Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

novinarka Vesna Zadravec, RTV Slovenija - Telekom Slovenije

+ -
Datum: 06.07.2015
Številka: 0902-17/2014/22
Kategorije: Ali gre za inf. javnega značaja, Ali je organ zavezanec, Poslovna skrivnost, Odločbe po sodbah Upravnega sodišča

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

IP je po sodbi sodišča ponovno odločal o zahtevi prosilke za dostop do podatkov o novinarjih, medijskih hišah, javnih uslužbencih in političnih strankah, ki jih je zavezanec sponzoriral ali jim je doniral naprave ali storitve (npr. telefone ali impulze). Zavezanec je zahtevo zavrnil, ker s takšnimi subjekti ni sklenil nobene sponzorske ali donatorske pogodbe. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da so bistveni elementi sponzorskih pogodb: 1) pričakovana vzajemna korist sponzorja in sponzoriranca; 2) sponzorjev namen promocije ali uveljavitve svojega imena, firme, blagovne znamke, podobe, dejavnosti ali izdelka ali izvedba tržne analize (test marketing) in 3) značilnost sponzorirančeve protistoritve, da v razmerju do sponzorjevega prispevka potencialno lahko doseže promocijo ali uveljavitev sponzorjevega imena, firme, blagovne znamke, podobe, dejavnosti ali izdelka ali mu priskrbi rezultate tržne analize ali uporabniške izkušnje (test marketing). Na drugi strani je IP ugotovil, da nikakor niso bistveni elementi sponzorstva: - obličnost; - poimenovanje; - kdo ali kaj je sponzoriranec; - vrsta in oblika sponzorjevega prispevka; - vrsta, oblika in narava sponzorirančeve protistoritve; - dejanski učinek, ki ga ima sponzorjev prispevek oziroma sponzorirančeva protistoritev; - dejanska izpolnitev pogodbe s strani obeh pogodbenih strank oziroma dejstvo, da stranke so ali niso izkoriščale svojih pravic, ki izhajajo iz pogodbe; - nepovratnost sponzorjevega prispevka; - izraz v širši javnosti. Glede na te kriterije je presodil, da različni obrazci za dodelitev darila ali testne naprave ter najemne pogodbe za brezplačno uporabo testnih naprav pomenijo sponzorske oziroma donatorske posle, ali vsaj pravne posle z enakimi učinki.

ODLOČBA:

Številka: 0902-17/2014/22
Datum: 7. 7. 2015

Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi tretjega in šestega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014-ZDIJZ-C in 50/2014-ZDIJZ-D; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP) in tretjega odstavka 248. člena ZUP, o pritožbi novinarke RTV Slovenija Vesne Zadravec, Kolodvorska 2 – 4, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilka), z dne 29. 7. 2014, zoper pisni odgovor Telekom Slovenije, d.d., Cigaletova 15, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: zavezanec), z dne 18. 7. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilke se delno ugodi. Odgovor zavezanca z dne 18. 7. 2014 se delno odpravi in se odloči: Zavezanec je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati elektronske kopije:

1.1    naslednjih obrazcev za interno naročilo za izdajo mobilnih aparatov v testne namene, pri čemer mora prekriti vse, razen podatkov iz naslednjih rubrik: datum (na obrazcu desno zgoraj), število kosov ter model in tip aparata, ime in priimek, podjetje zunanjega uporabnika ter čas testiranja, in sicer obrazcev z dne:
-    9. 1. 2012 za čas testiranja od 11. 1. 2012 do 16. 3. 2012;
-    18. 1. 2012 za čas testiranja od 22. 1. 2012 do 31. 12. 2012;
-    18. 1. 2012 za čas testiranja od 13. 1. 2012 do 24. 2. 2012;
-    18. 1. 2012 za čas testiranja od 20. 1. 2012 do 23. 3. 2012;
-    26. 1. 2012 za čas testiranja od 30. 1. 2012 do 31. 7. 2012;
-    22. 2. 2012 za čas testiranja od 28. 2. 2012 do 31. 8. 2012;
-    6. 2. 2012 za čas testiranja od 10. 2. 2012 do 31. 8. 2012;
-    15. 2. 2012 za čas testiranja od 17. 2. 2012 do 30. 4. 2012;
-    22. 2. 2012 za čas testiranja od 27. 2. 2012 do 31. 5 2012;
-    28. 2. 2012 za čas testiranja od 27. 2. 2012 do 1. 5. 2012;
-    6. 4. 2012 za čas testiranja od 11. 4. 2012 do 31. 5. 2012;
-    6. 4. 2012 za čas testiranja od 11. 4. 2012 do 28. 6. 2012;
-    20. 4. 2012 za čas testiranja od 27. 4. 2012 do 31. 7. 2012;
-    4. 5. 2012 za čas testiranja od 6. 5. 2012 do 6. 7. 2012;
-    11. 5. 2012 za čas testiranja od 15. 5. 2012 do 31. 7. 2012 oz. 19. 6. 2012 do 13. 7. 2012;
-    11. 5. 2012 za čas testiranja od 15. 5. 2012 do 31. 7. 2012;
-    14. 5. 2012 za čas testiranja od 15. 5. 2012 do 30. 9. 2012;
-    15. 5. 2012 za čas testiranja od 18. 5. 2012 do 30. 11. 2012;
-    15. 5. 2012 za čas testiranja od 1. 6. 2012 do 31. 7. 2012 oz. 28. 6. 2012 do 13. 7. 2012;
-    23. 5. 2012 za čas testiranja od 24. 5. 2012 do 31. 8. 2012;
-    28. 5. 2012 za čas testiranja od 28. 5. 2012 do 28. 5. 2014, ki je bil odobren z digitalnim podpisom dne 28. 5. 2012 ob 13:00:22;
-    14. 6. 2012 za čas testiranja od 15. 6. 2012 do 15. 6. 2014;
-    14. 6. 2012 za čas testiranja od 15. 6. 2012 do 29. 6. 2012;
-    19. 6. 2012 za čas testiranja od 20. 6. 2012 do 31. 12. 2012;
-    20. 6. 2012 za čas testiranja od 22. 6. 2012 do 6. 7. 2012, pri čemer mora prekriti tudi prvonavedenega zunanjega uporabnika;
-    29. 6. 2012 za čas testiranja od  1. 7. 2012 do 31. 12. 2012;
-    23. 7. 2012 za čas testiranja od 27. 7. 2012 do 10. 8. 2012;
-    5. 7. 2012 za čas testiranja od 9. 7. 2012 do 10. 8. 2012;
-    3. 8. 2012 za čas testiranja od 6. 8. 2012 do 20. 8. 2012, pri čemer mora prekriti tudi prvo in drugonavedenega zunanjega uporabnika;
-    14. 8. 2012 za čas testiranja od 20. 8. 2012 do 14. 9. 2012;
-    obeh obrazcev z dne 23. 8. 2012 za čas testiranja od 23. 8. 2012 do 23. 11. 2012;
-    4. 9. 2012 za čas testiranja od 5. 9. 2012 do 19. 9. 2012;
-    24. 9. 2012 za čas testiranja od 25. 9. 2012 do 25. 9. 2017 za 7 naprav;
-    25. 9. 2012 za čas testiranja od 26. 9. 2012 do 5. 10. 2012;
-    5. 11. 2012 za čas testiranja od 7. 11. 1912 do 15. 11. 2012, pri čemer mora prekriti tudi prvonavedenega zunanjega uporabnika;
-    12. 11. 2012 za čas testiranja od 15. 11. 2012 do 30. 4. 2013;
-    14. 11. 2012 za čas testiranja od 1. 11. 2012 do 1. 11. 2014;
-    14. 11. 2012 za čas testiranja od 18. 11. 2012 do 31. 5. 2013;
-    16. 11. 2012 za čas testiranja od 20. 11. 2012 do 31. 12. 2012 za 3 naprave;
-    19. 11. 2012 za čas testiranja od 23. 11. 2012 do 23. 11. 2013 za 12 naprav;
-    29. 11. 2012 za čas testiranja od 30. 11. 2012 do 31. 12. 9999;
-    3. 12. 2012 za čas testiranja od 4. 12. 2012 do 4. 12. 2014;
-    5. 12. 2012 za čas testiranja od 7. 12. 2012 do 11. 1. 2013;
-    10. 12. 2012 za čas testiranja od 13. 12. 2012 do 18. 1. 2013, pri čemer mora prekriti tudi prvonavedenega zunanjega uporabnika;
-    21. 12. 2012 za čas testiranja od 1. 1. 2013 do 1. 1. 2015;
-    3. 1. 2013 za čas testiranja od 4. 1. 2013 do 4. 3. 2013;
-    23. 1. 2013 za čas testiranja od 23. 1. 2013 do 24. 2. 2013 za 2 napravi;
-    29. 1. 2013 za čas testiranja od 30. 1. 2013 do 15. 2. 2013;
-    6. 2. 2013 za čas testiranja od 6. 2. 2013 do 20. 2. 2013 oz. 19. 4. 2013;
-    7. 2. 2013 za čas testiranja od 10. 2. 2013 do 10. 2. 2015;
-    28. 2. 2013 za čas testiranja od 1. 3. 2013 do 6. 5. 2013;
-    6. 3. 2013 za čas testiranja od 8. 3. 2013 do 18. 3. 2013, pri čemer mora prekriti tudi prvo in tretjenavedenega zunanjega uporabnika;
-    12. 3. 2013 za čas testiranja od 13. 3. 2013 do 31. 12. 2013 za 50 naprav;
-    16. 3. 2013 za čas testiranja od 18. 3. 2013 do 2. 4. 2013, ki je bil odobren z digitalnim podpisom dne 19. 3. 2013 ob 15:00:42;
-    25. 3. 2013 za čas testiranja od 1. 4. 2013 do 1. 1. 2014 za 2 napravi;
-    7. 5. 2013 za čas testiranja od 8. 5. 2013 do 31. 5. 2013;
-    10. 5. 2013 za čas testiranja od 15. 5. 2013 do 15. 8. 2013, ki je bil odobren z digitalnim podpisom dne 14. 5. 2013 ob 10:28:46;
-    10. 5. 2013 za čas testiranja od 15. 5. 2013 do 15. 8. 2013, ki je bil odobren z digitalnim podpisom dne 14. 5. 2013 ob 10:29:08, pri čemer mora prekriti tudi vse zunanje uporabnike, razen navedenega najbolj desno;
-    20. 5. 2013 za čas testiranja od 20. 5. 2013 do 31. 12. 2013 za 5 naprav;
-    24. 5. 2013 za čas testiranja od 27. 5. 2013 do 31. 7. 2013, pri čemer mora prekriti drugo in tretjenavedenega zunanjega uporabnika;
-    29. 5. 2013 za čas testiranja od 30. 5. 2013 do 14. 6. 2013;
-    3. 6. 2013 za čas testiranja od 3. 6. 2013 do 8. 7. 2013 za 4 naprave;
-    17. 6. 2013 za čas testiranja od 17. 6. 2013 do 17. 6. 2015;
-    19. 6. 2013 za čas testiranja od 23. 6. 2013 do 23. 8. 2013;
-    19. 6. 2013 za čas testiranja od 20. 6. 2013 do 20. 6. 2014;
-    24. 6. 2013 za čas testiranja od 30. 6. 2013 do 30. 8. 2013;
-    28. 6. 2013 za čas testiranja od 1. 7. 2013 do 13. 7. 2013;
-    17. 7. 2013 za čas testiranja od 17. 7. 2013 do 30. 9. 2013, pri čemer mora prekriti tudi drugonavedenega zunanjega uporabnika;
-    17. 7. 2013 za čas testiranja od 18. 7. 2013 do 30. 9. 2013, pri čemer mora prekriti tudi prvo in drugonavedenega zunanjega uporabnika;
-    23. 7. 2013 za čas testiranja od 24. 7. 2013 do 31. 8. 2013;
-    24. 7. 2013 za čas testiranja od 28. 7. 2013 do 30. 11. 2013;
-    14. 8. 2013 za čas testiranja od 19. 8. 2013 do 19. 8. 2014;
-    20. 8. 2013 za čas testiranja od 22. 8. 2013 do 31. 12. 2013, ki je bil odobren z digitalnim podpisom dne 22. 8. 2013 ob 13:08:17;
-    26. 8. 2013 za čas testiranja od 27. 8. 2013 do 27. 9. 2013;
-    29. 8. 2013 za čas testiranja od 29. 8. 2013 do 13. 9. 2013;
-    11. 10. 2013 za čas testiranja od 14. 10. 2013 do 14. 11. 2013;
-    14. 10. 2013 za čas testiranja od 15. 10. 2013 do 15. 10. 2015;
-    14. 10. 2013 za čas testiranja od 15. 10. 2013 do 29. 11. 2013, pri čemer mora prekriti tudi prvo in tretjenavedenega zunanjega uporabnika;
-    14. 10. 2013 za čas testiranja od 15. 10. 2013 do 30. 11. 2013, pri čemer mora prekriti tudi prvonavedenega zunanjega uporabnika;
-    14. 10. 2013 za čas testiranja od 15. 10. 2013 do 15. 11. 2013;
-    23. 10. 2013 za čas testiranja od 25. 10. 2013 do 25. 10. 2015;
-    24. 10. 2013 za čas testiranja od4. 11. 2013 do 4. 5. 2014;
-    25. 10. 2013 za čas testiranja od 4. 11. 2013 do 31. 1. 2014;
-    15. 11. 2013 za čas testiranja od 18. 11. 2013 do 31. 1. 2014, pri čemer mora prekriti tudi drugonavedenega zunanjega uporabnika;
-    15. 11. 2013 za čas testiranja od 17. 11. 2013 do 31. 1. 2014, pri čemer mora prekriti tudi vse zunanje uporabnike, razen prvonavedenega in tistega, ki je naveden pod ostalimi tremi;
-    2. 12. 2013 za čas testiranja od 4. 12. 2013 do 10. 1. 2014, pri čemer mora prekriti tudi prvo- in drugonavedenega zunanjega uporabnika;
-    4. 12. 2013 za čas testiranja od 6. 12. 2013 do 15. 1. 2014;
-    17. 12. 2013 za čas testiranja od 20. 12. 2013 do 28. 2. 2014 oz. od 11. 2. 2014 do 11. 4. 2014;
-    3. 3. 2014 za čas testiranja od 4. 3. 2014 do 30. 4. 2013;

1.2    obrazca za interno naročilo za izdajo blaga kot darilo zunanjim uporabnikom (za pravne ali fizične osebe) z dne 12. 4. 2013, pri čemer mora prekriti vse, razen podatkov iz naslednjih rubrik: datum (na obrazcu desno zgoraj), število kosov ter model in tip aparata, namembnost ter prejemnika darila;

1.3    naslednjih obrazcev 1c (sklepi o dodelitvi testnih priključkov) z dne:
-    30. 1. 2012 za čas testiranja od 31. 1. 2012 do 31. 7. 2012, pri čemer mora prekriti besedilo do besede »Sklep«, ime in priimek posameznice in številko v oklepaju ter celoten dokument od besede »Obrazložitev« dalje, razen datuma, ki sledi besedi »Ljubljana«;
-    17. 5. 2012, pri čemer mora prekriti besedilo do besede »Sklep«, ime in priimek posameznice, številko v oklepaju, številko, dopisano na roko, ter celoten dokument od besede »Obrazložitev« dalje, razen datuma, ki sledi besedi »Ljubljana«;
-    oba obrazca z dne 27. 11. 2012, pri čemer mora na vsakem od dokumentov prekriti besedilo do besede »Sklep«, ime in priimek posameznice, številko v oklepaju ter celoten dokument od besede »Obrazložitev« dalje, razen datuma, ki sledi besedi »Ljubljana«;
-    1. 2. 2013, pri čemer mora prekriti besedilo do besede »Sklep«, ime in priimek posameznice, številko v oklepaju, ter celoten dokument od besede »Obrazložitev« dalje, razen datuma, ki sledi besedi »Ljubljana«;
-    15. 2. 2013, pri čemer mora prekriti besedilo do besede »Sklep«, ime in priimek posameznika, številko v oklepaju, številko, dopisano na roko, ter celoten dokument od besede »Obrazložitev« dalje, razen datuma, ki sledi besedi »Ljubljana«;
-    26. 3. 2013, pri čemer mora prekriti besedilo do besede »Sklep«, ime in priimek posameznice, številko v oklepaju, številko, dopisano na roko, ter celoten dokument od besede »Obrazložitev« dalje, razen datuma, ki sledi besedi »Ljubljana«;
-    oba obrazca z dne 27. 3. 2013 za čas testiranja od 27. 3. 2013 do dne 27. 3. 2014, pri čemer mora na vsakem od dokumentov prekriti besedilo do besede »Sklep«, ime in priimek posameznice, številko v oklepaju, ter celoten dokument od besede »Obrazložitev« dalje, razen datuma, ki sledi besedi »Ljubljana«;
-    5. 4. 2013 za čas testiranja od 5. 4. 2013 do 15. 4. 2013, pri čemer mora prekriti besedilo do besede »Sklep«, ime in priimek posameznice, številko v oklepaju, številko, dopisano na roko, ter celoten dokument od besede »Obrazložitev« dalje, razen datuma, ki sledi besedi »Ljubljana«;
-    5. 4. 2013 za čas testiranja od 5. 4. 2013 do 31. 12. 2013, pri čemer mora prekriti besedilo do besede »Sklep«, ime in priimek posameznika, številko v oklepaju, ter celoten dokument od besede »Obrazložitev« dalje, razen datuma, ki sledi besedi »Ljubljana«;
-    20. 5. 2013, pri čemer mora prekriti besedilo do besede »Sklep«, ime in priimek posameznice, številko v oklepaju, ter celoten dokument od besede »Obrazložitev« dalje, razen datuma, ki sledi besedi »Ljubljana«;
-    3. 6. 2013, pri čemer mora prekriti besedilo do besede »Sklep«, ime in priimek posameznika, številko v oklepaju, ter celoten dokument od besede »Obrazložitev« dalje, razen datuma, ki sledi besedi »Ljubljana«;
-    28. 6. 2013, pri čemer mora prekriti besedilo do besede »Sklep«, ime in priimek posameznika, številko v oklepaju, ter celoten dokument od besede »Obrazložitev« dalje, razen datuma, ki sledi besedi »Ljubljana«;
-    15. 7. 2013, pri čemer mora prekriti besedilo do besede »Sklep«, ime in priimek posameznice, številko v oklepaju, testno številko, številko, dopisano na roko, ter celoten dokument od besede »Obrazložitev« dalje, razen datuma, ki sledi besedi »Ljubljana«;
-    1. 8. 2013, pri čemer mora prekriti besedilo do besede »Sklep«, ime in priimek posameznika, številko v oklepaju, številke dopisane na roko ter celoten dokument od besede »Obrazložitev« dalje, razen datuma, ki sledi besedi »Ljubljana«;
-    25. 9. 2013, pri čemer mora prekriti besedilo do besede »Sklep«, ime in priimek posameznice, številko v oklepaju, številki, dopisani na roko, ter celoten dokument od besede »Obrazložitev« dalje, razen datuma, ki sledi besedi »Ljubljana«;
-    4. 12. 2013, pri čemer mora prekriti besedilo do besede »Sklep«, ime in priimek posameznice, številko v oklepaju, številko, dopisano na roko, ter celoten dokument od besede »Obrazložitev« dalje, razen datuma, ki sledi besedi »Ljubljana«;
-    20. 1. 2014, pri čemer mora prekriti besedilo do besede »Sklep«, ime in priimek posameznice, številko v oklepaju, številko SIM kartice, številko, dopisano na roko, ter celoten dokument od besede »Obrazložitev« dalje, razen datuma, ki sledi besedi »Ljubljana«;
-    7. 3. 2014, pri čemer mora prekriti besedilo do besede »Sklep«, ime in priimek posameznice, številko v oklepaju, mobilno številko ter celoten dokument od besede »Obrazložitev« dalje, razen datuma, ki sledi besedi »Ljubljana«;

1.4    najemnih pogodb o sklenitvi najemnega razmerja za uporabo blaga za test, pri čemer mora v vsaki od pogodb prekriti v 1. členu ser. št./IMEI in tel. št. naročnika, ter člene 2 do vključno 9, in sicer naslednjih najemnih pogodb: št. 3004a/2014 z dne 30. 4. 2014, št. 3004a/2014 z dne 4. 7. 2014, št. 1108a/2014, št. 0505a/2014, št. 0407d/2014, št. 1305a/2014, št. 1405a/2014, št. 1905a/2014, št. 2005a/2014, št. 1006a/2014, št. 2706a/2014, št. 0407a/2014, št. 0907a/2014.

2.    V preostalih delih (t. j. v delih dokumentov, ki jih mora zavezanec v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe prekriti) se pritožba prosilke zavrne.

3.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je dne 10. 7. 2014, na podlagi ZDIJZ, od zavezanca po elektronski pošti zahtevala podatke o vseh sponzorstvih in donacijah v obliki blaga in storitev (na primer telefona ali impulzov), ki so bili dani političnim strankam, novinarjem, medijskim hišam in javnim uslužbencem v letih 2012 do vključno 2014, in sicer imena oseb, kakšna je bila storitev oziroma blago, v kakšnem znesku in za kakšen namen. Po pozivu za dopolnitev zahteve je prosilka, dne 11. 7. 2014 navedla, da želi podatke prejeti po elektronski pošti.

Zavezanec je dne 18. 7. 2014 prosilki z elektronskim sporočilom zavrnil zahtevo z navedbo, da v letih 2012 do vključno 2014 ni imel sponzorstev in donacij v obliki blaga ali storitev, ki bi bile dane političnim strankam, novinarjem, medijskim hišam in javnim uslužbencem.

Prosilka je 29. 7. 2014 IP poslala pritožbo zoper zavrnilni odgovor zavezanca, v katerem je navedla, da po njenih zanesljivih informacijah (virih) obstaja kar nekaj posameznikov, ki so prejeli tako aparate kot impulze od zavezanca, da pa je vprašanje, če zavezanec to označuje kot sponzorski oziroma donatorski posel. Menila je, da je v interesu javnosti, da izve, kako državna družba porablja svoj denar (komu v javnem sektorju ali političnim strankam brezplačno zagotavlja svoje storitve ali proizvode), za kakšen namen in koliko, ker le tako lahko omejimo morebitne nepravilnosti družb, ki so v lasti davkoplačevalcev.

IP je po pozivih št. 0902-17/2014/2 z dne 30. 7. 2014, št. 0902-17/2014/4 z dne 5. 9. 2014, št. 0902-17/2014/7 z dne 21. 11. 2014, št 0902-17/2014/9 z dne 4. 12. 2014 in izdanem sklepu o podaljšanju roka št. 0902-17/2014/11 z dne 9. 12. 2014 od zavezanca prejel:
1.    dopis z dne 7. 8. 2014, v katerem je zavezanec navedel, da v obdobju, za katerega je prosilka zahtevala podatke, ni sklenil nobene sponzorske ali donatorske pogodbe s politično stranko, novinarjem ali javnim uslužbencem, da je IP s tem, ko je od njega zahteval podatke o vseh političnih strankah, novinarjih in javnih uslužbencih, ki so blago ali storitve prejeli brezplačno, kljub temu, da je prosilka zahtevala le podatke, ki se nanašajo na sponzorske in donatorske pravne posle, prekoračil prosilkin zahtevek. Oporekal je tudi dolžnosti posredovanja informacij javnega značaja, ki so nastale pred uveljavitvijo ZDIJZ-C. Posredoval je svoj interni Pravilnik o obravnavi in odobritvi sponzorstev in donatorstev z dne 6. 5. 2014, Pravilnik o dodeljevanju in uporabi testnih elektronskih komunikacijskih priključkov z dne 31. 3. 2014 ter 20 donatorskih pogodb in 2 sponzorski pogodbi, pri čemer nobena ni sklenjena s politično stranko, novinarjem, medijsko hišo ali javnim uslužbencem. Navedel je, da v svojih prodajnih centrih omogoča brezplačno izposojo USB modema in SIM-kartice za prenos podatkov v omrežju, da svojim naročnikom omogoča brezplačen najem mobitela za njihove poslovne partnerje, za čas servisiranja mobitela, za gostovanje v satelitskem omrežju ali za uporabo v drugih frekvenčnih območjih ter brezplačen najem satelitskih mobitelov za gostovanje v satelitskem omrežju Thuraya. Navedel je, da vsa posredovana dokumentacija predstavlja njegovo poslovno skrivnost po subjektivnem in objektivnem kriteriju;
2.    dopis z dne 12. 9. 2014, s katerim je zavezanec posredoval: - fotokopijo seznama sklepov o dodelitvi testnega TK priključka/naprave (46 zahtevkov), fotokopijo seznama naročil za izdajo TK naprave za darilo pravni ali fizični osebi, ki ni delavec družbe, in 3 zahtevke, fotokopijo seznama naročil za izdajo TK naprave kot donacije v humanitarne namene pravni ali fizični osebi, ki ni delavec družbe, in en zahtevek, izvleček izpisa iz evidence o dodelitvi testnih TK priključkov, TK naprav in TK storitev, zunanjih uporabnikih in obdarovancih (1 izvleček izpisa iz evidence in 20 najemnih pogodb) ter tabelo testnih naprav, 28 najemnih pogodb, 1 sklep o dodelitvi in 4 zahtevke. Vsi posredovani dokumenti se nanašajo na obdobje od 17. 4. 2014 do 10. 7. 2014, pri čemer je zavezanec izrecno navedel, da podatkov, ki se nanašajo na obdobje pred 17. 4. 2014 (uveljavitev ZDIJZ-C) ne bo posredoval, ker za to obdobje ni zavezan posredovati informacij javnega značaja. Zavezanec je podal še pojasnila glede posredovanih dokumentov in navedel, da svojo osnovno dejavnost telekomunikacij opravlja kot pridobitno dejavnost na trgu in je zainteresiran pridobiti odziv uporabnikov, zato preko svojih zaposlenih in zunanjih uporabnikov testira, promovira in prikazuje delovanje TK priključkov, naprav in storitev. Dodelitev naprave ali storitve je za namene testiranja, promocije in prikazovanja časovno omejena in po mnenju zavezanca ne pomeni donatorskega ali sponzorskega pravnega posla ali pravnega posla, ki bi imel enak učinek. Zavezanec je navedel, da v primerih daril in donacij, po njegovih informacijah blago ni bilo namenjeno političnim strankam, novinarjem ali javnim uslužbencem. Navedel je, da vsa posredovana dokumentacija predstavlja njegovo poslovno skrivnost po subjektivnem in objektivnem kriteriju;
3.    dopis z dne 28. 11. 2014, v katerem je zavezanec navedel, da sploh ni poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ker je Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: ATVP) z odločbo št. 0600-50/2010-25 z dne 25. 1. 2013 Republiki Sloveniji in sedmim drugim družbam, v katerih ima, ali je imela Republika Slovenija prevladujoč vpliv, prepovedala uresničevati glasovalne pravice v zavezancu. Od dokončnosti odločbe osebe javnega prava v zavezancu ne morejo in ne smejo izvajati prevladujočega vpliva in ga dejansko ne izvajajo. Posredoval je odločbo ATVP in izpis iz knjige delničarjev na dan 10. 7. 2014. Navedel je, da je dokumentacije, ki jo je s pozivom zahteval IP, zelo veliko in prosil za podaljšanje roka za pripravo dokumentacije še za 2 meseca. IP je predlagal naj, zaradi domnevne retroaktivnosti ZDIJZ-C, pri Ustavnem sodišču RS sproži postopek za oceno ustavnosti tega zakona. Navedel je, da vsa posredovana dokumentacija predstavlja njegovo poslovno skrivnost po subjektivnem in objektivnem kriteriju;
4.    dopis z dne 8. 12. 2014, v katerem je zavezanec vztrajal pri vseh svojih navedbah iz prejšnjih dopisov, in naslednje dokumente za obdobje od 4. 4. 2014 do 16. 4. 2014: fotokopijo seznama sklepov o dodelitvi testnega TK priključka/naprave in 1 zahtevek, fotokopijo seznama naročil za izdajo TK naprave za darilo pravni ali fizični osebi, ki ni delavec družbe in 1 zahtevek, fotokopije naročil za izdajo TK naprave kot donacije v humanitarne namene pravni ali fizični osebi, ki ni delavec družbe, fotokopijo izpisa iz evidence o dodelitvi testnih TK priključkov, TK naprav in TK storitev, zunanjih uporabnikih in obdarovancih in 2 zahtevka, izvleček izpisa iz evidence o dodelitvi testnih TK priključkov, naprav in storitev zunanjim uporabnikom in 1 zahtevek ter tabelo testnih naprav in 11 najemnih pogodb. Zavezanec je podal pojasnila k posredovani dokumentaciji in pojasnil tudi, da je pred 4. 4. 2014 evidence, ki se nanašajo na zahtevano dokumentacijo, vodil ročno, zato prosi za podaljšanje roka za posredovanje manjkajoče dokumentacije (za obdobje od 1. 1. 2012 do 3. 4. 2014) do 19. 12. 2014. Navedel je, da vsa posredovana dokumentacija predstavlja njegovo poslovno skrivnost po subjektivnem in objektivnem kriteriju;
5.    dopis z dne 19. 12. 2014, v katerem je zavezanec vztrajal pri vseh svojih navedbah iz prejšnjih dopisov in posredoval manjkajočo dokumentacijo, ki se nanaša na obdobje od 1. 1. 2012 do 3. 4. 2014 (3 izpise iz evidence o dodelitvi TK priključkov, naprav in storitev, zunanjih uporabnikih in obdarovancih za obdobje od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012, od 1. 1. 2013 do 3. 4. 2014 in za obdobje od 1. 1. 2012 do 3. 4. 2014, fotokopije naročil za izdajo TK naprave za darilo pravni ali fizični osebi, ki ni delavec družbe, fotokopije naročil za izdajo mobilnih aparatov v testne namene in fotokopije sklepov o dodelitvi testnega TK priključka/naprave). Podal je pojasnila glede posredovane dokumentacije, navedel je, da vsa posredovana dokumentacija predstavlja njegovo poslovno skrivnost po subjektivnem in objektivnem kriteriju ter posredoval Sklep o določitvi poslovnih skrivnosti družbe Telekom Slovenije d.d. z dne 17. 12. 2014.

IP je s 1. točko izreka odločbe št. 0902-17/2014/13 z dne 30. 1. 2015 pritožbi prosilke delno ugodil in zavezancu naložil, da prosilki posreduje 90 obrazcev za interno naročilo za izdajo mobilnih aparatov v testne namene, en obrazec za interno naročilo za izdajo blaga kot darilo zunanjim uporabnikom, 18 obrazcev 1c (sklepi o dodelitvi testnih priključkov), 13 najemnih pogodb o sklenitvi najemnega razmerja za uporabo blaga za test in 4 zahtevke – naročila za izdajo testne TK naprave, pri čemer mora v nekaterih dokumentih prekriti nekatere njihove dele. Z 2. tč. izreka odločbe št. 0902-17/2014/13 z dne 30. 1. 2015 je IP pritožbo prosilke zavrnil v delih, ki se nanašajo na tiste dele dokumentov, glede katerih je organu s 1. točko izreka naložil, da jih prekrije.

Zavezanec je zoper odločbo IP št. 0902-17/2014/13 z dne 30. 1. 2015 vložil tožbo v upravnem sporu, ki jo je v delu, ki se je nanašal na izpodbijanje 2. tč. izreka Upravno sodišče RS zavrglo, v preostalih delih pa je s sodbo št. I U 390/2015-11 z dne 23. 4. 2015 tožbi ugodilo tako, da je 1. in 3. tč. izreka izpodbijane odločbe IP odpravilo in zadevo v tem obsegu vrnilo IP v ponovni postopek. V obrazložitvi je Upravno sodišče potrdilo stališče IP iz izpodbite odločbe, da je zavezanec ne glede na odločbo ATVP zavezan za posredovanje informacij javnega značaja po 1.a členu ZDIJZ, vendar je kljub temu zadevo vrnilo IP v ponoven postopek, ker je ocenilo, da je obrazložitev izpodbite odločbe pomanjkljiva do te mere, da se odločbe ne da preizkusiti. Upravno sodišče je presodilo, da z vidika ZDIJZ sicer res ni pomembno razlikovanje med sponzorskimi in donatorskimi pogodbami in pravnimi posli, ki imajo enake učinke kot sponzorski in donatorski pravni posli, saj ZDIJZ za vse te vrste pravnih poslov določa javnost osnovnih podatkov, vendar pa je ocenilo, da izpodbijana odločba ne vsebuje obrazložitve o opredelitvi tovrstnih poslov po ZDIJZ. Sodišče je ocenilo, da bi moral IP v obrazložitvi opredeliti kriterije, ki so pravno odločilni za presojo, ali nek pravni posel ima učinke sponzorstva oziroma donatorstva. Štelo je, da zgolj zavezančev namen dodeljevanja naprav za testiranje ali kot darilo še ne pomeni, da gre za sponzorske ali donatorske pravne posle oz. za pravne posle, ki imajo tak učinek. Enako je sodišče štelo, da tudi oblika protistoritve sponzoriranca (npr. testiranje) še ne opredeljuje pravne narave pravnega posla. Sodišče je navedlo, da namen promocije in neodplačnost testiranja glede na določbe ZMed, ZAvMS in ZOUTI ne zadoščata za utemeljitev, da gre za sponzorski pravni posel oz. pravni posel, ki ima enake učinke. Sodišče je štelo, da je eden izmed elementov opredelitve sponzorstva po ZAvMS financiranje avdiovizualnih medijskih storitev oziroma po ZOUTI promocija tobačnih izdelkov, pri čemer je ocenilo, da IP v izpodbiti odločbi ni ugotovil, da je šlo pri poslih, na katere se nanašajo zahtevani dokumenti, za financiranje programskih vsebin ali promocijo tobačnih izdelkov. Podobno pomanjkljiva je bila po mnenju sodišča tudi obrazložitev glede donatorskih pravnih poslov, ker naj iz nje ne bi bilo razvidno, zakaj je IP štel, da so vsa darila zunanjim uporabnikom pomenila donatorske pravne posle.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je elektronsko sporočilo zavezanca, s katerim je ta dne 18. 7. 2014 zavrnil zahtevo prosilke, štel kot pisen odgovor in ga v skladu s četrtim odstavkom 26.a člena ZDIJZ obravnaval kot zavrnilno odločbo. Kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP odgovor preizkusil v delih, v katerih ga prosilka izpodbija in v mejah njenih pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Prosilka je odgovor izpodbijala v celoti.

ZDIJZ med drugim ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo gospodarske družbe in druge pravne osebe zasebnega prava pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom, posamično ali skupaj, Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava (v nadaljevanju: poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava). Prevladujoč vpliv je v skladu s 1. al. 2. odst. 1.a člena ZDIJZ zagotovljen, kadar Republika Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava, posamično ali skupaj v gospodarski družbi, neposredno ali posredno prek druge gospodarske družbe ali druge pravne osebe zasebnega prava, lahko izvajajo prevladujoč vpliv na podlagi:
1.    večinskega deleža vpisanega kapitala ali
2.    pravice nadzora večine ali
3.    pravice imenovati več kot polovico članov poslovodnega ali nadzornega organa.

Zavezanec je v register zavezancev vpisan kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava na podlagi 2. alineje prvega odstavka 3.b člena ZDIJZ, ker ima Republika Slovenija neposredno ali posredno 74,27 % delež v kapitalu zavezanca (Vir: AJPES).

ZDIJZ v petem odstavku 3.b člena določa, da se domneva, da je pravna oseba zavezanec po tem zakonu, če je vpisana v register zavezancev. V postopku z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja lahko dostop zavrne, če izkaže:
1.    da ne izpolnjuje pogojev za zavezanca po ZDIJZ ali
2.    da so zahtevane informacije javnega značaja nastale v času, ko ni bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

Pogoji za kvalifikacijo gospodarske družbe za poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava prevladujoč vpliv predpostavljajo, če je izpolnjen vsaj eden od kriterijev, določenih v 1. alineji drugega odstavka 1.a člena ZDIJZ, ki pravnim osebam javnega prava dajejo potencialno možnost izvajati vpliv. ZDIJZ torej ne zahteva, da pravne osebe javnega prava svoj zagotovljen prevladujoč vpliv dejansko tudi izvajajo – zadostuje, da to možnost imajo, med drugim tudi zgolj na podlagi večinskega deleža vpisanega kapitala.

Zavezanec ni izkazal, da ne izpolnjuje pogojev za zavezanca po ZDIJZ, niti, da so zahtevane informacije javnega značaja nastale v času, ko ni bil pod prevladujočim vplivom iz 1. al. 2. odst. 6.a člena ZDIJZ. Delniška družba je po Zakonu o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09-UPB3, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 - odl. US in 82/13; v nadaljevanju: ZGD-1) kapitalska družba, ki ima osnovni kapital razdeljen na delnice (168/I člen ZGD-1). Ker je bila v celotnem obdobju, na katerega se nanaša prosilkina zahteva, večina delnic zavezanca vpisana na pravne osebe javnega prava (čemur zavezanec niti ni oporekal), so imele pravne osebe javnega prava torej »večinski delež vpisanega kapitala« in pri tem ni bistveno, ali so tem delnicam sploh pripisane glasovalne pravice, niti, da je ATVP posameznemu delničarju z odločbo prepovedal uresničevanje glasovalnih pravic, na kar se sklicuje zavezanec. To na eni strani izhaja iz splošnih načel korporacijskega prava v zvezi s kapitalskimi družbami (delnice so kapital), na drugi strani pa iz samih določb 1. al. 2. odst. 1.a člena ZDIJZ (alternativna izpolnjenost kriterijev) kot tudi iz zakonodajnega gradiva k ZDIJZ-C  (ki izrecno govori o večinskem deležu vpisanega delniškega kapitala).

ZDIJZ v petem odstavku 1.a člena določa, da je poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava zavezanec za dostop do informacij javnega značaja iz 4.a člena tega zakona, ki so nastale kadarkoli v času, ko je bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Zakonska določba je jasna in zavezanec nedvomno je zavezan posredovati informacije javnega značaja, ki so nastale v času, ko je bil pod prevladujočim vplivom, ne glede na to, da so nastale pred uveljavitvijo ZDIJZ-C, torej pred dnem 17. 4. 2014. O tem se je IP že izčrpno opredelil tudi v odločbi št. 0902-6/2014/4 z dne 9. 7. 2014 .

V skladu s splošnimi pravnimi načeli je IP v postopku dostopa do informacij javnega značaja kot pritožbeni organ pri odločanju vezan na zakone in podzakonske akte in nima možnosti odločanja neposredno na podlagi Ustave RS. Na podlagi 6. alineje prvega odstavka 23.a člena Zakona o ustavnem sodišču (Ur. l. RS, št. 64/07-UPB1 in 109/12; v nadaljevanju: ZUstS) sicer lahko z zahtevo začne postopek za oceno ustavnosti pred Ustavnim sodiščem RS, če nastane vprašanje ustavnosti ali zakonitosti v zvezi s postopkom, ki ga vodi, vendar IP v konkretnem primeru ni zaznal nikakršnih neskladnosti določb ZDIJZ z Ustavo RS.

ZDIJZ namreč v 5. odst. 1.a člena določa le obseg informacij javnega značaja, glede katerih so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom zavezanci za dostop do informacij javnega značaja, ne določa pa obveznosti poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom za nazaj – njihovo dolžnostno ravnanje določa le od uveljavitve ZDIJZ-C naprej. ZDIJZ v 5. odst. 1.a člena izrecno določa, da je poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava zavezanec za dostop do informacij javnega značaja iz 4.a člena tega zakona, ki so nastale kadarkoli v času, ko je bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Upravno sodišče RS se je v svoji sodbi št. U 1676-2003-31 že leta 2005 opredelilo do vprašanja retroaktivne veljavnosti ZDIJZ glede organov zavezancev po 1. odst. 1. člena ZDIJZ. Takrat je jasno zapisalo, da je bistvo dopustnosti retroaktivne veljavnosti po 155. členu Ustave RS v tem, da retroaktivnost določa zakon in ne podzakonski akt. Sodišče je ob tem izrecno poudarilo, da »ni potrebno, da zakonodajalec v posebni določbi izrecno navede, da ima zakon učinek za nazaj v določenih in posameznih zakonskih določbah. Dovolj je, če iz besedila, logike, sistematike in namena zakona nedvoumno izhaja, da ima zakon v posameznih določbah učinek za nazaj«. V tem smislu je (analogno z odločitvijo Upravnega sodišča v prej citirani sodbi) z vidika jezikovne in logične razlage pomembno, da ZDIJZ v določbi 1. odst. 1.a člena govori o informacijah, s katerimi "razpolagajo" poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, kar še dodatno ne kaže na omejevanje informacij, ki padejo pod režim ZDIJZ, na čas po uveljavitvi ZDIJZ-C. V tem kontekstu je bistveno, da organ z dokumentom razpolaga in ne kdaj je ta nastal. Ob že citirani določbi 5. odst. 1.a člena ZDIJZ pa je vsakršno dodatno utemeljevanje tega kriterija za dopustnost retroaktivnega učinkovanja povsem odveč. Ustava RS v 155. členu postavlja še dva pogoja za dopustnost retroaktivnega učinkovanja predpisov, ki morata biti izpolnjena kumulativno: retroaktivnost zahteva javna korist in z retroaktivnim učinkom se ne posega v pridobljene pravice. Varstvo poslovnih skrivnosti gospodarskih družb, ki nastopajo na trgu in poslujejo s poslovnimi subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, je enako po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo ZDIJZ-C (t. j. po ZGD-1, ki v 3. odst. 39. člena izrecno določa, da za poslovno skrivnost ni mogoče določiti podatkov, ki so po zakonu javni) - določilo 2. tč. 6. člena ZDIJZ se namreč uporablja tudi za zavezance, ki so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. V takem primeru zato ne gre za poseg v pridobljene pravice, če sta prejšnja in nova ureditev enaki. Pridobljene pravice se torej lahko nanašajo kvečjemu na poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, katerih podatki niso bili dostopni javnosti v skladu z ureditvijo pred uveljavitvijo ZDIJZ-C, vendar so postali odprti za javnost po novi ureditvi (t. j. z uveljavitvijo ZDIJZ-C). Na tej točki pride v poštev presoja načela zaupanja v pravo. IP, analogno z mnenjem Upravnega sodišča RS v prej citirani zadevi, meni, da je zakonodajalec imel stvarni razlog za to, da je med informacije javnega značaja zajel tudi informacije, ki so nastale pred uveljavitvijo ZDIJZ-C in so v času zahteve pri poslovnem subjektu pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ker je samo s takšno opredelitvijo lahko na celovit način zajeto delovanje teh poslovnih subjektov na z zakonom predvidenih področjih delovanja (4.a člen ZDIJZ) in ima to podlago v legitimnem javnem interesu, ki je v čim večji dostopnosti in obveščenosti javnosti o upravljanju s finančnimi sredstvi poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (6. odst. 1.a člena ZDIJZ). Poleg tega je takšna pravna ureditev bila tudi dovolj predvidljiva. Predlog ZDIJZ-C je bil objavljen na spletnih straneh Državnega zbora (EPA: 1500-VI), pred tem je bil v javni obravnavi, v javnosti pa se je intenzivno razpravljalo o predvidenih spremembah že vsaj devet mesecev pred uveljavitvijo zakona (glej na primer članek v spletnem Delu, dne 20. 7. 2013, URL: http://www.delo.si/novice/politika/prihaja-nov-zakon-o-dostopu-do-informacij-javnega-znacaja.html). Iz analogno identičnih argumentov je Upravno sodišče RS v prej citirani zadevi glede prvotne različice ZDIJZ iz leta 2005 ugotovilo, da tudi, če v konkretni zadevi gre za poseg v pridobljene pravice, ta poseg ni v neskladju z načelom zaupanja v pravo (2. člen Ustave) in ni bilo kršeno določilo 155. člena Ustave. Zato sodišče v tej zadevi postopka ni prekinilo, da bi Ustavno sodišče presodilo skladnost 4. člena ZDIJZ, ki ga je sodišče moralo uporabiti v konkretnem primeru. IP je zato, kot že navedeno, prepričan, da določbe ZDIJZ, ki jih je moral uporabiti v predmetnem pritožbenem postopku, niso neskladne z Ustavo RS in nedvomno določajo, da je zavezanec na zahtevo dolžan posredovati informacije javnega značaja, ki so nastale pred 17. 4. 2014, če je bil v času njihovega nastanka pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

Upravno sodišče je s sodbo št. I U 390/2015-11 z dne 23. 4. 2015 že potrdilo stališče IP, da je zavezanec ne glede na odločbo ATVP zavezan za posredovanje informacij javnega značaja po 1.a členu ZDIJZ.

Namen ZDIJZ in zlasti namen ZDIJZ-C je, da se kot zavezance po ZDIJZ, poleg organov, ki izvajajo javnopravne naloge, določi tudi gospodarske družbe, ki upravljajo z javnimi sredstvi oziroma finančnimi sredstvi v lasti države, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava, ker je odgovornost teh podjetij, ki poslujejo z javnimi sredstvi, do javnosti večja. Bistven vidik pravice dostopa do informacij javnega značaja pa je omogočanje nadzora javnosti nad delovanjem zavezancev po ZDIJZ.

ZDIJZ-C novim zavezancem za dostop do informacij javnega značaja, t. j. poslovnim subjektom pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (kamor sodi tudi zavezanec), nalaga obveznost, da na zahtevo prosilca posredujejo informacije javnega značaja, ki pa so opredeljene bistveno ožje kot pri organih, ki so bili zavezanci za dostop do informacij javnega značaja že pred uveljavitvijo ZDIJZ-C. Za organe (stare zavezance po ZDIJZ) velja, da vse informacije, ki izpolnjujejo kriterij materializirane oblike in organ z njimi razpolaga, predstavljajo informacije javnega značaja (z možnostjo, da se dostop do celotnega ali dela dokumenta zavrne, zaradi obstoja izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ in ob odsotnosti »izjem od izjem« iz drugega in tretjega odstavka tega člena). Pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (novih zavezancih) pa so informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih ZDIJZ primeroma navaja v 4.a členu (tudi tu pa obstaja možnost, da se zaradi obstoja izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ dostop vseeno zavrne, razen če gre za informacije iz 6.a člena tega zakona oziroma »izjeme od izjem« iz drugega in tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

V primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je na podlagi 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ informacija javnega značaja med drugim informacija iz sklenjenih sponzorskih in donatorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. Na podlagi drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi teh pravnih poslov oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona (izjeme od prostega dostopa), za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

Slovenski civilno-pravni red ne pozna načela numerus clausus pravnih poslov in kontraktov. Donatorska in sponzorska pogodba sta inominatna kontrakta in slovenski pravni red ne daje njune splošne definicije. Posamezne parcialne definicije donacije se pojavljajo v različnih (predvsem davčnih) predpisih, medtem ko je pojem »sponzorstvo« še bolj posredno definiran v medijski in oglaševalski zakonodaji. Donacija in sponzorstvo sta pojma, katerih vsebino je izoblikovala praksa, in noben zakon ne določa obveznih elementov ali obličnosti donatorske oziroma sponzorske pogodbe (kot npr. velja za prodajno ali darilno pogodbo). Pri sklepanju pravnih poslov, ki dosegajo učinke donatorstva oziroma sponzorstva, so stranke prepuščene svoji volji, željam in možnostim uporabe elementov in določb drugih (nominatnih in obličnih) kontraktov. Donacija in sponzorstvo sta predvsem ekonomsko-trženjska pojma, ki se zaradi svoje vsebine razpolaganja s finančnimi in nefinančnimi sredstvi obravnavata zlasti z vidika davčnega prava, za obstoj in veljavnost učinkov donacije oziroma sponzorstva pa sklenitev pogodbe v pisni obliki nikakor ni pogoj. Sponzorska pogodba je lahko pogodba sui generis ali pa mešana pogodba .
Vsebinsko Zakon o medijih (Ur. l. RS, št. 110/06-UPB1, 36/08 - ZPOmK-1, 77/10 - ZSFCJA, 90/10 - odl. US, 87/11 - ZAvMS in 47/12; v nadaljevanju: ZMed) za potrebe tega zakona v prvem odstavku 52. člena sponzoriranje definira kot katerokoli obliko prispevanja k financiranju programskih vsebin s strani fizične ali pravne osebe, ki to stori z namenom promocije svojega imena ali firme, blagovne znamke, oziroma svoje podobe v javnosti. Po 14. točki 3. člena Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah (Ur. l. RS, št. 87/11; v nadaljevanju: ZAvMS) pomeni sponzoriranje katerokoli obliko prispevanja in vsak prispevek s strani fizičnih ali pravnih oseb, ki ne izvajajo dejavnosti ponujanja avdiovizualnih medijskih storitev ali produkcije avdiovizualnih del, k financiranju avdiovizualnih medijskih storitev, z namenom promocije ali uveljavitve svojega imena ali firme, blagovne znamke, podobe, dejavnosti ali izdelka. V skladu z Direktivo 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov "sponzorstvo" pomeni vsak prispevek, javnih ali zasebnih podjetij ali fizičnih oseb, ki se ne ukvarjajo z opravljanjem avdiovizualnih medijskih storitev ali produkcijo avdiovizualnih del, za financiranje avdiovizualnih medijskih storitev ali programov, da bi uveljavile svoje ime, blagovno znamko, podobo, dejavnost ali izdelke.
Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (Ur. l. RS, št. 93/07-UPB3; v nadaljevanju: ZOUTI) za potrebe tega zakona v 8. točki 2. člena sponzoriranje dogodka, dejavnosti ali posameznika definira kot kakršnokoli posredno ali neposredno obliko prispevka za kakršenkoli dogodek, dejavnost ali posameznika s ciljem, učinkom ali mogočim učinkom promocije tobačnih izdelkov ali uporabe tobaka. Direktiva 2003/33/ES o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o oglaševanju in sponzorstvu tobačnih izdelkov v 2. členu določa, da "sponzorstvo" pomeni vsako obliko javnega ali zasebnega prispevka za vsak dogodek, dejavnost ali posameznika, ki ima namen ali neposredni ali posredni učinek promocije tobačnega izdelka.
Po definiciji 90. tč. 6. člena Zakon o zdravilih (Ur. l. RS, št. 17/14; v nadaljevanju: ZZdr-2) je sponzor oziroma sponzorka poslovni subjekt oziroma posameznik, ki prevzame odgovornost za začetek, vodenje oziroma financiranje kliničnega preskušanja zdravila. Direktiva 2001/83/ES o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini sponzoriranje promocijskih srečanj, ki jih obiskujejo osebe, usposobljene za predpisovanje ali izdajanje zdravil, in sponzoriranje znanstvenih kongresov, ki se jih udeležujejo osebe, usposobljene za predpisovanje ali izdajanje zdravil, zlasti v obliki plačila stroškov njihovih potovanj in bivanja s tem v zvezi, uvršča med oglaševanje zdravil, kamor vključuje vse oblike obveščanja, vključno z obveščanjem od vrat do vrat, agitiranjem ali spodbujanjem z namenom, da se spodbuja predpisovanje, izdajanje, prodaja ali potrošnja zdravil.
Nobena od citiranih definicij sicer ne definira sponzorstva na splošno, ampak le v zvezi s posameznimi »občutljivimi« področji (tobačni izdelki, medijske vsebine, zdravila), vendar pa je iz teh definicij, ob upoštevanju obstoječe pravne teorije in prakse ter teorij drugih družboslovnih strok, mogoče izvesti kriterije (nekakšen »najnižji skupni imenovalec«), ki jih je treba upoštevati ob presoji, ali gre za sponzorske pravne posle oziroma pravne posle s sponzorskim enakimi učinki po ZDIJZ. »Heterogenost sponzorske pogodbe kot ene njenih najbolj tipičnih zakonitosti terja poglobljen individualen pristop pri tolmačenju vsake sponzorske pogodbe, kar je za pravno stroko izjemen izziv, zlasti ob ugotovitvi, da je pri tem treba upoštevati različna znanja in spoznanja iz ekonomije, financ, sociologije, komunikologije in nekaterih drugih znanstvenih ved« .
Višje sodišče v Ljubljani je glede poslovnega dogovora, s katerim se je tožnica zavezala, da bo vsako leto trajanja pogodbe zagotovila izdelke določene blagovne znamke v dogovorjeni vrednosti kot podporo tožencu, z namenom povezati podobo te znamke in njenega imena z moštvom toženca in promoviranja te povezave, za zagotovitev obojestranskih koristi, štelo da gre po vsebini za sponzorsko pogodbo.   Podobno je v drugi zadevi opredelilo, da se s sponzorsko pogodbo sponzor zaveže sponzorirati določen dogodek ali določen subjekt s sredstvi v naravi ali v denarju, sponzoriranec pa se v zameno zaveže izvesti določene aktivnosti.  Že prej je Višje sodišče v Ljubljani ugotovilo , da sponzorske pogodbe zakon ne ureja, torej se za njeno sklenitev ne zahteva nikakršna oblika (1. odstavek 51. člena OZ). V tej zadevi je Višje sodišče opredelilo, da se s sponzorsko pogodbo sponzor zaveže sponzorirati določen dogodek (prireditev) ali določen subjekt (športnika, društvo, klub) s sredstvi v naravi (opremo, stvarmi ali storitvami) ali v denarju, sponzoriranec pa se zaveže izvesti določene aktivnosti (reklamiranje sponzorja na tekmah in drugih prireditvah, tekmovalnih dresih, panojih, reklamnih materialih), pri čemer lahko vsebuje tudi druge obveznosti ali aktivnosti sponzoriranca.
Vrhovno sodišče RS je že leta 1999  postavilo mejnik med prodajno in sponzorsko pogodbo, ko nikakor ni dvomilo v to, da pogodba »s katero se je tožeča stranka zavezala sponzorirati prireditev (smučarske skoke v Planici) s sredstvi v naravi (bundami in hlačami), tožena stranka pa je za nasprotno dajatev izvedla aktivnosti (napisi na bundah, navedba tožeče stranke kot enega od glavnih sponzorjev prireditve na vseh reklamnih materialih, biltenih, sporedu prireditve, na panojih itd.), s katerimi je podprla tržno komunikacijo tožeče stranke kot sponzorja«, šteje za sponzorsko in ne prodajno pogodbo, ne glede na to, da sponzoriranec (sicer po krivdi sponzorja) ni v celoti realiziral svojega dela dogovora. Vrhovno sodišče torej dejanskega učinka na tržno komuniciranje (promocijo) ni štelo kot odločilno za obstoj sponzorske pogodbe, ampak je za odločilno štelo namen sponzorja, da s svojim prispevkom pridobi določeno korist oziroma protistoritev (tudi če pogodba nazadnje ni izpolnjena). Jagodic  izpostavlja prav ta problem, pri čemer pojasnjuje, da se sponzor lahko tudi zavestno odloči, da svojih pravic iz sponzorskega pravnega posla ne bo izkoriščal (morda le trenutno, ker je spremenil časovnico marketinške strategije, ali ker mu gre morda le za »zapiranje« prostora drugim potencialnim sponzorjem), kar pa po njegovem mnenju nikakor ne more pomeniti, da gre v tem primeru za donatorsko pogodbo. V istem prispevku Jagodic citira tudi Kloozovo definicijo: »komercialno sponzorstvo je investicija v določeno aktivnost v denarju ali v stvareh v zameno za dostop k izkoriščanju komercialnih možnosti, ki jih takšna aktivnost ponuja«, sam pa zaključi, da ne glede na definicije, sponzorstvo po vsebini pomeni »pravico sponzorja do izkoriščanja določenih vrednot, ki jih sponzoriranec lahko zagotovi«, pri čemer opozarja na težave v praksi, ker so obveznosti, ki jih sprejme sponzoriranec do sponzorja premalo natančno opredeljene.
V teoriji se sponzorstvo razlaga kot oblika oglaševanja oziroma korporativne komunikacije in kot posebno (pogodbeno) razmerje, od katerega imata oba udeleženca v odnosu neko medsebojno korist – sponzor se zaveže, da bo podprl dejavnost sponzoriranca s finančnimi sredstvi, storitvami ali blagom, sponzoriranec pa bo v zameno opravil storitev oglaševanja sponzorja in njegovih blagovnih znamk . Kot protistoritve sponzoriranca se v literaturi naštevajo zlasti še: pravice do pojavljanja imena na določenih dogodkih, produktih, storitvah, stavbah, vozilih ali oblačilih, ekskluzivno sponzorstvo, pozicioniranje produktov ali storitve, izbira prostora ali lokacije, podarjene vstopnice, rezervirani sedeži, dostop do baze strank, obisk dogodka za zaposlene, popusti, komunikacijski program na ciljnih trgih sponzorja, pa tudi demonstracije in testiranja . Tudi v okoljih, kjer imajo sponzorske pogodbe daljšo tradicijo in so bolj izkušeni, še niso oblikovali enotne definicije, ki bi »pokrila« bistvene elemente tovrstnega razmerja. Obstaja vrsta različnih pogledov na ureditev te pogodbe, začenši z definicijo in poimenovanjem sponzorske pogodbe, prek različnih tolmačenj posameznih pravnih in drugih elementov, ki so sestavni del pogodbe.  Nekateri avtorji gredo celo tako daleč, da so zapisali: »Z razvojem tehnologije in kreativnega potenciala, ki ga nosi vsak sponzorski projekt, je praktično nemogoče določiti meje in okviriti sponzorske vsebine« .

Sponzorstvo se v teoriji deli po več kriterijih, npr. glede na usmerjenost komunikacije (do kupcev ali do poslovnih partnerjev), glede na funkcionalnost (npr. krepitev ugleda podjetja ali blagovne znamke, ali pospeševanje prodaje posameznega izdelka oziroma storitve), glede na panoge (npr. šport, kultura, humanitarne dejavnosti) , glede na subjekt oz. objekt sponzoriranja (športnik, umetnik, društvo, ustanova ali dogodek, prireditev, projekt, akcija)  in podobno. Iz razlikovanja sponzorstva od družbenoodgovornega ravnanja, kamor štejemo tudi pretežni del donacij, je mogoče napraviti predvsem sklep, da sponzor zasleduje nek profit (materialen ali nematerialen)  . Kot cilje sponzorstva z vidika sponzorja se navajajo tudi promocija z vzorčnimi modeli, demonstriranje funkcionalnosti izdelkov, spodbujanje poskusne uporabe izdelka v povezavi z on-line podporo, promoviranje novega izdelka in izvedba test marketinga, predstavitev izdelka novemu segmentu kupcev, ustvarjanje priložnosti za druženje s poslovnimi partnerji, drugimi sponzorji ali odločevalci .  Tako pridemo do zaključka, da protistoritev sponzoriranca nikakor ni nujno le v neposrednem reklamiranju oziroma prikazovanju izdelka, blagovne znamke ali firme sponzorja, ampak so vrste in učinki protistoritev lahko bistveno širši in lahko obsegajo tudi dejavnosti, ki nimajo neposrednega izraza v (širši) javnosti v obliki neposrednega prikazovanja (npr. mnenja, podana po testiranju, ki nadomeščajo obsežnejše trženjske analize, prikrito oglaševanje, ustvarjanje pozitivne podobe ob medijskem poročanju, »opinion making«, izobraževanje javnosti o sponzorjevi branži, ipd), zagotovo pa imajo ali bi vsaj lahko imeli vsaj posredne pozitivne učinke na sponzorjevo poslovanje.

Sponzoriranec in sponzor ne skleneta nujno pogodbe o sponzoriranju v pisni obliki, čeprav je to pri kompleksnejših (predvsem strateško usmerjenih) sponzorskih razmerjih običajna (in priporočena) praksa. Sponzoriranec mora namreč zaradi davčnih razlogov za sponzorsko pridobljena sredstva izdati račun za storitve, ki jih opravi. Zato je v primerih sponzorskih storitev in produktov manjših vrednosti (računalniki, telefoni, bivanje v zdravilišču, svetovanje) ter kadar ima protistoritev manjšo vrednost oziroma so njeni učinki merljivi šele skupaj z drugimi spremljevalnimi dejavnostmi, pogosta praksa, da se sponzorstvo ne obračuna z davčnega vidika in tudi ne sklene posebna (sponzorska) pogodba.

Vsekakor prispevek sponzorja, če je ta v blagu, ni nujno »nevračljiv«. Kadar so predmet sponzorjevega prispevka nepotrošne stvari zlasti, če imajo daljšo življenjsko dobo (npr. avtomobili, računalniki, mobilni telefoni, športni pripomočki), se lahko sponzorirancu zgolj dajo v uporabo in jih mora ta po poteku dogovorjenega časa vrniti sponzorju. Vsekakor je to v primeru testiranja sponzorjevih izdelkov povsem običajno. Vsekakor je lahko prispevek tudi potrošna stvar ali storitev, pri čemer po naravi stvari vrnitev ne pride v poštev. V konkretnem primeru so bili prispevki zavezanca tako nepotrošne stvari (mobilni telefoni, sim kartice, tablični računalniki in podobno), ki so jih morali zunanji uporabniki po poteku roka vrniti (ne glede na to, da je bil pri nekaterih čas testiranja tudi dve ali več let), in storitve (prenos podatkov in pogovori v mobilnem omrežju).

V strokovni literaturi sponzorstvo pogosto obravnavajo skupaj z donatorstvom, mecenstvom in oglaševanjem, v Sloveniji pa govorimo še o pokroviteljstvu in darovalstvu. Glede na različne institute in na naravo odnosa jih lahko delimo na poslovne in dobrodelne. Medtem ko se oglaševanje in pokroviteljstvo približujeta sponzorstvu, se mecenstvo in darovalstvo približujeta donatorstvu. Pri donatorskem razmerju namreč donator ne pričakuje nobene neposredne protistoritve v zameno, ni pa nujno, da je donacija družbenokoristna. Glede na namen in učinek donatorstva naj bi sicer šlo za povsem altruistično dejanje, čeprav tudi donatorju lahko pripišemo določene »skrite namene« (zlasti davčne ugodnosti ali na primer dobra podoba v javnosti, spodbujanje, razvoj trga in podobno). Sponzorstvo in donatorstvo se v določenih segmentih torej tudi prekrivata – dejanskemu stanju namenitve sredstev, je tako mogoče pripisati tako značilnosti oziroma učinke sponzorstva kot tudi donacije. Ob odsotnosti jasnih definicij enega in drugega pravnega posla, so tudi meje med njima zabrisane. Stroški reprezentance in darila ob poslovnih stikih so tako lahko bližje sponzorstvu ali bližje donaciji – odvisno od namena, ki ga zasleduje sponzor oziroma donator.

Slovenski pravni red, zlasti z davčnega vidika, nekoliko bolj ureja donatorske pravne posle. Slovenski računovodski standardi (Ur. l. RS, št. 118/05, 10/06 - popr., 58/06, 112/06 - popr., 112/06 - popr., 3/07, 12/08, 119/08, 1/10, 90/10 - popr., 80/11, 2/12, 64/12 in 94/14; v nadaljevanju: SRS) v 10.46 točki, z vidika prejemnika donacije, določajo, da so to denarni zneski, pravice ali stvari, ki jih podjetje dobi od fizičnih ali pravnih oseb brez obveznosti vračila in se ne nanašajo na plačila za stvari oziroma storitve, ki jih je podjetje prodalo tem osebam. Zakon o davku na dohodke pravnih oseb (Ur. l. RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 - ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13 in 50/14; v nadaljevanju: ZDDPO-2) donacije obravnava kot nepriznane odhodke (9. tč. 1. odst. 30. člena ZDDPO-2), vendar zavezanec za davek lahko pod določenimi pogoji in v določeni višini uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za znesek izplačil v denarju in v naravi za humanitarne, invalidske, socialno varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojnoizobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke, religiozne in splošno koristne namene (59. člen ZDDPO-2). ZDDPO-2 pa od donacij razlikuje stroške reprezentance, kamor štejejo tudi darila (z logotipom ali brez) ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji, saj stroške reprezentance priznava v višini 50 % kot odhodke (31. člen ZDDPO-2). Nadalje  Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11, 106/11, 108/11, 102/12, 54/13, 85/14 in 95/14; v nadaljevanju: Pravilnik o ZDDV) v 15. členu, z naslovom »Donacije«, določa, da znesek, ki ga davčni zavezanec izplača osebam, ki so v skladu s predpisi ustanovljene za opravljanje humanitarne, kulturne, znanstvene, zdravstvene, socialnovarstvene, vzgojno-izobraževalne, športne, verske ali sindikalne dejavnosti in ne gre za plačilo za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev, ni predmet DDV. Zakon o javnih financah (Ur. l. RS, št. 11/11-UPB4, 14/13 - popr. in 101/13; v nadaljevanju: ZJF) v 11. tč. prvega odstavka 3. člena definira donacijo kot namenski neodplačni prihodek, ki ga domača ali tuja pravna ali fizična oseba prispeva za določen namen (npr. darilo, pomoč, volilo, denarna zapuščina). »Stroški reprezentance« pa imajo glede na namen, ki je v promoviranju lastnega imena, produkta, blagovne znamke, pospeševanja prodaje in podobno, vsebinsko že podlago v pravnih poslih, ki imajo značilnosti sponzorskih pogodb.

Upoštevaje zgoraj citirane predpise, prakso in teorijo ter upoštevaje namen ZDIJZ, ki je v zagotavljanju transparentnosti poslovanja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, IP ugotavlja, da nikakor niso odločilni elementi sponzorstva oziroma sponzorskih pravnih poslov:
-    obličnost;
-    poimenovanje;
-    kdo ali kaj je sponzoriranec (ta je lahko pravna oseba, posameznik (prepoznavna osebnost, ki je dejavna na posameznem ali več področjih, ali pa tudi ne), skupina posameznikov, dejavnost, dogodek, projekt, akcija in podobno);
-    vrsta in oblika sponzorjevega prispevka (ta je lahko denarni ali v obliki blaga ali storitev in podobno in je lahko neposreden ali posreden);
-    vrsta, oblika in narava sponzorirančeve protistoritve (ta je lahko v neposrednem oglaševanju ali promociji sponzorja, ali zgolj v uporabi njegovih izdelkov, znakov, blagovne znamke, imena, ali testiranju izdelkov;
-    dejanski učinek, ki ga ima sponzorjev prispevek oziroma sponzorirančeva protistoritev (t. j. če sponzorirančevo ravnanje ne prinese pričakovanih rezultatov na prodaji, ugledu, to ne pomeni, da ne gre za sponzorsko pogodbo);
-    dejanska izpolnitev pogodbe s strani obeh pogodbenih strank oziroma dejstvo, da stranke so ali niso izkoriščale svojih pravic, ki izhajajo iz pogodbe (t. j. če sponzoriranec protistoritve niti ne izpolni (bodisi po lastni krivdi, bodisi po sponzorjevi krivdi), to ne pomeni, da ne gre za sponzorsko pogodbo);
-    nepovratnost prispevka (npr. zgolj uporaba sponzorjevih nepotrošnih stvari);
-    izraz v širši javnosti (npr. zgolj neposredno prikazovanje izdelka ali podobe blagovne znamke ali firme sponzorja v javnosti),

ampak so bistveni elementi sponzorstva oziroma sponzorskih pravnih poslov:
-    pričakovana vzajemna korist sponzorja in sponzoriranca;
-    sponzorjev namen promocije ali uveljavitve svojega imena, firme, blagovne znamke, podobe, dejavnosti ali izdelka ali izvedba tržne analize (test marketing) in
-    značilnost sponzorirančeve protistoritve, da v razmerju do sponzorjevega prispevka potencialno lahko doseže promocijo ali uveljavitev sponzorjevega imena, firme, blagovne znamke, podobe, dejavnosti ali izdelka ali mu priskrbi rezultate tržne analize ali uporabniške izkušnje (test marketing).

Zavezanec je sam navedel, da na podlagi dokumentacije, ki jo je posredoval IP, zunanjim uporabnikom dodeljuje naprave in storitve zato, da jih testirajo, promovirajo in prikazujejo, vse z namenom pridobiti njihov odziv, pri čemer jim naprave in storitve zagotavlja brez finančne kompenzacije z njihove strani. V dopisu z dne 12. 9. 2014 je zavezanec jasno zapisal, da je poslovno zainteresiran pridobiti odziv uporabnikov kot tudi, da naprave in storitve iz svoje ponudbe predstavi javnosti oziroma javnost z njimi seznani, kar »vključuje tudi omogočanje preizkušanja njihovih funkcij osebam, ki poročajo (v tradicionalnih medijih, blogih … ) o razvoju in možnostih, ki jih (nove) naprave in storitve elektronskih komunikacij ljudem omogočajo«. Poleg tega je zavezanec v preteklosti kot podlago sponzorskih in donatorskih dogovorov predvidel »zagotovitev telekomunikacijskih povezav ali storitev in omogočanje brezplačne telefonske številke«, pri čemer je svojo sponzorsko in donatorsko vpletenost razdelil na štiri ravni: 1. manjše donacije, 2. manjša sponzorstva, 3. sponzorstva in 4. strateška sponzorstva in donatorstva . Zavezanec je sprejel Pravilnik o dodeljevanju in uporabi testnih elektronskih komunikacijskih priključkov (v nadaljevanju: Pravilnik o dodeljevanju), ki v 2. členu določa, da zavezanec med drugim dodeljuje testne TK priključke, testne TK naprave in omogoča uporabo testnih TK storitev za testiranje, promocijo ali prikazovanje njihovega delovanja. Kot zunanji uporabniki, ki lahko izvajajo testno promocijo in prikazovanje, so opredeljeni novinarji in pogodbeni partnerji (2. alineja prvega odstavka 3. člena Pravilnika o dodeljevanju), ki so po zaključku dolžni predložiti pisno poročilo o opravljenem testiranju, promociji ali prikazovanju (1. alineja 11. člena Pravilnika o dodeljevanju), h čemur se zavežejo s pisno izjavo o testiranju, ki jo mora pridobiti delavec zavezanca, ki je zadolžen za posamezno dodelitev (9. člen Pravilnika o dodeljevanju). V skladu s tretjim odstavkom 2. člena Pravilnika o dodeljevanju lahko zavezanec za promocijo poslovanja kot darilo dodeljuje TK priključke in TK naprave. Za odobritev dodelitve testnih TK priključkov, naprav ali storitev ter za dodelitev TK priključka ali naprave je pristojen sektor za prodajo (4., 19. in 21. člen Pravilnika o dodeljevanju). Sektor za prodajo tudi vodi evidenco o dodelitvi testnih TK priključkov, naprav in storitev, zunanjih uporabnikov in obdarovancih (prvi odstavek 20. člena Pravilnika o dodeljevanju). Vsi obrazci za interno naročilo za izdajo mobilnih aparatov v testne namene, vsebujejo sklic na Pravilnik o dodeljevanju in »določbo«, da je zadolženec dolžan pripraviti pisno poročilo o testiranju.

IP se je z vpogledom v dokumentacijo, ki mu jo je posredoval zavezanec, prepričal, da obrazci za interno naročilo za izdajo mobilnih aparatov v testne namene, glede katerih so zunanji uporabniki novinarji, medijske hiše ali javni uslužbenci (oziroma pravne osebe javnega prava), po svoji vsebini pomenijo sponzorske pravne posle, ker gre za prispevek zavezanca v obliki TK naprave, dan z namenom, da zunanji uporabnik brezplačno uporablja dodeljeno TK napravo in storitve tako, da testira, demonstrira in promovira posamezno TK napravo in storitve, ki jih posamezna TK naprava omogoča, pri čemer se je zunanji uporabnik zavezal, da bo o testiranju, demonstriranju ali promoviranju poročal zadolžencu, da bo ta lahko pripravil poročilo. Pri tem, kot obrazloženo zgoraj, ni bistveno, ali so bila poročila dejansko tudi pridobljena ali izdelana oziroma ni bistveno, ali je sponzoriranec s svojim ravnanjem (uporabo, testiranjem, promoviranjem, demonstriranjem) tudi dejansko dosegel povečanje prodaje posamezne naprave oziroma ugleda ali blagovne znamke zavezanca. Bistveno je, da so konkretni sponzoriranci (novinarji, medijske hiše in javni uslužbenci) dejansko imeli možnost, da dosežejo te cilje, da je bil sponzorjev namen ob dodelitvi naprav, da sponzoriranec doseže te cilje, in da so sponzoriranci od razmerja imeli korist v obliki brezplačne uporabe sponzorjevih naprav. Iz navedenih razlogov in ker zavezanec z njimi razpolaga v materializirani obliki, naslednji obrazci za interno naročilo za izdajo mobilnih aparatov v testne namene predstavljajo informacijo javnega značaja po 1. alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, in sicer so to obrazci z dne: 9. 1. 2012; trije z dne 18. 1. 2012; 26. 1. 2012; 22. 2. 2012; 6. 2. 2012; 15. 2. 2012; 22. 2. 2012; 28. 2. 2012; dva z dne 6. 4. 2012; 20. 4. 2012; 4. 5. 2012; dva z dne 11. 5. 2012; 14. 5. 2012; dva z dne 15. 5. 2012; 23. 5. 2012; eden od dveh z dne 28. 5. 2012; dva z dne 14. 6. 2012; 19. 6. 2012; 20. 6. 2012; 29. 6. 2012; 23. 7. 2012; 5. 7. 2012; 3. 8. 2012; 14. 8. 2012; dva z dne 23. 8. 2012; 4. 9. 2012; 24. 9. 2012; 25. 9. 2012; 5. 11. 2012; 12. 11. 2012; dve z dne 14. 11. 2012; 16. 11. 2012; 19. 11. 2012; 29. 11. 2012; 3. 12. 2012; 5. 12. 2012; 10. 12. 2012; 21. 12. 2012; 3. 1. 2013; 23. 1. 2013; 29. 1. 2013; 6. 2. 2013; 7. 2. 2013; 28. 2. 2013; 6. 3. 2013; 12. 3. 2013; eden od dveh z dne 16. 3. 2013; 25. 3. 2013; 7. 5. 2013; dva z dne 10. 5. 2013; 20. 5. 2013; 24. 5. 2013; 29. 5. 2013; 3. 6. 2013; 17. 6. 2013; dva z dne 19. 6. 2013; 24. 6. 2013; 28. 6. 2013; dva z dne 17. 7. 2013; 23. 7. 2013; 24. 7. 2013; 14. 8. 2013; eden od treh z dne 20. 8. 2013; 26. 8. 2013; 29. 8. 2013; 11.10.2013; štirje z dne 14. 10. 2013; 23. 10. 2013; 24. 10. 2013; 25. 10. 2013; dva z dne 15. 11. 2013; 2. 12. 2013; 4. 12. 2013; 17. 12. 2013; 3. 3. 2014.

Iz enakih razlogov obrazci 1c (sklepi o dodelitvi testnih priključkov), glede katerih so zunanji uporabniki novinarji medijske hiše ali javni uslužbenci (oziroma pravne osebe javnega prava), po svoji vsebini pomenijo sponzorske pravne posle, s to razliko, da gre za prispevek zavezanca kot sponzorja v obliki priključkov in mobilnih storitev in na drugi strani za korist sponzoriranca v obliki brezplačnega koriščenja teh mobilnih storitev. V teh obrazcih 1c sta namen zavezanca in protistoritev sponzoriranca celo nekoliko bolj konkretno opredeljena (v nekaterih primerih pa zajemata tudi neposreden izraz v javnosti), kot izhaja iz naslednje tabele:
Obrazec    Namen in protistoritev
30. 1. 2012    Za testiranje naprav za specializirano revijo
17. 5. 2012    Testiranje storitev z namenom predstavitve v specializirani reviji
27. 11. 2012    Promocija interneta v oddaji, v kateri zavezanec sodeluje kot pokrovitelj
27. 11. 2012    Promocija storitev v oddaji, v kateri zavezanec sodeluje kot pokrovitelj
1. 2. 2013    Testiranje storitve sponzoriranca (medijske hiše) na mobilnem omrežju
15. 2. 2013    Testiranje/promocija/prikazovanje za javnega uslužbenca
26. 3. 2013    Uporaba paketa s strani samostojnega novinarja (testiranje/promocija/prikazovanje)
27. 3. 2013    Dodelitev storitev novinarju za namen testiranja dodeljene naprave
27. 3. 2013    Dodelitev storitev novinarju za namen testiranja dodeljene naprave
5. 4. 2013    Storitve za novinarja v testne namene
5. 4. 2013    Testiranje storitev s strani medijske hiše
20. 5. 2013    Storitve za novinarje in blogerje za testiranje
3. 6. 2013    Testiranje opreme na terenu za potrebe slovenske vojske
28. 6. 2013    Testiranje interneta za potrebe medijev s strani javnega zavoda
15. 7. 2013    Promocija
1. 8. 2013    Testiranje za potrebe evropskega projekta, na katerega je prijavljena pravna oseba javnega prava (nanašajoč se neposredno na javnega uslužbenca)
25. 9. 2013    Dodelitev medijski hiši, za promocijske namene, za snemanje oddaje, kjer bo zavezanec sodeloval kot pokrovitelj
4. 12. 2013    Prikazovanje v sklopu pokroviteljstva oddaje
20. 1. 2014    Podaljšanje dodelitve ali nova dodelitev storitev novinarju za promocijo
7. 3. 2014    Podaljšanje testiranja storitev za medijsko hišo.

Glede najemnih pogodb o sklenitvi najemnega razmerja za uporabo blaga za test je IP ugotovil, da je namen teh pogodb, ki so sicer poimenovane kot »najemne«, v tem, da medijska hiša, novinar ali medij testirajo napravo, ki jo brezplačno prispeva zavezanec, zato gre po vsebini in učinku za sponzorsko in ne najemno pogodbo, in sicer gre za »najemne pogodbe« z naslednjimi številkami: 3004a/2014 z dne 30. 4. 2014); 0505a/2014 z dne 5. 5. 2014, 3004a/2014 z dne 4. 7. 2014; 1108a/2014 z dne 11. 8. 2014; 0407d/2014 z dne 4. 7. 2014; 1305a/2014 z dne 13. 5. 2014; 1405a/2014 z dne 14. 5. 2014; 1905a/2014 z dne 19. 5. 2014; 2005a/2014 z dne 20. 5. 2014; 1006a/2014 z dne 10. 6. 2014; 2706a/2014 z dne 27. 6. 2014; 0407a/2014 z dne 4. 7. 2014; 0907a/2014 z dne 9. 7. 2014.

Nadalje je IP z vpogledom v obrazce za interno naročilo za izdajo blaga kot darilo zunanjim uporabnikom (za pravne ali fizične osebe) ugotovil, da obrazec z dne 12. 4. 2013 predstavlja donatorsko pogodbo, ker se je zavezanec z njo zavezal medijski hiši brezplačno predati naprave in storitve, na dokumentu pa je izrecno označeno »donacija«.

IP se je o tem, ali je posamezen sponzoriranec novinar, medijska hiša ali javni uslužbenec prepričal z vpogledom v razvid medijev, razvid samostojnih novinarjev, poslovni register in druge javno dostopne vire ali pa to izhaja že neposredno iz posameznega zahtevanega dokumenta. Z dokumenti, ki bi pomenili sponzorske ali donatorske pravne posle ali pravne posle z enakimi učinki in bi se nanašali na politične stranke, zavezanec ne razpolaga.

V skladu z vsem navedenim IP povzema, da zgoraj opredeljeni:
-    obrazec za interno naročilo za izdajo blaga kot darilo zunanjim uporabnikom (za pravne ali fizične osebe);
-    obrazci za interno naročilo za izdajo mobilnih aparatov v testne namene;
-    obrazci 1c (sklepi o dodelitvi testnih priključkov) in
-    najemne pogodbe o sklenitvi najemnega razmerja za uporabo blaga za test,
po svojem učinku pomenijo sponzorske oziroma donatorske pravne posle in nedvomno imajo učinke, enake učinkom sponzorskih oziroma donatorskih pravnih poslov. Dokumenti so nastali v obdobju od 1. 1. 2012 do 10. 7. 2014, t. j. v obdobju, ko je bil zavezanec pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, in zavezanec z njimi razpolaga, zato predstavljajo informacije javnega značaja.

V skladu s prvim odstavkom 6. člena ZDIJZ zavezanec prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na eno izmed enajstih izjem, med katere sodi tudi podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe (2. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ). Zakon o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09-UPB3, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 - odl. US in 82/13; v nadaljevanju: ZGD-1) v prvem odstavku 39. člena določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost (t. i. subjektivni kriterij). Ne glede na to, ali so podatki določeni s sklepi iz prvega odstavka, se v skladu z drugim odstavkom 39. člena ZGD-1 za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (t. i. objektivni kriterij). Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov. Po izrecni določbi tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev poslovne skrivnosti prepuščena njemu samemu. Dejstvo, kateri podatki bodo opredeljeni kot poslovna skrivnost, je torej odvisno od družbe. Za opredelitev poslovne skrivnosti ni pomembno, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, temveč subjektivna odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Vendar pa mora biti za izpolnitev tega kriterija podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1). Tem zahtevam pa je treba dodati tudi zahtevo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala.

Vsi zgoraj navedeni obrazci, pogodbe, sklepi in zahtevki so na vidnem mestu in jasno označeni s štampiljko »poslovna skrivnost«, zato izpolnjujejo t. i. subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti. Ob izkazanem subjektivnem kriteriju poslovne skrivnosti ni potrebe po ugotavljanju, ali je podan tudi objektivni kriterij poslovne skrivnosti, je pa treba preveriti, ali v konkretnem primeru pridejo v poštev določbe tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, po katerem se kot poslovna skrivnost ne morejo označiti tisti podatki, ki so po zakonu javni. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva.

Na podlagi izrecne določbe prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ se, ne glede na 2. tč. prvega odstavka 6. člena tega zakona, dostop do taksativno navedenih podatkov vseeno dovoli, če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ (torej tudi sponzorske in donatorske pravne posle in pravne posle, ki imajo enake učinke), in sicer:
-    podatek o vrsti posla,
-    pogodbenem partnerju (za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun; za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja),
-    pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil,
-    datum in trajanje posla in
-    enaki podatki iz aneksa k pogodbi.

Ne glede na to, lahko zavezanci, katerih informacije javnega značaja se ne posredujejo v svetovni splet v skladu s četrtim odstavkom 10.a člena ZDIJZ, zavrnejo dostop do teh osnovnih podatkov o poslih, če v skladu s tretjim odstavkom 6.a člena tega zakona izkažejo, da bi razkritje huje škodovalo njihovemu konkurenčnemu položaju na trgu, razen če se ti podatki nanašajo na pravne posle, ki obsegajo donatorske, sponzorske, svetovalne, avtorske ali druge intelektualne storitve ali druge pravne posle, s katerimi se dosega enak učinek. Če se torej zahtevani podatki nanašajo na te primeroma navedene pravne posle, so zgoraj taksativno navedeni podatki (iz 1. odst. 6.a člena ZDIJZ) absolutno javni. Tehtanje med različnimi pravicami (pravico določiti poslovno skrivnost oziroma sklicevati se nanjo in ustavno pravico dostopa do informacij javnega značaja) je opravil že zakonodajalec, ki je presodil in taksativno zapisal v zakon (ZDIJZ) podatke iz tistih pogodb, za katere meni, da javni interes na njihovem razkritju prevlada nad interesom poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom pravnih oseb javnega prava in njihovih pogodbenih partnerjev na njihovi avtonomiji določiti podatke za poslovno skrivnost.

V skladu z navedenim, IP ugotavlja, da zgoraj našteti obrazci za interno naročilo za izdajo mobilnih aparatov v testne namene, v zgornji tabeli navedeni obrazci 1c, zgoraj opredeljene najemne pogodbe o sklenitvi najemnega razmerja za uporabo blaga za test in obrazec za interno naročilo za izdajo blaga kot darilo zunanjim uporabnikom (za pravne ali fizične osebe) z dne 12. 4. 2013 predstavljajo informacije javnega značaja, ki jih je zahtevala prosilka, vendar vsi v celoti predstavljajo poslovno skrivnost, razen podatkov o vrsti posla, pogodbenem partnerju (za pravno osebo: naziv ali firma, sedež in poslovni naslov; za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja), pogodbeni vrednosti ter datumu in trajanju posla. Ti deli dokumentov v skladu s prvim odstavkom 6.a člena ZDIJZ predstavljajo absolutno javne podatke, zavezanec pa je ravnal napačno, ker je prosilki zavrnil dostop, ker naj zahtevani dokumenti ne bi pomenili sponzorskih ali donatorskih pravnih poslov. Napačno je namreč odgovoril na pravno vprašanje, kaj so sponzorski oziroma donatorski pravni posli oziroma kakšne učinke imajo.

Zavezanec (posledično) tudi ni uporabil določbe 7. člena ZDIJZ, pa bi jo moral. Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa na podlagi 7. člena ZDIJZ izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (t. i. delni dostop). V skladu s 1. tč. prvega odstavka 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11; v nadaljevanju: Uredba) se šteje, da je informacije mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, če jih je na kopiji mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki.

Vse podatke iz zahtevanih dokumentov, glede katerih je IP ugotovil obstoj izjeme poslovne skrivnosti, je mogoče s prekritjem enostavno izločiti iz dokumentov iz zgornje tabele ter prosilko seznaniti s preostalimi deli dokumentov, ne da bi to ogrozilo zaupnost poslovnih skrivnosti, zato je IP na podlagi 7. člena ZDIJZ in Uredbe odločil, kot to izhaja iz 1. in 2. tč. izreka te odločbe.

Po pregledu vseh dokumentov, ki so bili predmet odločanja v tej zadevi, in na podlagi zgornjih argumentov, je IP ugotovil, da je zavezanec na prvi stopnji napačno uporabil pravni predpis, na katerega je oprl svojo odločitev. Njegova odločitev, da prosilki zavrne dostop do tistih delov dokumentov, ki jih mora v skladu z izrekom te odločbe prekriti, je sicer pravilna, vendar obrazložena z napačnimi razlogi (neobstoj dokumentov oziroma napačna pravna kvalifikacija njihove vsebine). IP je pritožbi prosilke v delu, ki se nanaša na absolutno javne podatke iz 1. odst. 6.a člena ZDIJZ, ugodil in izpodbijano odločitev zavezanca, na podlagi 1. odst. 252. člena ZUP, v tem delu odpravil ter (tudi na podlagi 6. odst. 27. člena ZDIJZ) odločil o prosilkini zahtevi za dostop do informacij javnega značaja z dne 10. 7. 2014, kot to izhaja iz 1. tč izreka te odločbe. Glede preostalih delov zahtevanih dokumentov (t. j. tistih delov, ki jih mora zavezanec prekriti, kot to izhaja iz 1. tč izreka te odločbe) IP izpodbijane odločitve organa ni odpravil, ampak je v skladu s 3. odst. 248. člena ZUP v tej odločbi sam podal pravilne razloge za zavrnitev prosilkine zahteve (obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju) in pritožbo prosilke zavrnil, kot to izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



Postopek vodila    :
Tina Kraigher Mišič, univ. dipl. prav.,
Svetovalka

Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka