Prosilka - Okrožno sodišče v Ljubljani
+ -Številka: 090-12/2015
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
Sodba Upravnega sodiščaPOVZETEK:Prosilka je zahtevala posredovanje invalidske odločbe, s katero se je sodnik … invalidsko upokojil in izvedenskih mnenj zdravstvenih komisij, ki so bile podlaga za izdajo invalidske odločbe sodniku … Organ je zahtevo z odločbo zavrnil s sklicevanjem 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Informacijski pooblaščenec je ugotovil, da zahtevane informacije niso neposredno v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev oz. v zvezi z opravljanjem javne funkcije v smislu 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ in v skladu z doktrino pričakovane zasebnosti ne morejo biti prosto dostopne. Zato je pritožbo prosilke zavrnil.ODLOČBA:Številka: 090-12/2015/2
Datum: 15. 1. 2014
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 2. odst. 15. čl. ter 3. in 4. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14-ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo, z dne 21. 11. 2014, št. Su 1-9/2014-102, Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1503 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je, dne 12. 11. 2014, na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahtevala posredovanje:
I. invalidske odločbe sodnika …,
II. zdravniških mnenj zdravstvenih komisij Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, na podlagi katerih je bila sodniku … priznana pravica do invalidske upokojitve.
Organ je zahtevo prosilke z odločbo št. Su 1-9/2014-102, z dne 21. 11. 2014 (vročeno dne 11. 12. 2014), zavrnil. Odločitev je oprl na 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki kot izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja navaja varovane osebne podatke. S posredovanje zahtevanih dokumentov bi prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov in do posega v zasebnost in dostojanstvo sodnika.
Zoper odločbo organa je prosilka, dne 24. 12. 2014, pri Pooblaščencu vložila pritožbo, v kateri navaja, da je sodnik … javna oseba oz. sodni funkcionar in zanj izjeme iz 6. čl. ZDIJZ ne veljajo. V nadaljevanju je navedla dejstva, s katerimi je utemeljevala zatrjevano nesposobnost za opravljanje sodniške funkcije … in posledice, ki so zaradi nesposobnosti nastale. Nazadnje je še navedla, da je upravičena do povračila škode, ki ji je nastala zaradi nesposobnosti sodnika … za opravljanje sodniške službe.
Organ je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. Su 1-9/2014, z dne 6. 1. 2015, s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Glede izjeme varstva osebnih podatkov:
Pooblaščenec pritrjuje odločitvi organa in dodaja, da bi v predmetni zadevi nedvomno prišlo do kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov že s tem, ko bi organ razkril gol (ne)obstoj zahtevanih dokumentov, torej že s tem, ko bi ugotavljal izpolnjenost t. i. kriterija materializirane oblike informacij javnega značaja.
Osebni podatek je v skladu z definicijo 1. tč. 6. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (2. tč. 6. čl. ZVOP-1). Obdelava osebnih podatkov v skladu s 3. tč. 6. člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave).
V skladu z določbo 1. odst. 9. čl. ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki se v skladu z določbo 16. čl. ZVOP-1 lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače. Ker Pooblaščenec ni zasledil podlage v zakonu ali privolitvi na podlagi zakona za obdelavo v predmetni zadevi zahtevanih osebnih podatkov, je ugotovil, da je podana izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja v skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
ZDIJZ sam po sebi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, ki so jih v okviru svojih zakonitih pristojnosti zbrali na podlagi zakona (glej na primer odločbo Pooblaščenca št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je v skladu s 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ dopustno kljub obstoju izjeme iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ v primeru, če gre za osebne podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. S sprejetjem te določbe se je slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja (praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v primeru Halford proti Združenemu kraljestvu (25. 6. 1997, Reports 1997-III) uveljavilo t. i. doktrino pričakovane zasebnosti). Sprejeto je stališče, da konkretni javni funkcionar oz. javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.
V zvezi z vprašanjem, katere podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca oz. v zvezi z opravljanjem javne funkcije je dopustno razkriti na podlagi 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, Pooblaščenec najprej poudarja, da navedena določba predstavlja izjemo od izjem in jo je treba razlagati ozko in v skladu z namenom, ki ga zasleduje ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. čl., je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Tako je treba razlikovati med tistimi osebnimi podatki, ki so neposredno povezani z opravljanjem javnopravnih nalog in porabo javnih sredstev javnega uslužbenca oz. javnega funkcionarja in celoto vseh ostalih osebnih podatkov (npr. podatki o invalidnosti, podatke o bolniški odsotnosti, o številu družinskih članov, itd.). Glede na namen ZDIJZ ni mogoče slediti stališču, da so vsi ti osebni podatki prosto dostopni javnosti. Javni uslužbenci se s tem, ko sklenejo pogodbo o zaposlitvi v javnem sektorju, namreč ne odpovedo v celoti zasebnosti na delovnem mestu. Enako velja za javne funkcionarje, ki se z nastopom javne funkcije, ne odpovedo v celoti pravici do zasebnosti.
Pooblaščenec obenem ugotavlja, da je namen določbe 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ v tem, da so prosto dostopni tisti podatki iz delovnega razmerja javnega uslužbenca oz. v zvezi z opravljanjem javne funkcije, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu. Navedeno pa ne pomeni, da javni uslužbenec oz. javni funkcionar na delovnem mestu nima pravice do nobene zasebnosti. Doktrini pričakovane zasebnosti je v odločbi št. U-I-25/95 sledilo tudi naše Ustavno sodišče.
Pooblaščenec je ugotovil, da podatki, ki jih v konkretnem primeru zahteva prosilec, niso neposredno v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev oz. v zvezi z opravljanjem javne funkcije v smislu 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. V skladu z doktrino pričakovane zasebnosti ima javni funkcionar upravičeno pričakovanje, da podatki v zvezi z njegovim zdravstvenim stanjem ne bodo postali javni. Glede navedb prosilca, da sodnik zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja ne zmore opravljati dela oz. ne zmore ravnati pravilno in zakonito v skladu z Ustavo RS in zakoni Pooblaščenec pojasnjuje, da Zakon o sodniški službi (Ur. l. RS, št. 94/2007, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZSS) v VI.-VII poglavju določa ukrepe, ki pridejo v poštev in nadzorstvene pristojnosti, kadar sodnik ne opravlja funkcije v skladu z Ustavo RS in zakoni.
Glede na to, da je prosilka zahtevala invalidsko odločbo in zdravniška mnenja, ki se nanašajo na določenega posameznika, ki ga je opredelila z imenom in priimkom, se niti organ niti Pooblaščenec brez kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov ne moreta konkretno opredeliti do tretjega pogoja za obstoj informacije javnega značaja - kriterija materializirane oblike. Že podatki o tem, ali je bila izdana invalidska odločba oz. izvedensko mnenje točno določeni osebi torej pomenijo osebne podatke po definiciji 1. tč. 6. člena ZVOP-1 v povezavi z 2. tč. 6. člena tega zakona.
Pooblaščenec ni presojal interesa javnosti (2. odst. 6. čl. ZDIJZ), saj ga prosilka ni zatrjevala niti ga očitno ne zasleduje. Zasleduje predvsem lasten interes oz. interes svojih družinskih članov, kar jasno izhaja iz njenih pojasnil v sami zahtevi.
Pooblaščenec zato zaključuje, da pritožbi prosilke ni mogoče ugoditi. Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno in zakonito, zato je Pooblaščenec pritožbo prosilke, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Jan Merc, univ. dipl. prav.
raziskovalec Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
pooblaščenka