (v delu podrobnejšega opisa nagrad, dotedanjih zaposlitev in projektov, v katerih je sodeloval) osebni podatki, kot jih opredeljuje 6. člen ZVOP–1, saj sami zase oziroma v povezavi z ostalimi podatki v dokumentaciji brez večjega napora razkrivajo oziroma omogočajo identifikacijo točno določene osebe. Ne gre pa za varovane osebne podatke po ZVOP–1 v primeru imena in priimka kontaktne osebe stranskega udeleženca, njenega telefona in e-pošte (navedeni v obrazcu 2), saj so ti podatki objavljeni na spletni strani stranskega udeleženca ter oseb, navedenih v rednem izpisu iz sodnega/poslovnega registra (neobvezna priloga k vlogi na razpis), saj gre za podatke, ki so javno objavljeni v uradni evidenci.
V zvezi z razkritjem osebnih podatkov, ki predstavlja njihovo obdelavo, za katero mora biti v skladu s ZVOP–1 podana ustrezna pravna podlaga (zakon ali privolitev), je organ upošteval tudi prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se dovoli dostop tudi do varovanega osebnega podatka, med drugim tudi če gre za podatek o porabi javnih sredstev, in tako preveril, če gre za podatke, s katerimi je mogoče dokazati transparentnost porabe javnih sredstev (izpolnjevanje razpisnih pogojev oziroma meril ali višino, namen in način porabe dodeljenih javnih sredstev). Ugotovil je, da je bilo eno izmed meril tudi »tehnološka in upravljavska sposobnost prijavitelja«, znotraj katerega se je ocenjevalo, ali ima podjetje ustrezne kadrovske in materialne vire za izvedbo projekta ter ali je predložilo zadostno število referenc podjetja kot tudi število referenc vodje projekta, ki dokazujejo njegove upravljavske sposobnosti. Zato meni, da se v poglavju 2.2.2 lahko razkrijejo podatki o stopnji izobrazbe in strokovnem nazivu vodje projekta, o prejetih nagradah (brez letnice prejete nagrade in podrobnejšega opisa nagrajenčevega dela oziroma dosežkov), o dosedanjih delovnih izkušnjah (brez navedbe podatkov o podjetju, v katerem je bil zaposlen na vodilnem položaju), o članstvu v strokovnih organih (brez opredelitve mandata), o socialnih, organizacijskih in tehničnih znanjih in kompetencah ter podatki o izbranih referenčnih projektih (brez podatkov o konkretnih projektih, ki jih je mogoče brez večjega napora povezati s konkretno osebo), pri čemer takšni odločitvi tudi stranski udeleženec ne nasprotuje. Podatki o imenu in priimku vodje projekta in podatki, navedeni v oklepajih, pa so take narave, da bi se z njihovim razkritjem identificirala točno določena oseba, niso pa nujni za preveritev izpolnjevanja pogojev in meril iz predmetnega javnega razpisa in ne odražajo višine, namena ali načina porabe javnih sredstev, zato ne predstavljajo podatkov o porabi javnih sredstev. Navaja, da tudi ostali varovani podatki (imena in priimki zaposlenih, zunanjih sodelavcev oziroma članov razvojnih timov, naslov bivališča, EMŠO, davčna številka, TRR) niso vplivali na izbiro in niso pomembni za presojo transparentne in zakonite porabe javnih sredstev vloge, zato se jih prav tako prekrije.
Glede poslovne skrivnosti organ povzema navedbe stranskega udeleženca z dne 3. 8. 2015 in 19. 8. 2015, da bi mu razkritje podatkov o projektu povzročilo poslabšanje tržnega položaja in s tem občutno škodo oziroma da je projekt, ki ga je razvil v okviru predmetnega javnega razpisa (v nadaljevanju predmetni projekt), pilotni projekt, na katerem temeljni njegova nadaljnja razvojna dejavnost, in navedbe prosilca na to z dne 19. 8. 2015 in 2. 9. 2015, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za poslovno skrivnost niti po subjektivnem niti objektivnem kriteriju oziroma da morajo biti podatki, na podlagi katerih se ugotavlja izpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije, ocenjuje in razvršča prijave, javno dostopni.
Organ dalje ugotavlja, da zadevna dokumentacija ne vsebuje podatkov, ki bi predstavljali poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju, saj stranski udeleženec ni predložil akta, s katerim bi bili podatki določeni kot poslovna skrivnost, niti obstoja poslovne skrivnosti po tem kriteriju ne zatrjuje, kljub izrecnemu opozorilu v razpisni dokumentaciji pa označbe o poslovni skrivnosti ne vsebuje niti vloga na razpis ali ostali deli dokumentacije. Je pa organ presojal obstoj poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju. Ugotavlja, da je očitno, da bi bila škoda, ki bi stranskemu udeležencu nastala z razkritjem podatkov, zanj res občutna. Pri tem izhaja iz same narave predmetnega javnega razpisa (sofinanciranje raziskovalno-razvojne dejavnosti), navedb stranskega udeleženca v njegovih vlogah, da na letni ravni vsaj 20 % prometa ustvari direktno z visokotehnološkimi rešitvami, ki so se razvile iz predmetnega projekta, in da v obdobju naslednjih 5 let tako načrtuje cca. … prometa, kot tudi iz podatkov AJPES-a in Supervizorja o prihodkih od prodaje (147.621,00 EUR v letu 2008 in 135.142,00 EUR v letu 2009 ter 316.953,00 EUR konec leta 2014) in njihove primerjave z oceno celotnih vlaganj v projekt …. Ugotavlja, da je bil očitno vložek stranskega udeleženca v predmetni projekt (upoštevajoč tudi prejeta javna sredstva) glede na letne prihodke zelo velik, ki bi bil lahko z razkritjem idejnega pristopa in razvojnega dela izničen.
Presojo obstoja poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju je organ opravil za vsak sklop zahtevane dokumentacije posebej (vloga na razpis, poročilo o delu in dopolnitev poročila o delu, njune priloge itd.), tudi upoštevajoč, ali gre za podatke, ki so po zakonu javni (prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ – poraba javnih sredstev) in torej ne morejo veljati za poslovno skrivnost, in za vsak podatek, ki se ga izvzame iz prostega dostopa, posebej utemeljil, zakaj ga je treba izvzeti. Tako organ meni, da se kot poslovna skrivnost štejejo vse tiste vsebine, ki neposredno opisujejo značilnosti nove tehnologije in novega proizvoda, poslovne povezave (osebna imena vodje projekta, članov raziskovalne-razvojne skupine in poslovnih partnerjev) ter strateške cilje in razvojne potenciale družbe, ki tudi ne predstavljajo razpisnih pogojev oziroma meril in ne odražajo porabe javnih sredstev oziroma niso nujni za presojo zakonite porabe javnih sredstev. Razkritje ostalih podatkov pa ne more škodovati položaju stranskega udeleženca oziroma gre za podatke o porabi javnih sredstev, zaradi česar ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti (npr. določeni kadrovski podatki, podatki o opremi in prostorih, finančna konstrukcija projekta, nastali in izplačani stroški itd.).
V posebnem poglavju obrazložitve glede javnega interesa organ posebej navaja, da se prosilec pri utemeljevanju, da je treba vse podatke razkriti javnosti, sklicuje tudi na obstoj javnega interesa, saj da obstaja resen sum, da stranski udeleženec ni realiziral prijavljenih projektov, tega pa se ni preverjalo. Meni, da je transparentnosti in s tem interesu javnosti zadoščeno z razkritjem podatkov, do katerih se v skladu z izpodbijano odločbo dostop dovoli, ni pa treba, da javnost pozna poslovne ideje, poslovne partnerje in vse podrobnosti projekta, zlasti upoštevajoč ustavno varstvo podjetništva in konkurenčnosti, zato v delu prekritih podatkov interes javnosti ne pretehta nad pravico posameznikov do varstva osebnih podatkov, niti nad pravico gospodarskega subjekta, da varuje svoje poslovne skrivnosti.
Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 29. 2. 2016, v kateri navaja, da je organ napačno uporabil razmerje med določbami 5. člena (prost dostop), prvega odstavka 6. člena (izjeme od prostega dostopa) in prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (»izjema od izjeme« zaradi porabe javnih sredstev), ko je ugotovil, da so vsi zahtevani dokumenti informacije javnega značaja, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev, vendar je dostop do njih vseeno delno zavrnil zaradi izjeme varstva osebnih podatkov in poslovne skrivnosti. Meni, da če je organ ugotovil, da se vsi zahtevani dokumenti v celoti nanašajo na porabo javnih sredstev (z izjemo EMŠO, davčnih številk, TRR in naslovov prebivališč fizičnih oseb), bi moral razkriti celotne »pogodbe« in se ne bi smel sklicevati na poslovno skrivnost ali varstvo osebnih podatkov, tako pa da je »pomešal vrstni red« uporabe navedenih določb in torej napačno uporabil materialno pravo, na katero je oprl svojo odločitev.
Meni, da je organ napačno ugotovil tudi obstoj poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju, saj družba INVIDA ni izkazala niti elementa »očitnosti« niti elementa »občutnosti«. Poudarja, da je bilo že v predmetnem javnem razpisu podano opozorilo, da bodo deli vlog, ki ne bodo posebej označeni kot poslovna skrivnost, posredovani v skladu z ZDIJZ – družba INVIDA pa nobenega dela vloge ni označila za poslovno skrivnost, zato je edini logičen zaključek, da očitno ne gre za poslovno skrivnost – breme varovanja poslovne skrivnosti je primarno na nosilcu poslovne skrivnosti. Dodaja, da poslovne skrivnosti ne morejo predstavljati podatki, ki nimajo niti potenciala vplivati na konkurenčni položaj družbe na trgu, škoda pa mora biti izkazana konkretno – niti družba INVIDA niti organ nista opredelila relevantnega konkurenčnega trga, družba INVIDA pa tudi ni izkazala, kakšna konkretna škoda bi ji nastala, saj je le navedla, da na letni ravni vsaj 20 % prometa ustvari direktno z visokotehnološkimi rešitvami, ki so se razvile iz predmetnega projekta, pri čemer v naslednjih 5 letih načrtuje cca. … prometa, brez upoštevanja vrednosti morebitne prodaje patentov. Sklep organa, da bi bila škoda res občutna in da je očitno, da je bil vložek družbe INVIDA v predmetni projekt glede na letne prihodke zelo velik, ki bi lahko bil z razkritjem idejnega in razvojnega dela izničen, je napačen, ker 1. »prihodki od prodaje« niso enaki »prometu«; 2. in četudi bi bili, bi to pomenilo, da povprečje … prometa oziroma prihodkov na letni ravni pomeni več kot cca. 33 % prometa oziroma prihodkov in ne 20 %, kot navaja družba INVIDA, in 3. ocena pričakovanih prihodkov v naslednjih 5 letih je povsem nerealna, zlasti glede na to, da naj bi bil predmetni projekt zaključen že v letu 2009 in tako ni realno pričakovati, da bo 6 let star domnevno visokoinovativen produkt s področja avdiovizualne oziroma informacijske tehnologije v »nadaljnjih 7 do 11 let starosti« letno ustvarjal po prometa, če je družba INVIDA v prvih dveh letih od nastanka domnevnega produkta dosegla celoten prihodek od prodaje nekje med (20 % prometa bi torej pomenilo med na letni ravni). Prosilec trdi, da ni res, da bi razkritje idejnega pristopa in razvojnega dela v letu 2015 lahko izničilo vložek iz leta 2009, če je bil idejni pristop in razvojno delo prav tako zaključeno že leta 2009, še toliko manj pa je to verjetno, ker gre za področje izjemno hitrega razvoja, družba INVIDA pa tudi ni imetnica nobenega patenta oziroma niti ni prijavljena kot izumiteljica patenta.
Prosilec dalje navaja, da ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti podatki o poslovnih partnerjih in zunanjih sodelavcih, ki so sodelovali pri predmetnem projektu, ker je bilo merilo za izbor na razpisu tudi »tehnološka in upravljavska sposobnost prijavitelja«, kot upravičeni stroški pa so bili določeni tudi stroški osebja, stroški svetovanja in drugih storitev in režijski stroški (npr. stroški administracije projekta ter stroški finančnih, računovodskih, pravnih in drugih storitev). Prav tako naj bi bile ob dejstvu, da je imela družba INVIDA leta 2009, ko je uspela na predmetnem javnem razpisu, le 1 zaposlenega, kompetence zunanjih sodelavcev in partnerjev pri predmetnem projektu zagotovo odločilne za uspeh družbe INVIDA na tem razpisu. Navaja tudi, da so nekateri zunanji partnerji že sami javno objavili, da so sodelovali pri razvoju predmetnega projekta in omogočili, da so študenti, pri čemer dva tudi imenuje, pri njih opravljali prakso in celo diplomirali iz vsebine razvoja predmetnega projekta. Če so podatki že javni, pa da ne moremo več govoriti o poslovni skrivnosti, ker je ena od osnovnih značilnosti poslovne skrivnosti prav ta, da podatki niso znani širšemu krogu ljudi. Če pa je organ smatral, da bi razkritje zahtevanih dokumentov lahko vplivalo na pravne koristi poslovnih partnerjev oziroma sodelavcev, pa bi moral tudi te subjekte pritegniti v postopek na prvi stopnji, vendar tega ni storil, s čimer je prišlo tudi do bistvene kršitve pravil postopka po 2. in 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
Prosilec zatrjuje tudi prevladujoč javni interes na razkritju, saj meni, da je družba INVIDA na razpisu nastopala zgolj kot »krinka« za prave izvajalce projekta, ki sicer niso izpolnjevali razpisnih pogojev, zato bi se s pridobitvijo zahtevane dokumentacije rad prepričal, ali so pravilne njegove domneve, ki jih v nadaljevanju tudi konkretneje pojasnjuje (na v pritožbi citiranih spletnih straneh družbe INVIDA je le »beta« oziroma »demo« verzija predmetnega projekta (ki sicer niti ne deluje), med objavljenimi referencami na spletni strani te družbe ni zaslediti dosežkov iz predmetnega produkta, podoben produkt pa ponuja drug gospodarski subjekt oziroma s. p. direktorja ene javne agencije, ki je bil vsaj v času dodelitve javnih sredstev povezan z družbo INVIDA) in na katerih utemeljuje, da je nedvomno v javnem interesu, da se razkrije celotna zahtevana dokumentacija s prijavo družbe INVIDA na predmetni javni razpis. Prosilec uveljavlja bistvene kršitve pravil postopka, napačno uporabo materialnega prava in nepopolno ugotovljena dejstva ter predlaga, da organ svojo odločitev spremeni tako, da mu posreduje celotno zahtevano dokumentacijo (s prikritimi podatki o EMŠO, davčnih številkah, TRR in naslovih prebivališč fizičnih oseb), oziroma v nasprotnem primeru, tj. v primeru odstopa pritožbe IP, temu predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano odločbo v zavrnilnem delu odpravi in organu naloži posredovanje dokumentacije s prikritimi navedenimi podatki.
Na podlagi 241. člena ZUP je organ poslal prosilčevo pritožbo tudi stranskemu udeležencu, ki v opredelitvi do pritožbenih navedb navaja, da je v pritožbi več netočnih podatkov, neresničnih namigovanj ter prikazovanj podatkov v kontekstu, ki s predmetnim projektom nima prav nobene povezave, zato podaja komentar le na nekaj ključnih elementov pritožbe. Navaja, da si prosilec njegove navedbe o prometu napačno tolmači oziroma da prireja dejstva, saj bi iz javnih evidenc lahko razbral promet družbe INVIDA v zadnjih letih in izračunal, kaj pomeni vsaj 20 % promet (ustvarjen z visokotehnološkimi rešitvami, ki so se razvile iz predmetnega projekta), ocena prihodkov … pa je povsem realna. Predmetni projekt je bil uspešno izveden in zaključen, vključno s preverjanji in nadaljnjim razvojem visokoinovativnih storitev in produktov, ki jih lahko tudi pokaže, iz vsega dolgoletnega razvoja pa je varovanje dela podatkov za to družbo ključno. Tudi glede uporabe predmetnega projekta v sklopu citiranih diplomskih nalog si prosilec dejstva tolmači napačno, saj navajanje tega projekta v diplomskih nalogah ne pomeni, da sta imenovana študenta s tem v javnost dala vse podatke projekta in da zato niso več poslovna skrivnost. Zanika, da bi družba INVIDA na predmetnem razpisu nastopila kot »krinka« za prave izvajalce projekta in to označuje za laž, prav tako pa se po njegovem vedenju na v pritožbi citiranih spletnih naslovih, ki jih niti ni, ne more nahajati zatrjevana verzija predmetnega projekta. Pojasnjuje še dejstva o povezavi z imenovanim direktorjem javne agencije oziroma sodelovanje z njegovim podjetjem, pri čemer pa je to vpletanje po njegovem mnenju povsem neprimerno. Poudarja, da bi družba INVIDA z razkritjem njenih načrtovanih in realiziranih projektov utrpela občutno škodo v smislu poslabšanja konkurenčnega položaja.
Organ je, v skladu z 245. členom ZUP, pritožbo prosilca, ki je dovoljena in pravočasna, skupaj s spisno dokumentacijo odstopil IP.
Pritožba ni utemeljena.
IP je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
Med strankama ni sporno, da je organ kot državni organ v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ zavezanec po tem zakonu, in da zahtevane informacije predstavljajo informacije javnega značaja. Prav tako IP ugotavlja, da ni sporna odločitev organa, da v sklepu o izbiri, pogodbi, zahtevku za sofinanciranje, pozivu organa, dodatnih pojasnilih k zahtevku za sofinanciranje in odredbi za plačilo iz proračuna ni podana nobena izjema za dostop do informacije javnega značaja in da so ti dokumenti torej v celoti prosto dostopni.
Predmet pritožbenega postopka so tako: vloga na razpis, poročilo o delu in dopolnitev poročila o delu z njunimi prilogami oziroma na njih prekriti podatki iz razloga varovanja osebnih podatkov in poslovne skrivnosti, pri čemer za prosilca ni sporno zakritje EMŠO, davčnih številk, TRR in naslovov prebivališč fizičnih oseb, sporno pa je, četudi iz naslova poslovne skrivnosti, zakritje podatkov o imenih in priimkih fizičnih oseb oziroma podatkov o poslovnih partnerjih in zunanjih sodelavcih stranskega udeleženca, ki so sodelovali pri predmetnem projektu. IP je tako ugotavljal, ali sta pri teh dokumentih oziroma njihovih spornih delih s prekritimi podatki podani zatrjevani izjemi oziroma ali je razkritje teh podatkov dopustno zaradi drugih razlogov, tj. zaradi obstoja kakšne izjeme od teh izjem (npr. na podlagi tretjega dostavka 6. člena ZDIJZ).
I. Glede očitane napačne uporabe materialnega prava – 5. člen, prvi odstavek 6. člena in prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ
Na podlagi 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam (prvi odstavek); vsak prosilec ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo ali njen elektronski zapis (drugi odstavek). Po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se med drugim zahteva nanaša na podatke, ki so taksativno našteti v tem odstavku, med drugim tudi podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe (2. točke tega odstavka), in osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (3. točka tega odstavka). Na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ pa se ne glede na določbe prvega odstavka (torej ne glede na obstoj izjem do prostega dostopa) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.
Prosilec v pritožbi navaja, da je organ ugotovil, da se vsi zahtevani dokumenti v celoti nanašajo na porabo javnih sredstev in dostop do njih vseeno delno zavrnil zaradi izjeme varstva osebnih podatkov in poslovne skrivnosti ter meni, da je organ tako »pomešal vrstni red«, zaradi česar naj bi napačno uporabil materialno pravo v zvezi s 5. členom, prvim odstavkom 6. člena in prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
IP tem pritožbenim navedbam ne more slediti. Iz izpodbijane odločbe namreč ne izhaja oziroma ni razvidna nobena konkretna ugotovitev organa, da bi se vsi zahtevani dokumenti v celoti nanašali na porabo javnih sredstev, ampak ravno nasprotno, organ je pri posameznih dokumentih (najprej) ugotavljal, ali je podana izjema od prostega dostopa (tj. varovani osebni podatki ali poslovna skrivnost) in (nato) za podatke, ki so po njegovem mnenju varovani osebni podatki ali poslovna skrivnost, ugotavljal morebitni obstoj izjeme od izjem, torej ali je treba dostop do teh podatkov (kljub obstoju zakonske izjeme) dovoliti zaradi transparentnosti porabe javnih sredstev v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in v tem primeru štel, da ne gre za varovane osebne podatke oziroma poslovne skrivnosti. Tako torej organ ni »pomešal vrstnega reda« in tudi ni napačno uporabil materialnega prava glede navedenih določb ZDIJZ.
To je razvidno tudi iz navedb organa v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da »... je tako dostop do informacij, četudi gre za osebne podatke, potrebno dovoliti, kadar gre za podatke, s katerimi je mogoče dokazati transparentnost porabe javnih sredstev.« (tretji odstavek na 8. strani); da je »... potrebno ugotoviti, da izmed zgoraj naštetih varovanih osebnih podatkih nekateri podatki o vodji projekta ter o referencah vodje projekta predstavljajo podatek o porabi javnih sredstev.« (zadnji odstavek na 8. strani); da »Tudi ostali varovani podatki (imena in priimki zaposlenih, zunanjih sodelavcev oziroma članov razvojnih timov, naslov bivališča, EMŠO, davčna številka, TRR) niso vplivali na oceno in niso pomembni za presojo transparentne in zakonite porabe javnih sredstev vloge.« (drugi odstavek na 9. strani) itd.
Podobno, kot je navedeno organ ugotavljal v primeru obstoja izjeme osebnih podatkov, je ugotavljal tudi v primeru obstoja izjeme poslovne skrivnosti, npr. »Vlada se z navedenim (zatrjevanim obstojem poslovne skrivnosti, op. IP) strinja, vendar pa je zaradi nadzora nad porabo javnih sredstev potrebno razkriti podatke v točki 1.2.4. ...« (tretji odstavek na 13. strani); »... za varstvo poslovne skrivnosti je potrebno prekriti …. (predstavitev poslovnega modela, navedbo poslovnega partnerja in članov raziskovalno-razvojne skupine v 2.1.1. točki, op. IP). To tudi niso podatki, katerih razkritje bi bilo nujno za presojo porabe javnih sredstev.« (drugi odstavek na 14. strani); »... je ta vsebina poslovna skrivnost, saj razkriva podrobne visokotehnološke rešitve … Ker ne gre za podatke, ki bi bili potrebni za presojo smotrne in zakonite porabe javnih sredstev … se tako vsebina podatkov v tej točki (3. točki Obrazca 3 vloge na razpis, op. IP) ne razkrije.» (drugi odstavek na 15. strani) itd.
IP še dodaja, da tudi če bi sledil ugotovitvi prosilca, da se vsi zahtevani dokumenti v celoti nanašajo na porabo javnih sredstev, prosilec hkrati sam izvzema prost dostop EMŠO, davčnih številk, TRR in naslovov prebivališč fizičnih oseb, kar pomeni, da tudi po njegovem mnenju vsi oziroma vsaj navedeni podatki niso povezani s porabo javnih sredstev in torej niso prosto dostopni.
IP v zvezi s tem pritožbenim ugovorom še pripominja, da ni razumljiva pritožbena navedba v zadnjem odstavku II. točke pritožbe, da bi moral organ razkriti celotne »pogodbe», saj, kot je že omenjeno, iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ ugodil zahtevi za dostop do pogodbe o sofinanciranju v celoti– iz obrazložitve izpodbijane odločbe namreč ni razvidno, da bi organ zanjo ugotovil kakšno izjemo od prostega dostopa - morebitnih drugih pogodb pa v spisni dokumentaciji ni.
Pritožbeni ugovor glede očitane napačne uporabe materialnega prava v zvezi s 5. členom, prvim odstavkom 6. člena in prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ tako ni utemeljen.
II. Glede poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju
Na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
ZGD–1 razlikuje dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD–1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD–1), odvisno od tega, na kakšni podlagi se podatki štejejo za poslovno skrivnost.
Po prvem odstavku 39. člena ZGD–1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom; s tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Po drugem odstavku tega člena pa se ne glede na to, ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba; družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 39. člena ZGD–1).
Organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe ugotavlja, da zahtevana dokumentacija ne vsebuje podatkov, ki bi predstavljali poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju, da pa so izpolnjeni pogoji za obstoj poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju za dele dokumentacije, ki jo specificira v drugi alineji 1. točke izreka izpodbijane odločbe, oziroma podrobneje obrazloži v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Prosilec v pritožbi ugovarja izkazanosti obstoja te izjeme, zlasti v smeri, da ni izpolnjen pogoj očitnosti in občutne škode.
Glede na to, da se prosilec med drugim v pritožbi sklicuje na svoje navedbe iz nekaterih svojih vlog, ki jih je predložil tekom postopka na prvi stopnji, IP pripominja, da je pritožba samostojno pravno sredstvo in zato sklicevanje na predhodne navedbe ne zadostuje (npr. sodba in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. I Up 476/2013 z dne 5. 2. 2015 – 32. točka obrazložitve). Poleg tega pa so v zvezi s tem pritožbene navedbe, da stranski udeleženec v razpisni dokumentaciji, kljub posebnemu pozivu oziroma opozorilu v njej glede označitve dokumentacije za poslovno skrivnost, tega ni storil, irelevantne in se zato IP do njih ne opredeljuje, saj izpodbijana odločba ne temelji na ugotovitvi poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju (te ne zatrjuje niti stranski udeleženec, saj se sklicuje le na o poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju).
Pritožbenim navedbam, da poslovne skrivnosti ne morejo predstavljati podatki, ki ne morejo vplivati na konkurenčni položaj družbe na trgu, IP načelno pritrjuje in ugotavlja, da je organ pri vsakem sklopu posamezne dokumentacije oziroma pri posameznih dokumentih konkretno presojal, ali ti vsebujejo podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost, in jih tudi kvalitativno opredelil s stališča varovanja konkurenčnega položaja na trgu oziroma konkretiziral, kakšen škodljiv vpliv bi lahko imelo razkritje teh podatkov ter v zvezi s tem pritrdil argumentov stranskega udeleženca ali pa jih zavrnil ter to tudi utemeljil. Za poslovno skrivnost pa ni odločilno oziroma se ne zahteva, da bi morali biti podatki zaščiteni s patentom ali drugo obliko pravic intelektualne oziroma industrijske lastnine, kar kot argument med drugim navaja prosilec.
IP meni, da je organ ustrezno utemeljil obstoj prvega pogoja za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju, to je, da je nastanek škode očiten. Navaja namreč, da je bil predmet javnega razpisa sofinanciranje raziskovalno-razvojne dejavnosti za izvedbo tehnološko-razvojnih projektov, usmerjenih v ustvarjanje novih ali v izboljšavo že obstoječih materialov, naprav, sistemov in metod, vključno s fazo oblikovanja izdelkov, pripravo prototipov, procesov in storitev, ki s pridobivanjem oziroma uvajanjem novih znanj razvijajo nove oziroma izboljšujejo obstoječe tehnološke značilnosti proizvodov in/ali proizvodnje, in tako eden ključnih ciljev predmetnega javnega razpisa pomoč podjetjem, da s pospešenim vlaganjem v raziskovalno-razvojno dejavnost dvignejo tehnološko zahtevnost svojih izdelkov in storitev, kar bi za njih pomenilo tehnološki preskok in okrepitev konkurenčnega položaja. IP pritrjuje mnenju organa, da je potreba po varstvu predmetnih podatkov očitna, saj je torej že po sami naravi predmetnega javnega razpisa mogoče sklepati, da obstaja velika verjetnost, da zahtevana dokumentacija vsebuje tudi podatke, ki imajo naravo poslovne skrivnosti, in da je informacija o razvojni dejavnosti posameznih gospodarskih subjektov ena od ključnih prednosti posameznega subjekta za uspeh na trgu, že sama Ustava Republike Slovenije pa podjetništvu namenja poseben pomen, saj ima tako gospodarska pobuda kot konkurenca v ustavni ureditvi posebno mesto. IP še dodaja, da na očitnost potrebe po varstvu poslovne skrivnosti kaže tudi to, da so se v skladu z razpisno dokumentacijo vloge ocenjevale tudi na podlagi stopnje inovativnosti (torej novih tehnoloških rešitev, ki so pomemben element konkurenčnosti oziroma poslovne skrivnosti) – iz sofinanciranja je sploh bila izključena proizvodnja razvitih proizvodov ter uvajanje procesov in storitev (prvi odstavek 2. točke in tabela (II.5. točka) v 7. točki predmetnega javnega razpisa).
Prav tako je organ argumentirano utemeljil, da bi bila škoda, ki bi stranskemu udeležencu nastala z razkritjem prikritih podatkov, zanj res velika oziroma občutna, pri čemer se je skliceval na primerjavo prihodkov od prodaje preteklih let (147.621,00 EUR prihodkov od prodaje v letu 2008, 139.142,00 EUR v letu 2009, 316.953,00 EUR v letu 2014) in vlaganji v predmetni projekt … ter načrtovanimi prihodki (…, od tega vsaj 20 % na letni ravni ustvarjeno z visokotehnološkimi rešitvami, ki so se razvile iz predmetnega projekta), hkrati pa poudarja, da bi z razkritjem prekritih podatkov konkurenca pridobila veliko informacij oziroma inovativnih rešitev, ki za stranskega udeleženca predstavljajo konkurenčno prednost. Organ je tako ustrezno obrazložil tudi izkazanost pogoja občutne škode.
Na drugačno odločitev IP ne morejo vplivati niti navedbe prosilca v pritožbi v zvezi z neenotnostjo oziroma nedoslednostjo uporabe pojmov »prihodki od prodaje« oziroma »prometa« (zlasti upoštevajoč, da gre pri prvem pojmu za računovodsko kategorijo, pri drugem pa za bolj poljudno rabo), niti da bi po točnem izračunu povprečje prihodkov od prodaje pomenilo več kot cca. 33 % prihodkov oziroma prometa in ne 20 % (zlasti upoštevajoč, da takšna razlika ni tako bistvena in da višji procent kvečjemu še bolj utemeljuje pogoj občutnosti ter da tako stranski udeleženec kot organ v bistvu omenjata 20 % kot spodnjo mejo – navajata namreč, da gre vsaj za 20 %), medtem ko trditev o nerealnosti ocene načrtovanih prihodkov ni z ničemer utemeljena oziroma zgolj s splošnimi kalkulacijami prihodkov v prvih dveh letih od nastanka projekta. IP pri tem še dodaja, da je prav tako treba upoštevati, da organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da so pomembne tudi visokotehnološke rešitve, ki so se razvile iz predmetnega projekta (torej ne le projekt sam), še posebej glede na to, da je šlo za pilotni projekt, na podlagi katerega je stranski udeleženec razvijal nove visokotehnološke rešitve oziroma gradil nadaljnji razvoj svojih produktov.
Prosilec v pritožbi opozarja tudi na časovno oddaljenost predmetnega projekta in hiter razvoj na zadevnem področju (ter zato na manjšo verjetnost škode oziroma izničenja tega vložka), vendar je iz obrazložitve izpodbijane odločbe razvidno, da je organ pri ugotavljanju poslovne skrivnosti upošteval tudi te okoliščine in jih presojal glede na posamezne predmetne podatke (npr. drugi in tretji odstavek na 13. strani, drugi odstavek na 14. strani, drugi in četrti odstavek na 18. strani, tj. glede vsebinskega opisa predmetnega projekta, podatkov o zaposlovanju, opremi itd.). Organ je namreč vzel v obzir, da je stranski udeleženec projekt prijavil oziroma izdelal v letu 2009, da so razvojni trendi že širše prepoznavni in da je od takrat razvoj na tem področju že napredoval, zaradi česar so nekatere informacije in rešitve z veliko verjetnostjo že poznane in dostopne konkurenčnim podjetjem, vendar je na drugi strani upošteval tudi navedbe stranskega udeleženca, da gre pri tem za pilotni projekt, na podlagi katerega razvija nove visokotehnološke rešitve, ki pa so zelo aktualne in bi mu njihovo razkritje lahko povzročilo veliko škodo in izgubo prednosti na trgu.
IP še dodaja, da je organ razkril npr. podatke o kadrovskih in materialnih virih (opremi in prostorih) stranskega udeleženca, referenčne razvojne projekte stranskega udeleženca in reference vodje projekta, trend prihodkov in števila zaposlenih po letih v okviru finančne sposobnosti stranskega udeleženca, opis doseženih rezultatov (kaj je torej rezultat financiranja iz javnih sredstev), finančno konstrukcijo projekta (tudi predvideno višino celotnih vlaganj v predmetni projekt oziroma koliko je zanj prejel javnih sredstev), stroške amortizacije instrumentov, opreme, zemljišč in zgradb ter stroške dela oziroma število ur in vrednost ure, režijske stroške itd. (13.–19. stran izpodbijane odločbe)[2]. Organ je tako razkril vse tiste informacije oziroma okoliščine, ki so bile v okviru postavljenih kriterijev in meril upoštevane pri ocenjevanju prijaviteljev na predmetni javni razpis, oziroma pri katerih gre za podatke o porabi javnih sredstev oziroma informacije, ki omogočajo pregled nad namenskostjo porabe javnih sredstev oziroma stroškov in služijo izkazovanju, da so stroški, ki jih je stranski udeleženec uveljavljal za izvedbo sofinanciranega predmetnega projekta, res nastali in bili plačani, kar omogoča, da se zadosti nadzorni funkciji ZDIJZ.
Organ pa je prekril vsebino in rezultate dela na predmetnem projektu oziroma opis tega projekta in opis poteka aktivnosti (potek razvoja – opisi procesov, skice, predstavitev faz razvoja in rešitve, ki so se skozi projekt razvijale) in značilnosti nove tehnologije in proizvoda (vključno s podrobnejšim tehnološkim opisom koncepta sistema). Gre torej za podatke o stanju oziroma tehnoloških dosežkih predmetnega projekta, delovanju in načrtovanih aktivnostih, razvojnih priložnostih in strateških ciljih predmetnega projekta oziroma stranskega udeleženca itd. (13.–19. stran izpodbijane odločbe), ki jih, kot je to pravilno ugotovil organ, zaradi konkurenčnih razlogov ni dopustno razkrivati tretjim osebam, saj bi jih lahko uporabila tudi konkurenca in tako izrabila, v škodo stranskega udeleženca (ter tako povzročila njegovo poslovno škodo), oziroma za izboljšanje lastnega konkurenčnega položaja (npr. za (hitrejši) prodor na trg, za izboljšanje svojih produktov, za prevzem kadrov). Organ je ustrezno utemeljil tudi, zakaj je treba kot poslovno skrivnost zaščititi podatke o imenih poslovnih partnerjev in zunanjih sodelavcev[3] (njihove strokovne kompetence, ki so bile pomembne za izbiro oziroma merila predmetnega javnega razpisa, pa je razkril), ki niso bili prijavitelji na predmetni javni razpis in niso bili prejemniki sredstev za izvedbo predmetnega projekta oziroma za sofinanciranje (prejemnik teh javnih sredstev je bil stranski udeleženec) in torej ne gre za porabo javnih sredstev, z razkrivanjem poslovnih povezav (sploh kdo od njih je izvedel kakšno storitev oziroma po kakšni ceni) pa se lahko povzroči škodo tako stranskemu udeležencu kot njegovim poslovnim partnerjem.
IP pritrjuje organu, da če bi vse, kar je predmet ocenjevanja na javnem razpisu, avtomatično pomenilo javno dostopnost podatkov, bi bil izničen namen, ki ga država zasleduje pri varovanju konkurenčnosti in s takšnimi javnimi razpisi pri spodbujanju vlaganj v razvoj in v nova znanja, za kar gre tudi v obravnavani zadevi. Prav tako proučitev predmetnega projekta v diplomskih nalogah dveh študentov ne pomeni, da morajo zato biti prosto dostopni vsi podatki o tem projektu, na kar v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozarja tudi stranski udeleženec.
IP se strinja tudi z navedbami organa v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da je za presojo transparentne porabe javnih sredstev treba vedeti, ali je bil predmetni projekt izveden oziroma ali so stroški nastali in bili namenski ter plačani. Ni pa dopustno javno razkriti podrobne vsebine in opisa tega projekta ter njegove tehnološke rešitve, poslovne ideje stranskega udeleženca, kdo so njegovi poslovni partnerji itd., saj ti podatki niso bili določeni kot pogoj na predmetnem javnem razpisu, niso bili določeni kot merila ocenjevanja in tudi drugače ne odražajo neposredno porabe javnih sredstev, zaradi česar pri celotni zahtevani dokumentaciji ne gre za porabo javnih sredstev. V zvezi s tem IP pritrjuje tudi navedbam organa, da gre v primeru uporabe prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (poraba javnih sredstev) za izjemo od izjem, ki jo je treba razlagati ozko, torej da so s porabo javnih sredstev mišljene informacije, ki so s porabo neposredno povezane in ki predvsem s kvantitativnega vidika prispevajo k transparentnosti porabe javnih sredstev (tako npr. IP tudi v odločbi, št. 090-93/2009 z dne 17. 7. 2009).
Pritožbeni ugovor, da glede prekritih podatkov obstoj izjeme poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju ni izkazan, tako ni utemeljen.
III. Glede javnega interesa za razkritje
Na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v izrecno določenih primerih, naštetih v prvi do peti alineji tega odstavka (npr. določeni tajni, davčni idr. podatki), za kar pa v obravnavani zadevi ne gre.
V zvezi z zatrjevanimi sumi prosilca, da stranski udeleženec ni realiziral projektov, ki jih je navedel v prijavi na predmetni javni razpis, zaradi česar naj bi bil za dostop do zahtevanih podatkov podan tudi javni interes, se IP strinja z organom, da v obravnavani zadevi ni podan prevladujoč javni interes za razkritje.
Pritrditi je treba organu, da se javni interes v tej zadevi, čeprav po njegovem vedenju ne obstaja zanimanje širše javnosti za ta primer, kaže predvsem kot zahteva po preglednosti, odprtosti delovanja in v zavezi organov javnega sektorja, da delujejo odgovorno, skrbno in gospodarno pri porabi javnih sredstev, kar pa po njegovi oceni še ne pomeni, da se morajo v imenu javnega interesa razkriti prav vse informacije, ki so povezane s porabo javnih sredstev, ker je v javnem interesu tudi spodbujanje podjetništva in razvoja novih znanj, kar bi lahko bilo s prekomernim razkrivanjem informacij o razvojnih strategijah, znanju ipd. ovirano. Pravilna je ugotovitev organa, da je transparentnosti in s tem interesu javnosti zadoščeno z razkritjem podatkov, do katerih se v skladu z izpodbijano odločbo dostop dovoli (omogočen je delni dostop po 7. členu ZDIJZ), ni pa podlage, da javnost pozna poslovne ideje, poslovne partnerje in vse podrobnosti projekta (npr. podrobni podatki o smeri razvoja projekta in o tehničnih značilnostih oziroma rešitvah, ki so del razvojnih procesov podjetja – tudi zadnji odstavek na 15. strani obrazložitve izpodbijane odločbe). Tako v delu prekritih podatkov interes javnosti ne pretehta nad pravico posameznikov do varstva osebnih podatkov, niti nad pravico gospodarskega subjekta, da varuje svoje poslovne skrivnosti.
Zgolj na osnovi domnev, ki jih navaja prosilec, ni mogoče zaključiti, da je podan javni interes za razkritje. Prosilec namreč okoliščin, ki jih navaja, v ničemer ne podkrepi z dejstvi, ampak ostaja na ravni sklepanj in domnev. Prosilec namreč ni pojasnil, zakaj je razkritje zahtevanih informacij v širšem javnem interesu (in ne le v interesu prosilca) in v čem konkretno bi seznanitev javnosti z zahtevanimi podatki vodila do razprave o pomembni družbeni temi, ki je v interesu širšega kroga ljudi. Upravno sodišče RS je v sodbi pod opr. št. IU 1488/2011-95 tako zavzelo stališče, da morajo biti okoliščine za uporabo testa interesa javnosti konkretno izkazane, javni interes za razkritje zahtevane informacije, ki lahko prevlada nad varstvom poslovne skrivnosti, pa je npr. podan v primerih, ko se informacije nanašajo na življenje in zdravje ljudi, varnost, ipd. Prosilec pa niti v vlogi niti v pritožbi ni izkazal, kako bi samo z razkritjem imen poslovnih partnerjev stranskega udeleženca in podrobnosti o konkretnem projektu prispevali k večji transparentnosti pomembnega družbenega vprašanja. Takšno razkritje ne bi bilo dopustno tudi z vidika ustavnega načela sorazmernosti, ki je ključnega pomena pri izvajanju testa javnega interesa. Pri tem je namreč treba tudi upoštevati, da bi zahtevano razkritje prekritih podatkov poseglo tudi v pravice vseh poslovnih partnerjev in zunanjih sodelavcev stranskega udeleženca, torej ne samo tistega, v zvezi s katerim prosilec domneva nepravilnosti, ampak tudi tistih, pri katerih očitno ne gre za domnevno sporne povezave.
IP ob tem še dodaja, da če ima prosilec informacije, ki vzbujajo sum, da je pri dodelitvi javnih sredstev stranskemu udeležencu prišlo do nepravilnosti, ki imajo znake kaznivih dejanj (prosilec namreč navaja sum fiktivnega nastopanja na javnem razpisu v imenu drugega subjekta, nedovoljene povezave med osebami v več gospodarskih subjektih in podobno), naj se s prijavo obrne na za to pristojne organe. IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja namreč nima pristojnosti, da bi preverjal oziroma ugotavljal in se opredelil do tega, ali je pri predmetnem javnem razpisu prišlo do kršitev zakona oziroma drugih nepravilnosti, niti ne more presojati zakonitosti oziroma pravilnosti posameznih dokumentov ali celo ravnanja organa v postopkih, v katerih oziroma v zvezi s katerimi so nastali dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca za dostop do informacij javnega značaja.
IV. Sklepno
Prosilec s pritožbo tako ni uspel izpodbiti dokazne ocene organa o obstoju poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju in da ne gre pri celotni zahtevani dokumentaciji za porabo javnih sredstev, niti da ne obstaja prevladujoč javni interes na razkritju, prav tako pa IP ni ugotovil nobenih kršitev materialnega zakona ali bistvenih kršitev pravil postopka, do katerih bi prišlo v postopku po ZDIJZ na prvi stopnji.
Tako ni prišlo niti do kršitev pravil postopka v zvezi s stransko udeležbo, ki jo v pritožbi zatrjuje tudi prosilec, čeprav se s povabilom stranskim udeležencem v postopek omogoči udeležba v postopku prav njim in s tem varovanje njihovih pravic in pravnih koristi (pravni interes za udeležbo je treba presojati za vsakega udeleženca posebej)[4], ne pa prosilčevih, zato jih slednji za njih tudi ne more uveljavljati.
Organ je v postopek pravilno povabil družbo INVIDA, katere prijava na predmetni javni razpis je predmet prosilčeve zahteve, tako da se je ta kot stranski udeleženec imela pravico udeleževati se postopka, z varstvom osebnih podatkov in poslovne skrivnosti družbe INVIDA (torej tudi poslovnih povezav), tj. s prekritjem le-teh, pa so se v tej smeri varovale tudi te koristi njenih poslovnih partnerjev, kar je navajal tudi sam organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe (npr. tretji odstavek na 13., drugi odstavek na 16., zadnji odstavek na 19. strani), in odločitev organa v konkretnem primeru za njih ni imela nikakršnih pravnih posledic. Glede na vse okoliščine konkretnega primera in odločitev, da se dostop do teh informacij ne dovoli, po mnenju IP ni bilo z ničemer poseženo v morebitne pravice in pravne koristi morebitnih drugih stranskih udeležencev. Prav tako bi po mnenju IP takšno ugotavljanje dejstev o morebitni stranski udeležbi oziroma pripustitev udeležbe v postopku vsem poslovnim partnerjem družbe INVIDA, ki jih je organ prekril z izpodbijano odločbo, povzročilo nepotrebno in neupravičeno zamudo pri odločanju, tako da ta vsebinska odločitev IP kot pritožbenega organa o prosilčevi zahtevi upošteva tudi čim večjo ekonomičnost postopka, ki pa ne gre na škodo materialne resnice in pravilne ugotovitve dejanskega stanja.
Glede na navedeno je bil postopek na prvi stopnji pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5, 14/15 – ZUUJFO in 84/15 – ZZeIP-J) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
| Postopek vodila: Jelka Kovačič, univ. dipl. prav., svetovalka Informacijskega pooblaščenca |
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah
namestnica pooblaščenke
[1] Vloga na razpis vsebuje izpolnjene prijavne (razpisne) obrazce št. 1, 2, 3, 4 in 5, parafiran vzorec pogodbe in redni izpisek iz sodnega/poslovnega registra.
[2] S predmetnim javnim razpisom je bilo namreč določeno, da se bodo sofinancirali uveljavljani in izkazani upravičeni stroški v višini (med drugim) 70 % za mala podjetja; upravičeni stroški so stroški osebja, stroški amortizacije instrumentov, opreme, zemljišč in zgradb, stroški svetovanja in drugih storitev ter režijski stroški, ki skupaj ne smejo presegati 20 % prej navedenih stroškov (5. točka razpisa). Tudi iz pogodbe (o sofinanciranju) izhaja, da bodo prejemniku sofinancirane aktivnosti v višini v vlogi zaprošene vrednosti, oziroma največ v višini 70 % izkazanih upravičenih stroškov, kar je v obravnavani zadevi 184.667,32 EUR glede na priglašeno skupno vrednost v višini 263.810,45 EUR.
[3] V skladu s predmetnim javnim razpisom se je lahko raziskovalno-razvojna dejavnost izvajala z lastnimi razvojno-raziskovalnimi aktivnostmi podjetij oziroma s prenosom raziskovalnih rezultatov iz raziskovalnih ustanov ali drugih podjetij, podjetje pa so lahko izvajala razvojne projekte z lastno razvojno enoto ali z ustrezno zunanjo izvajalsko skupino (tretji odstavek 2. točke predmetnega javnega razpisa), kar sicer povzema tudi prosilec v pritožbi.
[4] Po prvem odstavku 43. člena ZUP se ima pravico udeleževati postopka oseba, ki izkaže pravni interes; tega izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec). Po drugem odstavku istega člena je pravna korist neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. V skladu s 44. členom ZUP mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba.