novinar Miran Lesjak, Dnevnik - Slovenski državni holding d.o.o.

Datum: 13.05.2015
Številka: 090-47/2015
Kategorije: Ali dokument obstaja, Mediji, Poslovna skrivnost, Test interesa javnosti
Sodba Upravnega sodiščaPOVZETEK:Medij je zahteval odgovore na vprašanja v zvezi s finančnim svetovalcem pri prodaji delnic Telekom d.d. Organ je zahtevo pavšalno zavrnil zaradi varstva poslovne skrivnosti, pri čemer ni presojal, ali gre za podatke v zvezi s porabo javnih sredstev. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da odgovori na prosilčeva vprašanja le deloma izhajajo iz dokumentov, da pa ti dokumenti sicer izpolnjujejo subjektivni kriterij poslovne skrivnosti. Glede odgovorov na vprašanja, ki izhajajo iz pogodbe, sklenjene s finančnim svetovalcem, in zapisnika o izbiri finančnega svetovalca, je IP ugotovil, da je treba prosilcu dovoliti dostop, ker gre za podatke o porabi javnih sredstev. Glede prosilčevih vprašanj, ki se nanašajo na neizbrane ponudnike, pa je IP po izvedenem testu interesa javnosti, ugotovil, da je organ v tem delu ravnal pravilno, ker je zahtevo prosilca zavrnil. ODLOČBA:
Številka: 090-47/2015/7Datum: 14. 5. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi devetega in desetega odstavka 45. člena Zakona o medijih (Ur. l. RS, št. 110/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 36/2008-ZPOmK-1, 77/2010 - ZSFCJA, 90/2010 - odl. US, 87/2011 - ZAvMS in 47/2012, v nadaljevanju ZMed), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D in 19/2015 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 246. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP) ter prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP, prvega odstavka 252. člena ZUP in prvega odstavka 248. člena ZUP, o pritožbi Dnevnika, družbe medijskih vsebin d.d., ………………. Kopitarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilec), z dne 30. 1. 2015, zoper odločbo Slovenskega državnega holdinga d.d., Mala ulica 5, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 2015/1015000401/LK z dne 15. 1. 2015, v zadevi dostopa do informacij za medije naslednjiS K L E P:1. Pritožba prosilca zoper odločbo organa se v delih, ki se nanašajo na odgovora na vprašanje »ali je bilo pri oddaji ponudb za finančno svetovanje organu oziroma njegovim pravnim prednikom naznanjeno oziroma ali je bilo pri izbiri upoštevano, da deluje Citi tudi kot korporativni posrednik Deutsche Telekoma od leta 2010« in »kako se nadzoruje, preverja in zagotavlja skrbnost finančnega svetovalca za interese RS«, zavrže.2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.inO D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca se delno ugodi. Odločba organa se delno odpravi in se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled v:1.1 zapisnik 4. seje prodajnega odbora za prodajo delnic Telekom Slovenije d.d., ki je potekala od 4. do 8. 20. 2013, pri čemer mora v celotnem besedilu prekriti nazive finančnih svetovalcev (FS), ki niso Citi, in1.2 naslednje dele pogodbe z dne 30. 10. 2013 med Citi in organom, Republiko Slovenijo, Kapitalsko družbo pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.d., Pozavarovalnico Sava d.d. in Zavarovalnico Triglav d.d.:- 1. in 5. odstavek poglavja »Scope of Engagement«,- celotna poglavja »Confidentiality of Information«, Confidentiality of Advice and Agreement«, »Certain Acknowledgements« in »Due Care and Citi Liability«,- zadnja poved 1. odstavka poglavja »Termination of Engagement« in celoten drugi odstavek tega poglavja.2. V preostalih delih (to je glede vprašanja prosilcev, kdo so bili ponudniki storitev finančnega svetovanja pri prodaji družbe Telekom Slovenije d.d., med katerimi je bil 30. 10. 2013 izbran Citigroup Global Markets Limited) se pritožba prosilcev zavrne.3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :Prosilec je dne 25. 11. 2014 na organ naslovil zahtevo za vpogled v original ali fotokopije delov dokumentov, iz katerih je razvidno:1. kdo so bili ponudniki storitev finančnega svetovanja pri prodaji družbe Telekom Slovenije d.d., med katerimi je bil 30. 10. 2013 izbran Citigroup Global Markets Limited (v nadaljevanju: Citi),2. obrazložitev izbire,3. ali je bilo pri oddaji ponudb za finančno svetovanje organu oziroma njegovim pravnim prednikom naznanjeno oziroma ali je bilo pri izbiri upoštevano, da deluje Citi tudi kot korporativni posrednik Deutsche Telekoma od leta 2010,4. s katerimi ukrepi, urejenimi v mandatni pogodbi s finančnim svetovalcem Citi, skrbi organ za zaščito javnih interesov RS in kako se preprečuje potencialni konflikt interesa finančnega svetovalca,5. kako se nadzoruje, preverja in zagotavlja skrbnost finančnega svetovalca za interese RS,6. kakšne so pogodbeno določene sankcije oziroma kazni, ki jih lahko organ sproži v primeru nespoštovanja pogodbenih zavez s strani finančnega svetovalca. Prosilec se je skliceval na prevladujoč javni interes na zagotovitvi transparentnosti in zaupanja v nepristranskost, strokovnost in konkurenčnost prodajnega postopka, ki ga vodi in za katerega je odgovoren organ.Organ je dne 15. 1. 2015 z odločbo št. 2015/2015000401/LK zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da je z dopisom št. 2014/009866 z dne 23. 12. 2014 pojasnil, da zahtevanega vpogleda ne more omogočiti niti razkriti imen drugih ponudnikov, ker gre za dokumente zaupne narave, ki v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pomenijo izjemo, da pa je prosilcu razkril podatke v skladu s 6.a členom ZDIJZ in pojasnil, kako je potekal postopek izbire finančnega svetovalca v postopku prodaje družbe Telekom Slovenija d.d. (v nadaljevanju: Telekom). Mandatna pogodba vsebuje protikorupcijsko klavzulo v skladu z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije, Citi pa je s podpisom pogodbe zagotovil še, da ima ustrezne politike in postopke za identificiranje, upoštevanje in upravljanje potencialnega nasprotja interesov in zaščito integritete odnosov finančnih svetovalcev s strankami; pojasnil je tudi, da ima Citi, kot vodilna investicijska banka, vzpostavljene takšne postopke za preprečevanje notranjih konfliktov, da ne pride do dejanskega ali potencialnega konflikta interesa pri bančnem poslovanju oziroma, da so takšni konflikti identificirani in notranje obravnavani. Poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju je utemeljeval s sklepom vodstva organa z dne 29. 3. 2005 (sprejet na podlagi 39. člena Zakona o gospodarskih družbah in Statuta organa), po katerem za poslovno skrivnost štejejo vsi podatki, ki se nanašajo na postopke oziroma sklenitev pravnih poslov v zvezi s finančnimi naložbami organa. Nadalje je navedel, da bi z razkritjem mandatne pogodbe s finančnim svetovalcem Citi nastala občutna škoda, ker bi organ s tem kršil določila te pogodbe, kar bi zanj pomenilo odškodninsko odgovornost proti ostalim prodajalcem in finančnemu svetovalcu. Opozoril je, da v postopku prodaje delnic Telekom nastopa kot eden izmed članov prodajnega konzorcija, s katerim je sklenil Sporazum o skupnem nastopu pri prodaji delnic družbe Telekom Slovenije d.d. (v nadaljevanju: sporazum), ki določa, da bo z vsemi podatki v zvezi z izvajanjem sporazuma ravnal kot s poslovno skrivnostjo. Mandatne pogodbe s Citi torej ne more razkriti brez privolitve ostalih strank sporazumaProsilec je v pritožbi z dne 30. 1. 2015 odločbo organa št. 2015/2015000401/LK z dne 15. 1. 2015 izpodbijal v celoti in navedel, da je sklicevanje organa na 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pravno nevzdržno, ker 2. člen ZDIJZ določa, da si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Menil je, da je sklicevanje organa na statut z dne 29. 3. 2005 nelogično, ker je organ do danes svoj statut že večkrat spremenil, in da slepo sklicevanje na Zakon o gospodarskih družbah pomeni izigravanje zakonodaje, ker bi zavezanci lahko vse akte označili za poslovno skrivnost. Menil je tudi, da je sklicevanje organa na nastanek občutne škode absurdno in z vidika demokratične odgovornosti nevzdržno stališče. Glede sklicevanja organa na interese drugih strank sporazuma, je navedel, da gre za pravne subjekte, ki so v javni lasti (Kapitalska družba d.d., Zavarovalnica Triglav d.d., Pozavarovalnica Sava in Republika Slovenija), organ pa je njihov pooblaščeni zastopnik pri prodaji Telekom, ki je dolžan skrbeti za državne interese in jih maksimizirati, pri čemer je vsem v interesu transparentnost in zakonitost prodajnega postopka ter zmanjšanje korupcijskih tveganj. Prosilcu se zdi neverjetno, da bi Republika Slovenija in družbe v njeni lasti (članice prodajnega konzorcija) uveljavljale odškodninsko odgovornost organa zaradi spoštovanja ZDIJZ in meni, da je bil sporazum, če dejansko vsebuje takšno določbo, sklenjen v nasprotju z določbami ZDIJZ. Citiral je določbo drugega odstavka 1. člena Zakona o državnem holdingu ter člene statuta organa, ki to določbo povzemajo. Škoda, ki nastaja zaradi negotovosti in netransparentnega delovanja zavezanca, je po njegovem mnenju očitna in resnejša kot zatrjevana potencialna škoda, ki naj bi organu nastala, če bi razkril zahtevane podatke. Skliceval se je tudi na prakso drugih vlad po svetu (za primer je navedel Slovaško in Pakistan), ki naj bi v primerljivih primerih javnosti omogočili dostop do podatkov, kot jih zahteva prosilec. Poudaril je, da je zahteval le delni dostop do pogodb – t. j. vpogled v določbe, ki bi natančneje in konkretneje prikazale, s katerimi instrumenti se zagotavlja varovanje državnih interesov, pri čemer se je skliceval na prvi odstavek 6. člena Zakona o slovenskem holdingu. V zvezi z navedbo organa, da gre za pogodbena določila, ki sledijo ustaljeni mednarodni poslovni praksi, je navedel, da to očitno pomeni, da te določbe niso v ničemer specifične glede na konkreten pravni posel, zato ni možnosti, da bi z njihovim razkritjem nastala občutna škoda, poleg tega pa odločitev, da je celotna mandatna pogodba poslovna skrivnost ne vzdrži, ker je organ sam nekatere podatke iz pogodbe že pred izdajo odločbe sam javno objavil. Menil je, da bi moral organ pri odločanju uporabiti tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, ker je za izbor ponudnikov storitev finančnega svetovanja in za plačilo storitev izbranega ponudnika porabil javna sredstva. Opozoril je, da se organ z izpodbijano odločbo sploh ni opredelil do tega, kateri zahtevani dokumenti sploh obstajajo, pa njihov obstoj predstavlja pomembne elemente presoje, ali zavezanec skrbno opravlja svoje delo. Podatki, za katere je zaprosil, so ključnega pomena za ohranjanje zaupanja v delo organa in nadzor javnosti, ki je upravičena do konkretnih in jasnih odgovorov, kako se nadzoruje, obvladuje in preprečuje potencialni konflikt interesov Citi, ki deluje tudi kot korporativni posrednik za Deutsche Telekom, ki se ga v javnosti omenja med potencialnimi kupci Telekom. Interes javnosti na razkritju po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ je utemeljeval z izjemnim pomenom zaprošenih podatkov za javnost, ker ključno vplivajo na razumevanje, transparentnost in zakonitost postopka prodaje slovenskega podjetja v javni lasti. Prodaja oziroma privatizacija Telekom se v javnosti označuje kot »(raz)prodaja družinske srebrnine« ali »prodaja slovenskega »gospodarskega dragulja«, javno mnenje pa naj bi se delilo na dva nasprotna tabora – tabor zagovornikov in nasprotnikov (delne ali popolne) privatizacije Telekom. Ravno zaradi velikega pomena te privatizacije je v najvišjem interesu javnosti zato, da se krepi zaupanje javnosti v delo države in ugotavlja odgovornost lastnika, torej države pri upravljanju z javnimi sredstvi. Skliceval se je na skupno stališče Ministrstva za notranje zadeve in IP iz aprila 2014, objavljeno v publikaciji Obveznosti podjetij pod prevladujočim vplivom države, lokalih skupnosti ali drugih oseb javnega prava, da je proaktivna transparentnost pomembno orodje za preprečevanje korupcijskih tveganj, transparentnost in odprtost pa bistvena za dosego zaupanja v odločitve vodstev družb.IP je po pozivu od organa prejel:- pogodbo z dne 30. 10. 2013 med Citi in organom, Republiko Slovenijo, Kapitalsko družbo pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.d., Pozavarovalnico Sava d.d. in Zavarovalnico Triglav d.d., s prilogami (v nadaljevanju: mandatna pogodba);- Sporazum o skupnem nastopu pri prodaji delnic družbe Telekom Slovenije d.d. z dne 29. 8. 2013 s prilogami (v nadaljevanju: sporazum);- čistopis Statuta Slovenske odškodninske družbe z dne 10. 5. 2001 (v nadaljevanju: statut);- Sklep upravnega odbora organa št. 307 z dne 29. 3. 2005 (v nadaljevanju: sklep o poslovni skrivnosti);- Dopis Ministrstva za finance, Direktorata za javno naročanje, Sektorja za sistem javnega naročanja, št. 430-267/2013/2 z dne 6. 8. 2013 (v nadaljevanju: mnenje MF);- Strokovno mnenje Inštituta za gospodarsko pravo Maribor o izključitvi storitev, povezanih s prodajo delnic, iz pravil o javnem naročanju z dne 3. 10. 2011 (v nadaljevanju mnenje IGP);- 12 prejetih ponudb za finančno svetovanje pri prodaji delnic Telekom (v nadaljevanju: prejete ponudbe);- povabila posameznim družbam k oddaji ponudb za finančno svetovanje pri prodaji delnic Telekom d.d.;- dokument »Request for proposals for the selection of a financial advisor in the sales process of the shares of Telekom Slovenije, d.d.« z dne 30. 8. 2013 s seznamom 16 prejemnikov vabil k oddaji ponudb za finančnega svetovalca;- sedem obvestil o neuvrstitvi v nadaljnji postopek izbire finančnega svetovalca;- zapisnik 3. seje prodajnega odbora za prodajo delnic Telekom z dne 30. 9. 2013 s programom razpolaganja, na katerem je odbor vzpostavil kriterije za izbiro med pozvanimi k predložitvi izboljšane ponudbe (v nadaljevanju: zapisnik 3. seje);- pozive petim ponudnikom k razgovorom;- pozive štirim ponudnikom za možnosti izboljšanja ponudbe in dopolnjene ponudbe teh štirih ponudnikov;- štiri obvestila o neizbiri;- zapisnik 4. seje prodajnega odbora za prodajo delnic Telekom Slovenije d.d., ki je potekala od 4. do 8. 20. 2013 (v nadaljevanju: zapisnik 4. seje).Organ je ob posredovanju navedene dokumentacije z dopisom št. 2015/2015002787 z dne 10. 3. 2015 dodatno pojasnil, da je zaprosil Citi, da pojasni okoliščine sodelovanja s potencialnimi kupci delnic, na kar je prejel natančen pisen opis načina opravljanja dejavnosti finančnega svetovanja s strani Citi, njegove podvrženosti regulatorjem in nadzornikom na globalnem trgu, odnosa stroge ločitve med oddelkom Citi za finančno svetovanje in njegovim oddelkom za korporativno posredovanje ter drugih ravnanj za zagotavljanje izogibanja konflikta interesov pri zagotavljanju storitev posameznim strankam. Nadalje je navedel, da je z namenom nadzora, preveritve in zagotavljanja skrbnosti finančnega svetovalca za interese RS, pridobil tudi mnenji dveh mednarodnih odvetniških družb, specializiranih za področje finančnega svetovanja, iz katerih naj bi izhajalo, da Citi ni ravnal neprimerno in da ni mogoče zaznati, da bi pri njem obstajal konflikt interesa, ki bi ogrožal njegovo neodvisno delovanje pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti. Organ pojasnila Citi in pravnih mnenj ni posredoval IP, je pa ponudil, da IP v te dokumente vpogleda na sedežu podjetja, če oceni, da je to potrebno. Pojasnil je še, da bi vsako ravnanje Citi, kot prevzemnika naročila po mandatni pogodbi, s katerim bi ta svoj interes ali interes kogarkoli drugega postavil pred interes organa, pomenilo kršitev pogodbenih obveznosti (ki so v tem delu zelo izčrpno opredeljene) in s tem podlago za odškodninski zahtevek s strani organa. Pojasnil je tudi, da je pridobil mnenje Ministrstva za finance in Inštituta za gospodarsko pravo Maribor, iz katerih izhaja, da se pri naročilu storitve finančnega svetovanja ne uporabljajo določbe ZJN-2, ker gre za izjemo po 3. točki 18. člena tega zakona. Organ v postopek odločanja o zahtevi prosilcev po ZDIJZ ni pozval stranskih udeležencev.K Sklepu:Pritožba je delno dovoljena.IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, prevzel v obravnavo ter kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilka izpodbija in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Pritožba zoper odločbo, s katero je organ zavrnil odgovor na vprašanje medija, je v skladu z devetim odstavkom 45. člena ZMed dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. IP je naknadno ugotovil, da iz nobenega dokumenta, zadeve, dosje, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, s katerim razpolaga organ, ne izhajajo odgovori na vprašanji: (1) ali je bilo pri oddaji ponudb za finančno svetovanje organu oziroma njegovim pravnim prednikom naznanjeno oziroma ali je bilo pri izbiri upoštevano, da deluje Citi tudi kot korporativni posrednik Deutsche Telekoma od leta 2010 in (2) kako se nadzoruje, preverja in zagotavlja skrbnost finančnega svetovalca za interese RS, zato pritožba prosilca v teh delih ni dovoljena in jo je moral IP, v skladu s prvim odstavkom 246. člena ZUP, zavreči, kot to izhaja iz 1. tč. izreka tega sklepa.K odločbi:Pritožba je delno utemeljena.Glede preostalih delov pritožbe se je IP, z vpogledom v dokumentacijo, ki mu jo je posredoval organ in pojasnil organa, prepričal, da odgovori na preostala vprašanja prosilca iz zahteve z dne 25. 11. 2014 izhajajo iz posredovane dokumentacije, zato je pritožbo v teh delih kot dovoljeno prevzel v nadaljnjo obravnavo. V skladu s petim odstavkom 45. člena ZMed lahko organ mediju zavrne ali delno zavrne odgovor na vprašanje, če so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Organ je zahtevo prosilca zgolj pavšalno zavrnil s sklicevanjem na obstoj poslovne skrivnosti in se ni konkretno opredelil niti do obstoja dokumentov, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja (razen glede mandatne pogodbe, v zvezi s katero je potrdil njen obstoj in konkretiziral izpolnjenost subjektivnega kriterija poslovne skrivnosti s sprejetim sklepom o poslovni skrivnosti). Iz navedenega razloga se odločbe organa ne da preizkusiti, kar pa predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Poleg tega organ tudi ni uporabil določb tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (ni presojal, ali gre za podatke o porabi javnih sredstev) niti ni opravil t. i. testa interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, kljub temu, da se je prosilec že v zahtevi skliceval na prevladujoč javni interes na razkritju dokumentov, iz katerih izhajajo odgovori na vprašanja. Ker je na prvi stopnji prišlo do bistvene kršitve pravil postopka in ker je organ napačno uporabil materialno pravo, je IP na podlagi prvega odstavka 251. člena in prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.IP je z vpogledom v dokumente, ki mu jih je po pozivu posredoval organ, ugotovil, da odgovori na vprašanja prosilca v delu, v katerem pritožbe ni zavrgel, izhajajo iz:

Zahteva prosilcev za vpogled v dokumente, iz katerih izhaja:	Dokumenti, iz katerih izhajajo odgovor:
Kdo so bili ponudniki storitev finančnega svetovanja pri prodaji družbe Telekom Slovenije d.d., med katerimi je bil 30. 10. 2013 izbran Citi?	12 ponudb.
Obrazložitev izbire.	Zapisnik 4. seje.
S katerimi ukrepi, urejenimi v mandatni pogodbi s finančnim svetovalcem Citi, skrbi organ za zaščito javnih interesov RS in kako se preprečuje potencialni konflikt interesa finančnega svetovalca?	Mandatna pogodba: - 5. odstavek poglavja »Scope of Engagement«; - celotna poglavja »Confidentiality of Information«, Confidentiality of Advice and Agreement« in »Certain Acknowledgements«.
Kakšne so pogodbeno določene sankcije oziroma kazni, ki jih lahko organ sproži v primeru nespoštovanja pogodbenih zavez s strani finančnega svetovalca?	Mandatna pogodba: - 1. odstavek poglavja »Scope of Engagement« - zadnja poved 1. odstavka poglavja »Termination of Engagement« in celoten drugi odstavek tega poglavja; - celotno poglavje »Due Care and Citi Liability«.

Vsi dokumenti, navedeni v tabeli, izpolnjujejo vse kriterije, zaradi katerih predstavljajo informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ (nahajajo se v materializirani obliki, organ z njimi razpolaga in sodijo v delovno področje organa), iz njih pa (v delih, opredeljenih v zgornji tabeli) nedvomno izhajajo odgovori na vprašanja prosilca. IP je zato nadalje presojal, ali je pritožba utemeljena, ker ne gre za informacije javnega značaja, ki so po ZDIJZ izvzete iz prostega dostopa.Vsi navedeni dokumenti so označeni z žigom organa »Poslovna skrivnost – zaupno«, kar pomeni, da izpolnjujejo subjektivni kriterij poslovne skrivnosti in s tem pogoj za obstoj izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 2. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je nadalje presojal, ali gre za podatke, glede katerih je treba prosilcu omogočiti dostop na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (poraba javnih sredstev).IP se je z vpogledom v zapisnik 4. seje prepričal, da se ta skoraj v celoti nanaša na obrazložitev odločitve, da organ prične pogajanja s Citi o vsebini mandatne pogodbe. Ker gre za sklenitev mandatne pogodbe o finančnem svetovanju pri prodaji delnic, katerih lastnik je organ, gre tako pri zapisniku 4. seje kot tudi pri mandatni pogodbi za podatke, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev, ne le z enega, ampak celo z dveh vidikov: 1.) ker gre za naročilo storitve, ki bo plačana iz sredstev organa, ki so javna sredstva, in 2.) ker gre za prodajo delnic, ki so v neposredni oziroma posredni lasti RS. Ob tem je tudi sklicevanje organa na pravna mnenja, iz katerih izhaja, da za oddajo naročila ni bil zavezan uporabiti predpisov, ki urejajo javno naročanje, brezpredmetno. Ker je IP ugotovil, da gre pri izbiri ponudnika finančnega svetovanja (zapisnik 4. seje in mandatna pogodba) za podatke, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev že samo po sebi, se IP niti ni bilo treba opredeliti do vprašanja, ali bi moral organ za izbiro ponudnika Citi in sklenitev mandatne pogodbe uporabiti predpise s področja javnega naročanja in ali specialen predpis (na primer ZJN-2) določa javnost podatkov o izbiri ponudnika in podatkov iz mandatne pogodbe (oziroma onemogoča določitev določenih podatkov za poslovno skrivnost). Poleg tega že sama mandatna pogodba v poglavju »Confidentiality of Advice and Agreement« vsebuje izrecno določilo, po katerem stranke pogodbe podatke iz pogodbe lahko, ne glede na to, da so določeni za poslovno skrivnost, razkrijejo tretjim osebam, če je to potrebno ali zahtevano po zakonu (vključno z ZDIJZ), pravilih, sodno ali vladno odredbo ali drugim pravnim postopkom[1]. Edini deli zapisnika 4. seje, ki se ne nanašajo na izbiro ponudnika (in s tem na porabo javnih sredstev), so navedbe drugih neizbranih ponudnikov finančnega svetovanja (t. j. vsa imena družb, ki niso Citi). Ko bo organ prosilcu omogočil vpogled v zapisnik 4. seje, mora zato imena neizbranih ponudnikov, v skladu s 7. členom ZDIJZ (t. i. institut delnega dostopa), v celotnem dokumentu prekriti, kot to izhaja iz 1.1 tč. izreka te odločbe. V zapisniku so navedena tudi imena in priimki članov prodajnega odbora, ki je sprejel odločitev o izbiri ponudnika Citi. Ne glede na to, da gre za osebne podatke (in s tem izjemo po 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), so ti v konkretnem dokumentu, ki je predmet presoje (zapisnik 4. seje), neposredno povezani s porabo javnih sredstev, ker so bili prav ti posamezniki tisti, ki so sprejeli odločitev o izbiri ponudnika Citi, zato teh osebnih podatkov na zapisniku 4. seje organ ne sme prekriti, ampak mora prosilcu omogočiti vpogled tudi v te dele zapisnika 4. seje.IP se je z vpogledom v mandatno pogodbo prepričal, da odgovori na vprašanja, s katerimi ukrepi, urejenimi v mandatni pogodbi s finančnim svetovalcem Citi, skrbi organ za zaščito javnih interesov RS, kako se preprečuje potencialni konflikt interesa finančnega svetovalca in kakšne so pogodbeno določene sankcije oziroma kazni, ki jih lahko organ sproži v primeru nespoštovanja pogodbenih zavez s strani Citi, izhajajo iz delov mandatne pogodbe, ki so navedeni v zgornji tabeli. IP poudarja, da so predmet tega pritožbenega postopka le tisti, v zgornji tabeli navedeni, deli mandatne pogodbe, iz katerih izhajajo odgovori na ta vprašanja prosilca, zato se IP s to odločbo ni opredelil do celotne mandatne pogodbe, ampak le do delov pogodbe, kot izhaja iz zgornje tabele in 1.2 tč. izreka te odločbe.Ti deli mandatne pogodbe sicer neposredno ne predstavljajo podatkov o porabi javnih sredstev (kot so na primer podatki o pogodbeni vrednosti), vendar pa pomenijo pogoje, pod katerimi bo organ javna sredstva porabil za storitev svetovanja v postopku prodaje delnic, katerih imetnica je neposredno in posredno država, in za podatke, ki izkazujejo skrbnost organa pri porabi javnih sredstev (že glede samega izvajalca storitve, in še dodatno, glede na povod za sklenitev tega pravnega posla, ki je v prodaji delnic, katerih imetnica je država). Kot je organ že sam navedel, gre za pogodbena določila, ki sledijo ustaljeni mednarodni poslovni praksi, zato je treba pritrditi predvidevanju prosilca, da določbe niso v ničemer specifične glede na konkreten pravni posel. Še več, prav zato, ker gre za tako specifičen pravni posel (finančno svetovanje pri prodaji delnic, katerih imetnica je neposredno ali posredno država), je toliko bolj v interesu javnosti, da se seznani z odgovori na vprašanja prosilca, ki izhajajo prav iz relativno generičnih določil mandatne pogodbe (deli, navedeni v zgornji tabeli), zato je IP odločil kot to izhaja iz 2. alineje 1. točke izreka te odločbe. Ker je IP prosilcu ugodil že na tej pravni podlagi, se mu do preostalih navedb ni bilo treba opredeliti.Glede dvanajstih ponudb neizbranih ponudnikov pa je IP ugotovil, da po naravi stvari ne gre za porabo javnih sredstev, saj s temi ponudniki pogodbe niso bile sklenjene. Ker se je prosilec skliceval na prevladujoč javni interes, je IP v zvezi s temi ponudbami opravil še test interesa javnosti po 2. odst. 6. člena ZDIJZ, pri katerem gre za tehtanje med več nasprotujočimi si interesi oz. pravicami. Na podlagi citirane določbe se dostop do zahtevane informacije dovoli, četudi informacija predstavlja izjemo do prostega dostopa (v konkretnem primeru poslovno skrivnost po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije.Podatki o neizbranih ponudnikih finančnega svetovanja, ki jih je zahteval prosilec, so morebiti res interesantni za javnost, nikakor pa razkritje neizbranih ponudnikov ni v javnem interesu. Ti ponudniki namreč niso bili izbrani, ne bodo prejemniki javnih sredstev, niti organu ne bodo svetovali pri prodaji delnic, katerih imetnica je država. Vsaka država, ki želi biti demokratična, sicer mora zagotavljati pravico do prostega dostopa do informacij javnega značaja, vendar pa mora hkrati vse subjekte varovati pred zlorabo te pravice na njihovo škodo, kar vsekakor velja v primerih, ko bi z razkritjem zahtevanega dokumenta razkrili poslovno skrivnost pravnih oseb, ki so zgolj oddali svojo ponudbo. Bistvo testa interesa javnosti je v tem, da razkritje sicer varovanih informacij pripomore k večjemu nadzoru javnosti nad delovanjem organa in večji kvalitativni obveščenosti o zadevah v javnem interesu, česar pa v zvezi z morebitnim razkritjem neizbranih ponudnikov ne moremo trditi, ker njihove ponudbe niso bile izbrane in s temi ponudniki pogodbe niso bile sklenjene. Interesu splošne javnosti je po oceni IP v danih okoliščinah v zadostni meri zadoščeno s tem, da je prosto dostopen zapisnik 4. seje, iz katerega izhajajo kriteriji, po katerih je bil izbran ponudnik Citi, in da so prosto dostopni nekateri deli mandatne pogodbe, ki je bila sklenjena z dejansko izbranim ponudnikom finančnega svetovanja (t. j. Citi). Tehtanje vseh okoliščin v danem primeru je IP pripeljalo do zaključka, da interes javnosti do razkritja zahtevanih podatkov o neizbranih ponudnikih ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi pravnih oseb, ki terjajo omejitev dostopa do zahtevane informacije, ker so te pravne osebe oddane ponudbe označile kot svojo poslovno skrivnost in s tem izpolnile pogoje za omejitev dostopa po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Interes javnosti za razkritje podatkov o neizbranih ponudnikih po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ zato ni podan, pritožba prosilca pa je v tem delu neutemeljena, zato je IP odločil kot to izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.Na podlagi zgornjih argumentov in citiranih pravnih podlag je IP pritožbi prosilca v delu, ki ga ni zavrgel, delno ugodil in odločbo organa delno odpravil, ter na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP ter prvega odstavka 252. člena ZUP sam dopolnil postopek in odločil o zadevi, kot to izhaja iz 1.tč. izreka te odločbe, v preostalih delih (glede podatkov o neizbranih ponudnikih) pa je, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo zavrnil, kot to izhaja iz 2 tč. izreka te odločbe.Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot to izhaja iz 2. tč. izreka tega sklepa in 3. tč izreka te odločbe.Ta sklep in ta odločba sta v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10-UPB5 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse. Pouk o pravnem sredstvu:Zoper ta sklep in odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila : Tina Kraigher Mišič, univ. dipl. prav.,svetovalkaInformacijski pooblaščenecMojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,Informacijska pooblaščenka

[1] Prvi odstavek poglavja mandatne pogodbe »Confidentiality of Advice and Agreement« se v izvirniku glasi: »The contents of this agreement and the advice (in any form) rendered by Citi hereunder shall represent a business secret of the parties, and information thereon may only be dosclosed by a party to a third party to the extent that such disclosure (i) is required or requested by law (including Slovenian Public Information Access Act), regulation, judicial or governmental order, or other legal process /…/«.