novinarka Andreja Rednak, Finance - Ekonomska fakulteta v Ljubljani
+ -Številka: 090-88/2015
Kategorije: Ali gre za delovno področje organa, Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji, Test interesa javnosti
sodba Upravnega sodiščaPOVZETEK:Prosilka je od organa zahtevala odgovor na novinarsko vprašanje, koliko neto nakazilih za vsako posamezno leto in tudi skupaj je organ izplačal profesorju iz naslova avtorskih in podjemnih pogodb od leta 1998 do vložitve zahteve ter podatek, za kaj, za kakšno delo, projekte itd. so bila vsa ta nakazila izvedena. Organ je zahtevo v celoti zavrnil s sklicevanjem, da ne gre za informacijo javnega značaja, saj je z izvajanjem pogodb organ izvajal tržno dejavnost. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z dokumenti, iz katerih bi izhajal odgovor na vprašanje, ki se nanaša na obdobje izplačil od leta 1998 do 31. 12. 2004 in na izplačila profesorju kot pravni osebi (npr. s.p., d.o.o.), ne razpolaga, zato je pritožbo v tem delu zavrgel. V preostalem delu pa je IP po pregledu vseh zahtevanih pogodb ugotovil, da gre v celoti za informacije z delovnega področja organa. IP je ugotovil, da se pogodbe (v večini) nanašajo na izvajanje javne službe organa, npr. izvajanje pedagoške in drugih dejavnosti, ki po zakonodaji veljajo za javno službo. Pri tem je IP poudaril, da tudi če dejavnost organa ni financirana neposredno iz proračuna, še ne pomeni, da v tem delu ne gre za javno službo. Tudi če bi bila delitev na tržno dejavnost in javno službo relevantna, pa je IP poudaril, da gre pri zahtevanih pogodbah za podatke, za katere je novela ZDIJZ-C predvidela absolutno javnost tudi za povsem tržne subjekte. Glede vprašanja varstva osebnih podatkov je IP ugotovil, da gre tako za podatke o porabi javnih sredstev kot za informacije v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev, saj gre pri večini pogodb za opravljanje del, ki sodijo v okvir delovnih obveznosti iz rednega delovnega razmerja javnega uslužbenca. Prav tako je IP presodil, da je podan prevladujoč javni interes, da se javnost seznani z obravnavanimi informacijami. Zaradi vsega navedenega je IP organu naložil, da prosilki posreduje le dele pogodb, iz katerih izhaja podatek za kaj, za kakšno delo, projekte itd. so bila nakazila izvedena. Zaradi varstva osebnih podatkov pa je pritožbo v delu, ki se nanaša na podatek o neto izplačilih, zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-88/2015/10Datum: 16. 9. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi devetega in desetega odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo in 36/08-ZPOmK-1, 77/10 - ZSFCJA, 90/10 - odl. US, 87/11 - ZAvMS in 47/12, v nadaljevanju ZMed), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/14, 50/14 in 19/15 odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 246. člena, prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi novinarke Andreje Rednak, Časnik Finance d.o.o., Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka), zoper zavrnilni odgovor Ekonomske fakultete v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 17, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), z dne 9. 3. 2015, v zadevi odobritve dostopa do informacij za medije naslednji S K L E P
- Pritožba prosilke zoper odgovor Ekonomske fakultete v Ljubljani z dne 9. 3. 2015 se zavrže v delu, ki se nanaša na:
- V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
- Pritožbi prosilke z dne 10. 3. 2015 zoper odgovor Ekonomske fakultete z dne 9. 3. 2015 se delno ugodi in se izpodbijani odgovor organa odpravi v delu, ki se nanaša na del prvega vprašanja prosilke »za kaj, za kakšno delo, projekte itd. je Ekonomska fakulteta izplačala honorarje Dušanu Mramorju iz naslova avtorskih in/ali podjemnih pogodb v obdobju od 1. 1. 2005 do 9. 3. 2015« ter se odloči: Organ je dolžan v roku petih (5) delovnih dni od vročitve te odločbe posredovati na elektronski naslov prosilke (………………….) fotokopije naslednjih pogodb za Dušana Mramorja:
- Pritožba prosilke se zavrne v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, in sicer:
- V tem postopku posebni stroški niso nastali.
- na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.Omejitev pritožbe zgolj na primere, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega dokumenta, je nujna glede na naravo pritožbenega postopka. V nasprotnem primeru bi se v pritožbenem postopku pred IP pojavil problem izoblikovanosti izreka odločbe in nemožnosti ugotovitve materialne resnice oziroma popolnega in pravilnega dejanskega stanja. Vprašanja se namreč ne nanašajo zgolj na situacije, ki so preverljive, dokazljive in ki izhajajo iz otipljivih dokumentov, temveč so lahko tudi predmet neotipljivega in nematerializiranega. Iz tega razloga zakon zoper zavrnilni odgovor na vprašanje, ki nima podlage v (materializiranem) dokumentu, prepoveduje možnost pritožbe, saj bi v tem primeru šlo za nemogoč preizkus subjektivnih ocen in razmišljanj. Iz tega razloga je določeno, da v primeru, ko vprašanje medija oziroma odgovor organa ne izhaja iz oprijemljivega, materializiranega dokumenta, pritožba ni dovoljena. Pritožbeni postopek po ZMed zato ne more voditi do pridobivanja odgovorov na vprašanja po 45. členu ZMed, temveč le do informacij javnega značaja v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati,3. nahajati se mora v materializirani obliki.
IP je moral v skladu z vsem navedenim najprej izvesti formalni preizkus pritožbe ter ugotoviti, ali informacije javnega značaja, iz katerih izhajajo odgovori na vprašanja, ki jih je organu zastavila prosilka, pri organu sploh obstajajo v materializirani obliki. Pri tem je IP ugotovil, da organ ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajali vsi zahtevani odgovori.IP je ugotovil, da je organ sklepal pogodbe z Dušanom Mramorjem kot fizično osebo, zato organ ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajal odgovor na celotno drugo vprašanje prosilke, kjer je zahtevala podatke o morebitnih nakazilih (neto nakazila po letih, od vključno 1998 do 9.3. 2015, za vsako posamezno leto in tudi skupaj) Dušanu Mramorju na kakršnikoli drugi pravni podlagi, torej eventualno tudi prek s.p., d.o.o. itd. ter podatek, za kaj, za kakšno delo, projekte itd. so bila vsa ta nakazila izvedena. Nadalje je IP preverjal obstoj dokumentov, iz katerih bi izhajali podatki, ki jih je zahtevala prosilka v prvi točki novinarskega vprašanja. IP je ugotovil, da organ razpolaga le z avtorskimi in podjemnimi pogodbami za Dušana Mramorja od 1. 1. 2005 dalje. Na podlagi 30. člena ZR je organ dolžan tovrstno dokumentacijo (avtorske in podjemne pogodbe) hraniti le 10 let. Organ je na ogledu pojasnil, da po preteku roka hrambe (10 let) dokumente uniči, pri čemer zapisnika o uničenju dokumentov ni napravil. IP je tako ugotovil, da organ ne razpolaga z dokumenti, iz katerih izhaja odgovor na prvo točko novinarskega vprašanja v delu, ki se nanaša na obdobje od 1. 1. 1998 do 31. 12. 2004. Navedeno pomeni, da tretji pogoj za obstoj informacije javnega značaja, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«, ni izpolnjen. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, pa niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. IP ponovno poudarja, da je, upoštevaje deveti odstavek 45. člena ZMed, pritožba po ZMed dovoljena samo v delu, ko zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Na tej podlagi je IP v skladu s prvim odstavkom 246. člena ZUP pritožbo prosilke v delu, ki se nanaša na:- del prvega vprašanja, kjer je prosilka zahtevala, »koliko honorarjev, v EUR o neto nakazilih za vsako posamezno leto in skupaj, je Ekonomska fakulteta izplačala Dušanu Mramorju od leta 1998 do 31. 12. 2004 iz naslova avtorskih in/ali podjemnih pogodb ter za kaj, za kakšno delo, projekte itd. so bila ta nakazila izvedena?« in- celotno drugo vprašanje, kjer je prosilka zahtevala »podatke o morebitnih nakazilih Ekonomske fakultete Dušanu Mramorju na kakršnikoli drugi pravni podlagi, torej eventualno tudi prek s.p., d.o.o. itd. Prav tako je prosila za neto nakazila po letih, od vključno 1998 do danes, za vsako posamezno leto in tudi skupaj ter podatek, za kaj, za kakšno delo, projekte itd. so bila vsa ta nakazila izvedena?«kot nedovoljeno zavrgel.Ta sklep je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/07-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščen plačila upravne takse.Posebni stroški v tem postopku niso nastali.Obrazložitev k odločbi:Pritožba je delno utemeljena.IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. V obravnavanem primeru se v skladu z osmim odstavkom 45. člena ZMed za zavrnilno odločbo šteje odgovor organa z dne 9. 3. 2015. Kot ugotovljeno, organ razpolaga le z avtorskimi in podjemnimi pogodba za Dušana Mramorja za obdobje od 1. 1. 2005 do 9. 3. 2015 in računovodskimi izpisi obračunov dohodkov, izplačanih od 1. 1. 2007 do 9. 3. 2015. Po pregledu pogodb, ki jih je posredoval organ dne 25. 5. 2015 in 2. 9. 2015, je IP ugotovil, da gre za 152 avtorskih in podjemnih pogodb, pri čemer prilog ne vsebujejo avtorske pogodbe za leto 2005 (št. 05.00270 in 05.00254), za leto 2006 (št. 00822, 00824 in 00534), za leto 2008 (št. 01128, LSE2 in 01501) in za leto 2010 (št. 01211), avtorska pogodba za znanstveno monografijo leto 2007 (št. 01118) ter podjemne pogodbe ali pogodbe o delu za leto 2005 (št. 05.00917, 05.00930, 05.00929, 05.00928, 05.00289 in 05.00269) in za leto 2006 (št. 03140, 01594, 01593, 01109, 00933 in 00932). IP je ugotovil, da vse pogodbe in priloge vsebujejo podatek, za kakšno delo, projekte itd. so bila izvedena nakazila po avtorskih in podjemnih pogodbah za Dušana Mramorja v obdobju od 1. 1. 2005 do 9. 3. 2015. Podatek, ki ga je prosilka zahtevala v prvem vprašanju postavljene zahteve, je torej razviden iz 1. člena podjemnih pogodb ali pogodb o delu, 2. člena avtorskih pogodb, 1. člena avtorske pogodbe za znanstveno monografijo in iz prilog pogodb v rubriki »Postavka« ali »Opravilo«. Podatek o neto znesku, ki predstavlja nakazilo po avtorski ali podjemni pogodbi, ki ga je prav tako zahtevala prosilka v prvem vprašanju postavljene zahteve, pa je razviden le iz določenih pogodb (4. člen avtorske pogodbe in 3. člen podjemne pogodbe). Je pa zato neto znesek nakazil po avtorskih in podjemnih pogodbah, izplačanih v obdobju od 1. 1. 2007 do 9. 3. 2015 razviden iz računovodskih izpisov – obračuna dohodkov. Na ogledu je IP ugotovil, da organ šele od leta 2007 vodi računovodski program, ki omogoča izpis izplačanih dohodkov po avtorskih in podjemnih pogodbah po posamezniku. Izhajajoč iz zahteve prosilke z dne 9. 3. 2015 in njene pritožbe z dne 10. 3. 2015, sta predmet tega pritožbenega postopka le podatka o neto nakazilih, izplačanih Dušanu Mramorju v obdobju od 1. 1. 2005 do 9. 3. 2015 iz naslova avtorskih in/ali podjemnih pogodb ter za kaj, za kakšno delo, projekte itd. so bila ta nakazila izvedena. Povedano drugače, predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku so le tisti deli pogodb in računovodskih izpisov – obračuna dohodkov, iz katerih izhajajo odgovori na vprašanja, ki jih je postavila prosilka in glede katerih je bilo ugotovljeno, da organ z njimi razpolaga v obliki dokumentov. Kot izhaja iz zgoraj navedenega sklepa, je IP v preostalem delu pritožbo prosilke zavrgel, ker organ z zahtevanimi odgovori ne razpolaga v obliki dokumentov. IP je tako v nadaljevanju presojal, ali je:- 2. člen avtorskih pogodb;- 1. člen podjemnih pogodb ali pogodb o delu;- 1. člen avtorske pogodbe za znanstveno monografijo;- rubrika »Opravilo« ali »Postavka« prilog ter- stolpec »Neto znesek« v računovodskih izpisih – obračunih dohodkov prosto dostopna informacija javnega značaja, ali pa vsebuje podatke, ki so izvzeti iz prostega dostopa. Preostali deli avtorskih in podjemnih pogodb ter računovodskih izpisov niso predmet tega pritožbenega postopka, zato se IP ni bilo treba spuščati v ugotavljanje, ali so tudi preostali deli dokumentov prosto dostopne informacije.IP se najprej opredeljuje do navedbe organa na ogledu in camera, da se je treba v konkretnem primeru vprašati o namenu zahteve in javni koristi razkritja podatkov in pojasnjuje, da so v skladu s prvim in drugim odstavkom 5. člena ZDIJZ (načelo prostega dostopa) informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, zato je povsem irelevantno, kdo informacijo zahteva, pomembno je le, ali gre za informacijo javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Podrobneje je to načelo izraženo v določbi tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ, po kateri prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Prosilčev namen, ki ga s pridobitvijo zahtevanih informacij zasleduje, za rešitev njegove zahteve in pritožbe ni pravno relevanten. Organ zavezanec na prvi stopnji in IP kot pritožbeni organ sta v skladu z ZDIJZ dolžna vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Prosilčev interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni. 1. Ali gre za informacijo javnega značaja?Definicijo informacije javnega značaja opredeljuje 4. člen ZDIJZ, ki določa tri osnovne kriterije, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,2. organ mora z njo razpolagati,3. nahajati se mora v materializirani obliki.Delovno področje organaOrgan je v izpodbijani odločbi in na ogledu in camera navajal razloge, s katerimi je argumentiral svojo trditev, da v delu, ki se nanaša na zahtevane informacije, ni zavezanec po ZDIJZ oziroma ne gre za informacije javnega značaja, ker gre za tržni del dejavnosti organa. Takšnemu sklepu IP nasprotuje in v nadaljevanju pojasnjuje razloge, zakaj zahtevani podatki v zvezi z avtorskimi in podjemnimi pogodbami izvirajo iz delovnega področja organa in predstavljajo informacijo javnega značaja.Ker ZDIJZ sam pojem informacije javnega značaja definira zelo široko, je njegov vpliv na delovanje javnega sektorja izjemno močan. ZDIJZ namreč v 4. členu vsebuje pozitivno opredelitev informacije javnega značaja, ki je pomembna iz dveh vidikov. S pozitivno opredelitvijo informacije javnega značaja lahko opredelimo, katere informacije ne sodijo v ta okvir in jih po ZDIJZ torej ni mogoče zahtevati, poleg tega pa šele potem, ko ugotovimo, kaj informacija javnega značaja je, lahko začnemo spraševati, ali je morebiti izvzeta iz prostega dostopa kot ena izmed izjem po ZDIJZ. S pozitivno definicijo informacije javnega značaja smo primerjalnopravno gledano še najbližje dejstvu oz. namenu, ki ga zasleduje ZDIJZ, če rečemo, da se domneva, da so vse informacije v posesti zavezanih subjektov, informacije javnega značaja (razen tistih, na katere se lahko aplicira katera od izjem po ZDIJZ). Povedano drugače: informacije javnega značaja so vse tiste informacije, ki so v posesti javnopravnih oblasti oziroma javnopravnih subjektov in tistih zasebnikov, ki zanjo izvajajo kakšne javne funkcije (več v doktorski disertaciji dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana september 2004, str. 147).IP je ugotovil, da sta v konkretnem primeru drugi in tretji kriterij definicije iz 4. člena ZDIJZ nesporno podana, zato se v nadaljevanju osredotoča na utemeljevanje prvega pogoja, in sicer, da informacija izvira iz delovnega področja organa. Pojem delovno področje je izredno širok in ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, po navadi določenih v področnih zakonih, temveč vse informacije, ki so na kakršen koli način povezane s temi pristojnostmi. Delovno področje organa po ZDIJZ zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (Prepeluh, str. 148 - 149). Pojem delovnega področja iz 4. člena ZDIJZ je torej bistveno širši od pojma delovnega področja za javne visokošolske zavode, opredeljenega v Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12 in 85/14; v nadaljevanju ZViS), saj ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti (kot v tem primeru ZViS), temveč vse informacije, ki so na kakršen koli način povezane s temi pristojnostmi.V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ pravna oseba javnega prava, in sicer javni visokošolski zavod, ki je bil v skladu z določbo drugega odstavka 9. člena ZViS ustanovljen s strani Republike Slovenije za namene opravljanja javne službe v visokem šolstvu. IP ugotavlja, da se javna služba ustanovi za zadovoljevanje javnih potreb (v tem primeru storitev visokošolskega izobraževanja), ki so v javnem interesu. Po pregledu zakonodaje na področju visokega šolstva (ZViS, 36. člen Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 112/07, 9/11 in 57/12 – ZPOP-1A; v nadaljevanju ZRRD) in Uredbe o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov (Uradni list RS, št. 64/12 in 12/13; v nadaljevanju Uredba)) in internih predpisih organa (Pravilnik o plačah in drugih prejemkih iz delovnega razmerja ter o izplačilih in drugih prejemkih iz pogodbenega razmerja na Ekonomski fakulteti ter Pravilnik o založniški dejavnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani) je IP ugotovil, da organ v pretežnem delu (večini) svojega delovanja izvaja javno službo. Javna služba organa obsega izvajanje študijskih programov na vseh treh stopnjah (prva stopnja: visokošolski strokovni študijski programi in univerzitetni študijski programi; druga stopnja: magistrski študijski programi, enoviti magistrski študijski programi ter tretja stopnja: doktorski študijski programi (prvi odstavek 33. člena ZViS)); izvajanje študijskih programov v tujem jeziku (tretji odstavek 8. člena ZViS) ter izvajanje znanstveno-raziskovalnega in umetniškega dela (42. člen ZViS). Po pregledu pogodb, ki vsebujejo zahtevane informacije, je IP ugotovil, da se (v večini) nanašajo na navedena delovna področja, ki spadajo pod izvajanje javne službe organa oz. na dejavnosti, ki jih Pravilnik o plačah in drugih prejemkih iz delovnega razmerja ter o izplačilih in drugih prejemkih iz pogodbenega razmerja na Ekonomski fakulteti opredeljuje kot predavanja na izrednem študiju, izrednem podiplomskem študiju in študiju na daljavo, predavanja na seminarjih in tečajih, priprava skript, učbenikov in drugih študijskih gradiv, raziskovalno delo, priprava študijskih programov, pisanje poročil za habilitacijske postopke, izdelava ocene primernosti teme doktorske disertacije in ocene predložene doktorske disertacije itd, (za avtorsko pogodbo) ter predavanja in seminarji na rednem dodiplomskem študiju, vaje, izpiti, mentorstvo in somentorstvo, recenzije diplomskih nalog, članstvo v komisijah, izvedba in pregled izpitov, izvedenska mnenja v imenu fakultete itd. (za pogodbe o delu).Nadalje IP ugotavlja, da se je v konkretnem primeru treba opredeliti tudi do vprašanja financiranja državnih univerz in visokošolskih zavodov. Temelj za urejanje financiranja univerz in organa, konkretiziran v poglavju VIII. ZViS, je predviden v drugem odstavku 58. člena Ustave RS, ki ureja avtonomnost univerze in drugih visokih šol. Iz navedene ustavne določbe izhaja, da je državna univerza avtonomna institucija, vendar je njena avtonomija omejena na dveh področjih. Prvič, avtonomija univerze je omejena, ko bi njeno ravnanje pomenilo kolizijo s katero drugo ustavno določbo na isti ravni ustavopravnega varstva. Drugič, iz Komentarja Ustave RS (Šturm, L., Fakulteta za državne in evropske študije 2011, št. 927) in odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-156/08-16 z dne 14. 4. 2011 izhaja, da državna univerza ni avtonomna na področju financiranja. Ustavno sodišče je v omenjeni odločbi, v kateri je odločalo o razveljavitvi 43. člena ZViS, zapisalo, da »popolna avtonomija javnih zavodov na področju njihovega financiranja sploh ni mogoča, saj mora država kot ustanovitelj najprej zagotoviti ustrezna (finančna) sredstva za ustanovitev javnega zavoda in začetek opravljanja njegove dejavnosti.« Nadalje je Ustavno sodišče v navedeni sodbi zavzelo stališče, da način financiranja obsega tako zagotavljanje finančnih sredstev za delovanje oziroma izvajanje dejavnosti kakor tudi omogočanje upravljanja tako pridobljenih sredstev med samim izvajanjem dejavnosti. Način financiranja državnih univerz in državnih visokih šol iz drugega odstavka 58. člena Ustave od zakonodajalca tako zahteva, da z zakonom uredi način financiranja njihove dejavnosti (t. i. okvir financiranja) in način oziroma pravila upravljanja tako pridobljenih finančnih sredstev. Ustava pri tem ne omejuje zakonodajalca le na ureditev načina financiranja iz proračuna ter v tem okviru načina financiranja javne službe in drugih dejavnosti, temveč omogoča tudi ureditev načina financiranja iz drugih virov. Prav tako Ustava ne omejuje zakonodajalca glede financiranja po višini sredstev, ki naj bi bila zagotovljena iz posameznih virov financiranja (proračuna in drugih). Ureditev virov financiranja ter višine financiranja iz proračuna in drugih virov je tako v pristojnosti zakonodajalca, ki ima na tem področju široko polje proste presoje. Vendar pa zakonodajalec le ni povsem prost. Način financiranja mora v zakonu urediti tako, da državne univerze in državne visoke šole že na podlagi zakona lahko predvidijo obseg finančnih sredstev, ki jih lahko pridobijo. Le na tak način sta jim lahko zagotovljeni finančna stabilnost in varnost. Poleg tega pa mora ureditev tudi zagotavljati neodvisnost od vsakokratne izvršilne veje oblasti kakor tudi neodvisnost prek finančnega vzvoda od morebitnih zunanjih političnih, gospodarskih in drugih zasebnih interesov. Le z upoštevanjem navedenih mej je državnim univerzam in državnim visokim šolam omogočeno izvrševanje pravice do avtonomije iz prvega odstavka 58. člena Ustave, zlasti v njeni znanstveno-pedagoški komponenti.«Vir financiranja organa določa prvi odstavek 72. člena ZViS, ki določa, da pridobivajo visokošolski zavodi sredstva iz proračuna Republike Slovenije, šolnin in drugih prispevkov za študij, plačil za storitve, dotacij, dediščin in daril ter iz drugih virov. Nadalje prvi odstavek 73. člena ZViS določa, da se Univerzam in samostojnim visokošolskim zavodom, ki jih ustanovi Republika Slovenija, zagotavljajo sredstva za:- pedagoško in z njo povezano znanstvenoraziskovalno, umetniško in strokovno dejavnost ter knjižničarsko, informacijsko, organizacijsko, upravno in drugo infrastrukturno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: študijska dejavnost),- s študijem povezane interesne dejavnosti študentov, določene v letnem programu študentskega sveta univerze ali samostojnega visokošolskega zavoda in univerzitetni šport (v nadaljnjem besedilu: obštudijska dejavnost),- investicije in investicijsko vzdrževanje ter- razvojne in druge pomembne naloge, določene v pravilniku, ki ga sprejme minister, pristojen za visoko šolstvo.IP glede na navedene vire financiranja in namene financiranja poudarja, da se organ pri izvajanju javne službe financira tako neposredno iz proračuna kot iz drugih virov. Zgolj dejstvo, da določena dejavnost organa ni financirana neposredno iz proračuna, še ne pomeni, da v tem delu ne gre za javno službo.Nadalje je financiranje organa podrobneje določeno z Uredbo, ki ureja javno financiranje študijske in obštudijske dejavnosti, investicij in investicijskega vzdrževanja ter razvojnih nalog na univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih, ki jih je ustanovila Republika Slovenija, ter financiranje nacionalno pomembnih nalog z visokošolskega področja. Tako je v 3. členu Uredbe opredeljena študijska dejavnost visokošolskih zavodov, ki obsega pedagoško in z njo povezano znanstvenoraziskovalno, umetniško in strokovno dejavnost ter knjižničarsko, informacijsko, organizacijsko, upravno in drugo infrastrukturno dejavnost. Drugi odstavek 3. člena Uredbe določa, da lahko javni visokošolski zavodi sredstva za študijsko dejavnost namenijo za plače in druge izdatke za zaposlene, prispevke delodajalca za socialno varnost, izdatke za blago in storitve ter plačila obresti in odplačila kreditov, če je bilo posojilo najeto za financiranje stroškov izvajanja študijske dejavnosti. Iz navedenih določb ZViS in Uredbe tako izhaja, da se za izvajanje študijske dejavnosti (kar predstavlja izvajanje javne službe) zagotovijo javna sredstva, ki se lahko namenijo tudi za druge izdatke za zaposlene, t.j. za izdatke na podlagi avtorskih in/ali podjemnih pogodb.Dodatno je IP ugotovil, da ZViS v 63. členu določa, da se pedagoška obveznost, ki je javna služba, lahko izvaja v okviru rednega delovnega razmerja (na podlagi pogodbe o zaposlitvi) in, pod določenimi pogoji, tudi na podlagi drugega pogodbenega razmerja (npr. pogodbe o delu)[1]. Glede na navedene določbe IP ugotavlja, da okvir javne službe organa ni določen samo z ZViS in da se javna služba ne izvaja samo v okviru rednega delovnega razmerja, temveč tudi drugega pogodbenega razmerja (npr. avtorska pogodba, pogodba o delu).IP tako ugotavlja, da navedene dejavnosti organa (opredeljene v prvem odstavku 73. člena ZViS) nedvomno sodijo v javno službo, kar pomeni, da dokumenti, ki nastanejo pri opravljanju teh dejavnosti, sodijo v delovno področje organa po ZDIJZ.Na tem mestu je treba izpostaviti tudi odločbo Upravnega sodišča I U 902/2013-29 z dne 20. 5. 2015[2], iz katere izhaja, da je tudi izvajanje tržnih dejavnosti javnih visokošolskih zavodov urejeno s predpisi javnega prava in torej podvrženo transparentnosti, ki jo zasleduje ZDIJZ. V konkretnem primeru glede Pravne fakultete (PF) Univerze v Mariboru (UM) je sodišče zapisalo: »Primarna naloga PF, ki je članica državne univerze (UM), je torej izvajanje javne službe v visokem šolstvu in zaradi opravljanja dejavnosti, ki sodijo v okvir te javne službe, PF prejema javna sredstva. Druge dejavnosti, tudi svetovalno, pa lahko, kot izhaja iz 7. člena Odloka in 14. člena Statuta, PF opravlja le, če s tem niso ovirane dejavnosti, ki pomenijo izvajanje javne službe, in če zagotovi povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju teh dejavnosti. V tem pogledu je izvajanje (tudi) teh dejavnosti organa urejeno s predpisi javnega prava. V primeru, da navedene zahteve niso spoštovane, to pomeni, da so zaradi opravljanja drugih dejavnosti ovirane dejavnosti javne službe in da se javna sredstva namesto za izvajanje javne službe porabljajo za pokrivanje stroškov drugih dejavnosti. To pa pomeni, da se v odvisnosti od konkretnih okoliščin primera, ko gre za državno univerzo, določene zahtevane informacije lahko smatrajo tudi kot informacije javnega značaja po ZDIJZ«. Nadalje je sodišče odločilo, da bi drugačno stališče pomenilo, da lahko za izvajanje javne službe ustanovljen in zato z javnimi sredstvi financiran organ zavrača posredovanje informacij o dejavnosti, ki jo opravlja, s pavšalnim sklicevanjem, da gre za tržno dejavnost. IP ne oporeka dejstvu, da lahko javni zavodi, čeprav jih ustanovi država, poleg javne službe izvajajo tudi druge dopolnilne dejavnosti, ki pomenijo prodajo blaga in storitev na trgu (primerjaj 48. člen ZZ). Vendar pa je treba v zvezi s sklicevanjem na delitev dejavnosti organa na »tržni« del in javno službo, izpostaviti, da je IP že v odločbah IP št. 021-22/2006/5 z dne 6. 7. 2006, št. 021-17/2007/37 z dne 5. 8. 2008 in št. 021-37/2007/15 z dne 3. 12. 2008[3] odločil, da podatki o avtorskih honorarjih za redni in izredni študij, študij na daljavo in študij v študijskih centrih, za dodiplomski in podiplomski študij, predstavljajo informacije javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ in da ob tem izjema varstva osebnih podatkov glede tam obravnavanih podatkov, ni podana. IP poudarja, da tudi, če bi bila delitev na dejavnost javne službe in tržno dejavnost relevantna v času izdaje predmetnih odločb IP (v obdobju od 2006 - 2008), pa je bilo takšno stališče preseženo z uveljavitvijo novele ZDIJZ-C, ki je bila sprejeta aprila 2014 in katere namen je še povečati transparentnost delovanja javnega sektorja in poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.Z novelo ZDIJZ-C je, kot je pojasnilo resorno Ministrstvo za javno upravo v mnenju št. 100-423/2015/2 z dne 26. 3. 2015[4], »da je zakonodajalec z uveljavitvijo novele ZDIJZ-C predpisal javnost osnovnih podatkov iz pogodb o izdatkih tudi za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. To pomeni, da so določeni zasebno - pravni izvajalci javnih služb oziroma nosilci javnih pooblastil, ki so pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, dolžni omogočati dostop do osnovnih podatkov o izplačilih fizičnim ali pravnim osebam (komu, koliko, iz katerega naslova). Gre za absolutno javne podatke iz prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ. Enaka zaveza, na podlagi 2. alineje drugega odstavka 1.a člena ZDIJZ, obstaja za druge osebe zasebnega prava, kjer je vsaj eden od ustanoviteljev oseba javnega prava (npr. Univerza Emuni, kjer je soustanovitelj Univerza v Mariboru). Zakonodajalec je izhajal iz namena, da se takšna mera transparentnosti, ki je že uveljavljena v ožjem javnem sektorju, razširi še na širši javni sektor. Za omenjene dodatne zavezance, med katere uvrščamo tudi vsa podjetja, ki so v 100 odstotni lasti države ali samoupravnih lokalnih skupnosti (poleg javnih podjetij in javnih gospodarskih zavodov) velja določba 4. odstavka 10.a člena, ki nalaga obveznost javne objave (preko spleta) informacij javnega značaja o transakcijah, opravljenih s strani registriranih zavezancev, ki se nanašajo na izdatke. Dodatno veljajo zanje tudi določila 11. in 12. odstavka 10.a člena, ki nalaga subjektom objavo podatkov o sklenjenih donatorskih, sponzorskih, svetovalnih, avtorskih in drugih intelektualnih storitvah, v roku 5 dni od sklenitve posla.« Po mnenju ministrstva »bi bilo v skladu z navedenim diametralno nasprotno s cilji in načeli ZDIJZ oziroma povsem nesistemsko razmišljanje, po katerem bi se od univerz, ki predstavljajo javne zavode, zahtevala manjša mera transparentnosti, kot se zahteva od zasebnih univerz oziroma gospodarskih družb pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.«Dejstvo, da so določeni podatki pri avtorskih in podjemnih pogodbah absolutno javni tudi pri subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, je potrdilo tudi Upravno sodišče RS v nedavni prelomni sodbi št. IIU 317/2014-12 z dne 19. 8. 2015.[5] Upravno sodišče je potrdilo odločitev IP v odločbi št. 0902-9/2014/9 z dne 5. 8. 2014, da morajo subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava vedno omogočiti dostop do podatkov o nazivu pogodbenih partnerjev, pogodbeni vrednosti, višini izplačila, datumu in trajanju posla, če gre za svetovalne, avtorske in druge pogodbe o izvedbi intelektualnih storitev. Stališče iz sodbe Upravnega sodišča, ki se nanaša na pogodbe, sklenjene z NKBM, ki svoje storitve opravlja izključno na trgu, toliko bolj velja za organ, ki primarno izvaja javno službo, njegova tržna dejavnost pa je omejena na minimum, ki še omogoča nemoteno izvajanje javne službe. Nobenega dvoma torej ne more biti, da je tudi "tržna" dejavnost organa podvržena določeni stopnji transparentnosti, in torej nikakor ne gre za področje, ki bi bilo izključeno iz dometa 4. člena ZDIJZ. Da gre pri podatkih o izplačilih organov iz 1. člena ZDIJZ za informacije javnega značaja, jasno izhaja tudi iz četrtega odstavka 10.a člena ZDIJZ. Ta določa, da organ, pristojen za javna plačila (UJP), posreduje v svetovni splet informacije javnega značaja o transakcijah, opravljenih s strani registriranih zavezancev iz prvega odstavka tega člena in preostalih registriranih zavezancev po 1. členu tega zakona (kamor spadajo tudi javni zavodi), z izjemo tistih, ki so zavezani kot nosilci javnih pooblastil ali izvajalci javnih služb, če ne gre hkrati za registrirane zavezance iz prvega odstavka tega člena, in sicer:- datum transakcije,- znesek in valuta transakcije, - račun, naziv ali firma in sedež prejemnika v dobro, razen, če je prejemnik fizična oseba, - namen plačila.Na podlagi navedene določbe so od sredine oktobra 2014 na spletni strani UJP, http://www.ujp.gov.si/dokumenti/dokument.asp?id=472, razvidne vse transakcije zavezancev iz 1. člena ZDIJZ, pri čemer pri javnih zavodih ni delitve na transakcije, ki izvirajo iz javne službe in tiste, ki izvirajo iz tržne dejavnosti, ampak so objavljene vse transakcije in posledično vse transakcije predstavljajo informacije javnega značaja. Določba četrtega odstavka 10. a člena ZDIJZ tako ne ločuje transakcij, izplačanih v breme proračunskih sredstev od tistih, ki so izplačane iz t.i. tržnih sredstev javnih zavodov. Na spletni strani UJP so prikazane vse transakcije, zato IP ugotavlja, da od uveljavitve novele ZDIJZ-C razlikovanje med proračunskimi in tržnimi sredstvi z vidika vprašanja, ali gre za informacijo javnega značaja, ni več relevantno. Predmetne transakcije so sicer na spletni strani UJP dostopne brez podatka o fizični osebi, vendar, ko že pojasnjeno zgoraj, gre za informacije javnega značaja, podatki o prejemniku in znesku izplačila pa so po ZDIJZ dostopni na zahtevo prosilca (gre za podatke o porabi javnih sredstev), kot v konkretnem primeru. Upoštevaje navedeno, lahko IP zaključi, da od uveljavitve novele ZDIJZ-C, tudi pri javnih zavodih razlikovanje med proračunskimi in tržnimi sredstvi ni več relevantno in da gre pri vseh podatkih za informacije javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ. Vse predhodne ugotovitve tako vodijo do nadaljnjega zaključka, da so vsi podatki, ki se nanašajo na izplačila organa prejemnikom iz naslova avtorskih oziroma podjemih pogodb, informacije javnega značaja, saj se nanašajo oz. izvirajo iz delovnega področja organa, organ z njimi razpolaga in se nahajajo v materializirani obliki. V konkretnem primeru so torej glede zahtevanih informacij, delov avtorskih in podjemnih pogodb ter računovodskih izpisov, ki vsebujejo podatek o neto nakazilih, izplačanih Dušanu Mramorju v obdobju od 1. 1. 2005 do 9. 3. 2015 iz naslova avtorskih in/ali podjemnih pogodb ter podatek za kaj, za kakšno delo, projekte itd. so bila ta nakazila izvedena, izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. 2. Varstvo osebnih podatkovOrgan se je skliceval na izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ker je IP ugotovil, da gre pri zahtevanih informacijah (podatku o neto nakazilih, izplačanih Dušanu Mramorju v obdobju od 1. 1. 2005 do 9. 3. 2015 iz naslova avtorskih in/ali podjemnih pogodb ter podatku za kaj, za kakšno delo, projekte itd. so bila ta nakazila izvedena) za informacije javnega značaja, je treba nadalje presoditi, ali je podana zatrjevana izjema. Upoštevaje definicijo osebnega podatka iz 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1), so podatki o izplačilih honorarjev po avtorskih in podjemnih pogodbah fizičnim osebam nedvomno osebni podatki. Ker razkritje osebnega podatka javnosti predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika.Pred argumentacijo, ali je osebni podatek o neto izplačilih za posameznika po pogodbah varovan osebni podatek ali prosto dostopna informacija javnega značaja, IP pojasnjuje, da posameznika, na katerega se nanašajo avtorske in podjemne pogodbe, ni pozval, naj se kot morebitni stranski udeleženec opredeli do zahteve za dostop do informacij za medije. 44. člen ZUP namreč določa, da mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Vendar mora biti pri uveljavljanju pravice do stranske udeležbe podano "določeno razmerje stranskega udeleženca do upravne zadeve, to razmerje pa ureja materialni predpis, iz katerega izhaja, ali ima kdo kakšno pravico ali pravni interes v upravni zadevi, o kateri se odloča v upravnem postopku " (dr. Vilko Androjna, dr. Erik Kerševan: Upravno procesno pravo, GV založba, Ljubljana, 2006, str. 164). V konkretnem primeru takšno razmerje ni podano.IP je namreč ugotovil, da na pravice posameznika ta odločba ne more vplivati, saj anonimnost v primerih, kot je ta, ni zagotovljena pravica. Velja celo nasprotno, saj iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da se morajo javni uslužbenci, javni funkcionarji ter tisti, na katere se nanaša podatek v zvezi s porabo javnih sredstev, odpovedati določeni meri zasebnosti in dopustiti, da se javnost seznani z določenimi njihovimi osebnimi podatki. Ob tem IP poudarja, da mora vsak organ po uradni dolžnosti paziti, ali je podana pravna podlaga za posredovanje osebnih podatkov, posameznik pa v postopku po ZDIJZ ne more ne privoliti ne prepovedati obdelave svojih osebnih podatkov, saj obdelavo osebnih podatkov določa sam zakon. Čeprav bi IP ali organ v postopek pozvalo posameznika, da se izjasni o tem, ali naj se zahtevani podatki posredujejo, njegova izjava ne bi mogla vplivati na odločitev IP oziroma organa. Prav tako ta odločba ne more vplivati na pravne koristi posameznika, na katerega se nanašajo avtorske in podjemne pogodbe. Pravna korist je opredeljena v drugem odstavku 43. člena ZUP kot neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. IP ugotavlja, da noben predpis za javnega uslužbenca ne določa pravne koristi, za uveljavljanje katere bi bila pogoj njegova anonimnost. Konkretni posameznik bi v postopku lahko varoval kvečjemu svoj dejanski, ne pa tudi pravni interes. Oseba, ki je le dejansko, ne pa tudi pravno zainteresirana za izid postopka, nima pravice do udeležbe v upravnem postopku (prim. komentar 43. člena ZUP v Breznik in ostali: Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2008, str. 177-193). Pravna korist, ki bi jo stranski udeleženec v postopku dostopa do informacij javnega značaja želel zasledovati, v ničemer ne more biti ogrožena, saj že sam zakon določa javnost zahtevanih podatkov, stranski udeleženec pa v takem primeru tudi ne more v ničemer vplivati na izid postopka dostopa do informacij javnega značaja. Takemu stališču pritrjuje tudi sodna praksa Upravnega sodišča RS. IP je v preteklosti ugotovil, da javne uslužbenke ni treba pritegniti v postopek, kar je potrdilo Upravnega sodišča RS v sodbi z opravilno številko IU 1003/2010-43 z dne 30. 3. 2011, v kateri je zapisalo, da ni utemeljeno prepričanje tožnika, da bi moral IP v postopek pritegniti javno uslužbenko, saj je organ po ZDIJZ dolžan pokazati prosilcu podatke, ki so predmet tega spora, prizadete stranke, na katere se podatki nanašajo, ne morejo vplivati na odločitev v tej zadevi. Enako je Upravno sodišče RS odločilo v sodbi št. IU 936/2009-12 z dne 26. 8. 2009, v kateri je poudarilo, da oseb, na katere se nanaša zvočni posnetek, ni potrebno pritegniti v postopek, saj glede vprašanja dostopa javnosti do zvočnega posnetka, ne bi imele nikakršnega vpliva. V sodbi št. U 831/2007-7 z dne 24. 10. 2007 pa je Upravno sodišče v zvezi z vprašanjem stranske udeležbe javne funkcionarke (sodnice) navedlo, da zaradi določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ni štelo, da bi moral IP dati možnost prizadeti stranki, na katero se nanašajo informacije javnega značaja, da se vključi v postopek. V mnogih drugih primerih je IP odločil, da javnih uslužbencev ali funkcionarjev ni treba pritegniti v postopek, Upravno in Vrhovno sodišče RS pa v tem nista prepoznala bistvene kršitve določb upravnega postopka (npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 1410/2009-9 z dne 23. 9. 2009 in sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. X Ips 252/2009 z dne 27. 8. 2009).2.1 Varovani osebni podatkiIP ponovno navaja, da sta predmet zahteve in presoje tega pritožbenega postopka le dva podatka, in sicer neto znesek ter podatek o predmetu avtorskih in podjemnih pogodb. Navedeno pomeni, da je IP v nadaljevanju z vidika izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja presojal samo ta dva podatka. Povedano drugače, ostali podatki, vsebovani v avtorskih in podjemnih pogodbah ter obračunih dohodkov, niso bili predmet presoje, ker niso predmet zahteve prosilke.IP ugotavlja, da podatek o neto izplačilu predstavlja osebni podatek, za razkritje katerega v konkretnem primeru, na podlagi zahteve po ZMed, ni pravne podlage. Pri neto izplačilih po avtorskih in podjemnih pogodbah namreč ne gre za neposredno porabo javnih sredstev, saj neto izplačilo oz. nakazilo na račun posameznika predstavlja znesek, ki ga ta prejme po »odbitku« iz naslova davkov in prispevkov, ki pa bremenijo tega posameznika in ne organa. Organ kot izplačevalec je namreč le dolžan od bruto zneska, ki ga izplačuje, odvesti davke in prispevke, zavezanec za katere pa je po veljavni zakonodaji posameznik (npr. gre za akontacijo dohodnine, obvezne prispevke za socialno varnost, zdravstveno zavarovanje,..). Z vidika nadzora nad porabo javnih sredstev je torej bistven podatek o bruto znesku. Bruto znesek je tudi tisti, ki je praviloma dogovorjen s pogodbo in predstavlja dejansko porabo javnih sredstev. Neto izplačilo je namreč odvisno od vsakega posameznika in njegovega individualnega davčnega statusa (npr. višine prijavljenih olajšav, dohodninskega razreda,..). Glede na navedeno je IP ugotovil, da je bruto znesek, dogovorjen s podjemno ali avtorsko pogodbo, tisti podatek, ki predstavlja dejansko porabo javnih sredstev in ni varovan osebni podatek, medtem ko je neto znesek varovan osebni podatek. Ker je zahteva prosilke jasna in nedvoumna, da želi prejeti neto zneske, ki so bili nakazani na transakcijski račun Dušana Mramorja po podjemnih in avtorskih pogodbah, je IP ugotovil, da pravna podlaga za razkritje neto zneska ni podana, zato je treba uporabiti izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta namreč določa, da se zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Razkritje podatka o neto nakazilih Dušanu Mramorju na podlagi avtorskih in podjemnih pogodbah bi pomenilo kršitev ZVOP-1, zato je IP pritožbo prosilke v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.Nadalje je IP v ugotovitvenem postopku pri pregledu 152 avtorskih in podjemnih pogodb ugotovil, da so v delu avtorskih in podjemnih pogodb ter prilog, ki vsebujejo podatek o predmetu oz. namenu pogodb (za kaj, kakšno delo, oz. projekte so bile pogodbe sklenjene), navedeni nekateri osebni podatki, za razkritje katerih v postopku po ZDIJZ ni mogoče najti ustrezne pravne podlage. Gre za osebna imena fizičnih oseb, ki niso javni uslužbenci, denimo oseb, ki so opravile zagovor magistrskega ali doktorskega dela ter oseb, ki so bile habilitirane v naziv. V zvezi s temi osebnimi podatki je torej IP ugotovil, da pravna podlaga za njihovo razkritje ni podana, zato je treba uporabiti izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Razkritje teh podatkov bi pomenilo kršitev ZVOP-1, zato je IP v 1. točki izreka te odločbe odločil, da jih mora organ prekriti s tehniko anonimizacije, da se prosilka in javnost z njimi ne morejo seznaniti. Pri tem se je IP oprl na določbo 7. člena ZDIJZ, ki določa, da se prosilcu, če dokument le deloma vsebuje varovane informacije in se te informacije da iz dokumenta izločiti, omogoči dostop do preostalega dela dokumenta.IP je tako v nadaljevanju presojal, ali je podatek o imenu in priimku posameznika v povezavi z avtorskimi in podjemnimi pogodbami, natančneje s podatkom za kakšen namen so bile pogodbe sklenjene, varovan osebni podatek ali prosto dostopna informacija javnega značaja. 2.2 Pravne podlage za razkritje osebnih podatkovUvodnoKot prvi argument, ki ga je mogoče izpostaviti v prid stališču, da podatek o imenu in priimku sklenitelja avtorskih in podjemnih pogodb z organom, na podlagi katerih so mu sredstva bila tudi nakazana, ter podatki o namenu izplačil na podlagi avtorske oziroma podjemne pogodbe predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja, je sistematična razlaga določb novele ZDIJZ-C. Z uveljavitvijo navedene novele se po prvem odstavku 6.a člena ZDIJZ v zvezi z informacijami javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (gospodarskih družb in drugih pravnih oseb zasebnega prava), ki izvajajo pretežno oz. izključno tržno dejavnost, zahteva, da ti zavezanci omogočijo dostop do osnovnih podatkov o sklenjenih pravnih poslih iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ (gre med drugim tudi za podatke o sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodbah in pogodbah, s katerimi se dosega enak učinek). Pri tem pa ZDIJZ v prvem odstavku 6.a člena taksativno našteva podatke, ki predstavljajo absolutno javne podatke (t.j. podatke, katerih razkritje je dopustno ne glede na izjeme, opredeljene v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, med katere sodi tudi izjema varstva osebnih podatkov). Ti podatki so:
- podatek o vrsti posla;
- pogodbenem partnerju, in sicer za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe ter za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja;
- pogodbeni vrednosti in višini posameznih izplačil;
- datumu in trajanju posla in
- enakih podatkih iz aneksa k pogodbi.
Pouk o pravnem sredstvu:Zoper ta sklep in odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve tega sklepa in odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi ta sklep in odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila: Monika Voga, univ.dipl.prav., Svetovalka pri Informacijskem pooblaščencu Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka
[1] Deseti odstavek 63. člena ZViS:«Če so bile izkoriščene vse možnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi in je treba zagotoviti nemoteno izvajanje pedagoške dejavnosti, lahko visokošolski zavod sklene pogodbo o delu v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja obligacijska razmerja, vendar ne več kot v obsegu ene tretjine s tem zakonom določene pedagoške obveznosti in največ za obdobje deset mesecev v študijskem letu. Kdor ima sklenjeno delovno razmerje na področju visokošolskega izobraževanja v skladu s tem zakonom, mora pred sklenitvijo pogodbe o delu, predložiti soglasje delodajalca.«[2] V navedeni sodbi se je sklicevalo tudi na sodbo Vrhovnega sodišča RS I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007 in sklep št. X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012, kjer je Vrhovno sodišče zavzelo stališče, »da je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo. V obeh navedenih zadevah pa se je Vrhovno sodišče tudi javno izreklo, da je pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja odločilno, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih koristi. Pri tej presoji je po mnenju sodišča prve stopnje treba upoštevati vse relevantne okoliščine konkretnega primera in njegovo specifičnost glede na zadevi I Up 122/2006 in X Ips 96/2011. V navedenih dveh zadevah je namreč šlo za notarja in za javni zavod Filmski studio Viba Film Ljubljana, medtem ko gre v tem upravnem sporu za državno univerzo, za katero je že ustavodajalec v drugem odstavku 58. člena Ustave izrecno določil, da način njenega financiranja ureja zakon. Za razliko od tega ustavodajalec pri notariatu ni izrecno predpisal, da njegovo financiranje ureja zakon; financiranje Filmskega studia Viba Film Ustava ne ureja. Zaradi tega je javni interes na področju financiranja državne univerze izrazito bolj zaznaven kot v omenjenih dveh primerih, kar se odraža tudi v relevantnih določbah Odlok in Statuta«. [3] Odločbe so dostopne preko iskalnika: https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-znacaja/iskalnik-po-odlocbah/odlocbe-informacije-javnega-znacaja/).[4] Mnenje dostopno na povezavi: http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/SOJ/2015/MnenjeMJU_Univerza_mar2015_P.pdf.[5] Dostopno na povezavi https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/sodbe_UPRS/II_U_317-2014-12__0902-9-2014-9_.pdf.[6] Več o revizijah Računskega sodišča na fakultetah in univerzah na povezavi http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/RevizijeArhivW?SearchView&query=%28[MetaPodatkiTX]=veleposlani%C5%A1tvo%20OR%20[Naslov]=veleposlani%C5%A1tvo%20OR%20[Revidiranec]=veleposlani%C5%A1tvo%20OR%20[Cilj]=veleposlani%C5%A1tvo%29&SearchOrder=3&Count=10&start=1&appSource=AA288C363EA722B2C125715C001B5795[7] »Zakon torej omenjenih sredstev v nobenem pogledu ne odvaja od celote gospodarjenja javnega zavoda. Tudi zanje velja določba drugega odstavka 48. člena ZZ, da sme zavod presežek prihodkov nad odhodki uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, zaradi katerih je ustanovljen. Javni zavodi so ustanovljeni za opravljanje javnih služb (3. člen ZZ). Sredstva, namenjena opravljanju javnih služb, so brez dvoma del javne porabe, nad katero je RS po prvem odstavku 150. člena Ustave najvišji organ kontrole. Iz tega izhaja, da se pristojnost nadzora RS v skladu z Ustavo razteza tudi na rabo tistih sredstev, ki jih javni zavod pridobi s prodajo blago in storitev na trgu. Prav to pa je dovolj razločno uzakonjeno tudi v izpodbijanih členih ZRacS: prva alinea prvega odstavka 19. člena določa, da opravlja RS nadzor nad poslovanjem pravnih oseb javnega prava, med katere vsekakor sodijo javni zavodi; prva alinea prvega odstavka 21. člena pa določa, da opravlja RS pri revidiranih osebah nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo ter gospodarno in učinkovito rabo sredstev javnih financ. Ni razloga za dvom, da so s sredstvi javnih financ mišljena v primeru javnih zavodov vsa sredstva, ki jih ti zavodi pridobivajo na katerega od načinov, uzakonjenih v prvem odstavku 48. člena ZZ, torej iz sredstev ustanovitelja, s plačili za storitve, s prodajo blaga in storitev na trgu in iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in aktom o ustanovitvi.«[8] S predmetno sodbo se lahko seznanite tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/sodbe_UPRS/U_72-2009-12__021-89-2008_.pdf[9] S predmetno odločbo državnega nadzornik za varstvo osebnih podatkov se lahko seznanite na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/odlocbe/0612-45-2015.pdf[10] Sodbi Ustavnega sodišča U-I-201/14-14 in U-I-202/14-13 z dne 19. 2. 2015.[11] Več odločitev ESČP v zadevi Guseva v. Bulgaria, odst. 37 in 53 ter zadevi Társaság a Szabadságjogokért v. Hungary, odst. 27.[12] IP navaja le nekaj povezav:http://www.delo.si/novice/slovenija/porocilo-kpk.html,http://www.delo.si/novice/slovenija/nekdanja-ministrica-padla-na-cetrto-mesto.htmlhttp://www.rtvslo.si/slovenija/izdatni-avtorski-honorarji-profesorjem-ekonomske-in-upravne-fakultete/359800http://www.siol.net/novice/slovenija/2015/03/stanislava_setnikar_cankar.aspxhttps://www.dnevnik.si/tag/Zaslu%C5%BEki%20profesorjev