Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Prosilec - Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

+ -
Datum: 21.05.2015
Številka: 090-6/2015
Kategorije: Notranje delovanje organa
Sodba Upravnega sodiščaPOVZETEK:V obravnavanem primeru je organ prosilcu delno ugodil zahtevi za dostop do zapisnikov kolegija ministra ter Urada RS za mladino v obdobju od 1. 1. 2012 do 1. 9. 2014., in sicer v delu »prisotni«, »odstotni« in »dnevni red« v  ostalem delu pa je zahtevo zavrnil. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je organ na splošno utemeljeval, zakaj meni, da vsebine zapisnikov ne bi smele biti prosto dostopne, kar pomeni, da organ ni izpolnil dokaznega bremena, ki je pri izkazovanju izjeme izključno na strani organa. Takšno dokazovanje nastanka motenj pri delovanju organa zagotovo ne zadosti dokaznemu standardu »onkraj dvoma«. Z vpogledom v zahtevane informacije pa je tudi IP ocenil, da ne obstaja resna in konkretna nevarnost povzročitve motenj v delovanju oziroma dejavnosti organa, ki naj bi nastale zaradi posredovanja zahtevanih dokumentov prosilcu, zato je odločil, da izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ni podana.ODLOČBA:
Številka: 090-6/2015/4Datum: 22. 5. 2015Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odst. 248. člena in 4. odst. 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 23. 12. 2014, (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 22. 12. 2014, št. 090-70/2014/8, Republike Slovenije, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo O D L O Č B O:1. Pritožbi prosilca se delno ugodi in se odločba Republike Slovenije, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, z dne 22. 12. 2014, št. 090-70/2014/8, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe, v elektronski obliki, posredovati zapisnike in sklepe kolegija ministra za izobraževanje, znanost in šport in Urada RS za mladino, za obdobje od 1. 1. 2012 do 1. 9. 2014, in sicer:
  1. Zapis sklepov kolegija URSM z dne 26.11.2012
  2. Zapis sklepov kolegija URSM z dne 12.12.2012
  3. Zapisnik kolegija URSM z dne 25.11.2013
  4. Zapisnik kolegija URSM z dne 2.12.2013
  5. Zapisnik kolegija URSM z dne 9.12.2013
  6. Zapisnik kolegija URSM z dne 16.12.2013
  7. Zapisnik kolegija URSM z dne 23.12.2013
  8. Zapisnik kolegija URSM z dne 3.1.2014
  9. Zapisnik kolegija URSM z dne 13.1.2014
  10. Zapisnik kolegija URSM z dne 27.1.2014
  11. Zapisnik kolegija URSM z dne 24.2.2014
  12. Zapisnik kolegija URSM z dne 6.3.2014
  13. Zapisnik kolegija URSM z dne 17.3.2014
  14. Zapisnik kolegija URSM z dne 24.3.2014
  15. Zapisnik kolegija URSM z dne 10.4.2014
  16. Zapisnik kolegija URSM z dne 22.4.2014
  17. Zapisnik kolegija URSM z dne 5.5.2014
  18. Zapisnik kolegija URSM z dne 13.5.2014
  19. Zapisnik kolegija URSM z dne 21.5.2014
  20. Zapisnik kolegija URSM z dne 2.6.2014
  21. Zapisnik kolegija URSM z dne 16.6.2014
  22. Zapisnik kolegija URSM z dne 8.7.2014
  23. Zapisnik kolegija URSM z dne 15.7.2014
  24. Zapisnik kolegija URSM z dne 21.7.2014
  25. Zapisnik kolegija URSM z dne 11.8.2014
in
  1. Zapisnik kolegija ministra dne 16.4.2012
  2. Zapisnik kolegija ministra dne 23.4.2012
  3. Zapisnik kolegija ministra dne 7.5.2012
  4. Zapisnik kolegija ministra dne 21.5.2012
  5. Zapisnik kolegija ministra dne 28.5.2012
  6. Zapisnik kolegija ministra dne 11.6.2012
  7. Zapisnik kolegija ministra dne 18.6.2012
  8. Zapisnik kolegija ministra dne 2.7.2012
  9. Zapisnik kolegija ministra dne 23.7.2012
  10. Zapisnik kolegija ministra dne 20.8.2012
  11. Zapisnik kolegija ministra dne 10.9.2012
  12. Zapisnik kolegija ministra dne 17.9.2012
  13. Zapisnik kolegija ministra dne 24.9.2012
  14. Zapisnik kolegija ministra dne 1.10.2012
  15. Zapisnik kolegija ministra dne 16.10.2012
  16. Zapisnik kolegija ministra dne 22.10.2012
  17. Zapisnik kolegija ministra dne 19.11.2012
  18. Zapisnik kolegija ministra dne 27.11.2012
  19. Zapisnik kolegija ministra dne 4.12.2012
  20. Zapisnik kolegija ministra dne 10.12.2012
  21. Zapisnik kolegija ministra dne 7.1.2013
  22. Zapisnik kolegija ministra dne 14.1.2013
  23. Zapisnik kolegija ministra dne 4.2.2013
  24. Zapisnik kolegija ministra dne 11.2.2013
  25. Zapisnik kolegija ministra dne 25.2.2013
  26. Zapisnik kolegija ministra dne 11.3.2013
  27. Zapisnik kolegija ministra dne 8. 4. 2013
  28. Zapisnik kolegija ministra dne 15. 4. 2013
  29. Zapisnik kolegija ministra dne 22. 4. 2013
  30. Zapisnik kolegija ministra dne 6. 5. 2013
  31. Zapisnik kolegija ministra dne 13. 5. 2013
  32. Zapisnik kolegija ministra dne 20. 5. 2013 končni
  33. Zapisnik kolegija ministra dne 27. 5. 2013 končni
  34. Zapisnik kolegija ministra dne 3.6.2013 končni
  35. Zapisnik kolegija ministra dne 10.6.2013 končni
  36. Zapisnik kolegija ministra dne 1. 7. 2013
  37. Zapisnik kolegija ministra dne 8.7.2013 končni
  38. Zapisnik 15. kolegija ministra dne 21. 8. 2013
  39. Zapisnik 16. kolegija ministra dne 28. 8. 2013 final
  40. Zapisnik 17. kolegija ministra dne 3. 9. 2013
  41. Zapisnik 18. kolegija ministra dne 16. 9. 2013
  42. Zapisnik 19. kolegija ministra dne 23. 9. 2013
  43. Zapisnik 20. kolegija ministra dne 30. 9. 2013
  44. Zapisnik 21. kolegija ministra dne 15. 10. 2013
  45. Zapisnik 22. kolegija ministra dne 21. 10. 2013
  46. Zapisnik 23. kolegija ministra dne 28. 10. 2013
  47. Zapisnik 24. kolegija ministra dne 5. 11. 2013
  48. Zapisnik 25. kolegija ministra dne 11. 11. 2013
  49. Zapisnik 26. kolegija ministra dne 18. 11. 2013
  50. Zapisnik 27. kolegija ministra dne 2. 12. 2013
  51. Zapisnik 29. kolegija ministra dne 16. 12. 2013
  52. Zapisnik 30. kolegija ministra dne 6. 1. 2014
  53. Zapisnik 31. kolegija ministra dne 13. 1. 2014
  54. Zapisnik 32. kolegija ministra dne 20. 1. 2014
  55. Zapisnik 33. kolegija ministra dne 27. 1. 2014
  56. Zapisnik 34. kolegija ministra dne 3. 2. 2014
  57. Zapisnik 36. kolegija ministra dne 17. 2. 2014
  58. Zapisnik 37. kolegija ministra dne 24. 2. 2014
  59. Zapisnik 38. kolegija ministra dne 3. 3. 2014
  60. Zapisnik 39. kolegija ministra dne 10. 3. 2014
  61. Zapisnik 40. kolegija ministra dne 17. 3. 2014
  62. Zapisnik 41. kolegija ministra z dne 24.3.2014
  63. Zapisnik 42. kolegija ministra dne 1. 4. 2014
  64. Zapisnik 43. kolegija ministra dne 7. 4. 2014
  65. Zapisnik 44. kolegija ministra dne 14. 4. 2014
  66. Zapisnik 45. kolegija ministra dne 22. 4. 2014
  67. Zapisnik 46. kolegija ministra z dne 5.5.2013
  68. Zapisnik 47. kolegija ministra z dne 12.5.2013
  69. Zapisnik 48. kolegija ministra dne 2. 6. 2014
  70. Zapisnik 49. kolegija ministra dne 11. 6. 2014
  71. Zapisnik 50. kolegija ministra dne 16. 6. 2014
  72. Zapisnik 51. kolegija ministra z dne 23.6.2013
  73. Zapisnik 52. kolegija ministra z dne 30.6.2013
  74. Zapisnik 53. kolegija ministra dne 7.7. 2014
  75. Zapisnik 54. kolegija ministra dne 14. 7. 2014
  76. Zapisnik 55. kolegija ministra dne 21. 7. 2014
  77. Zapisnik 56. kolegija ministra dne 28. 7. 2014
  78. Zapisnik 57. kolegija ministra dne 4. 8. 2014
  79. Zapisnik 58. kolegija ministra dne 11. 8. 2014
  80. Zapisnik 59. kolegija ministra dne 18. 8. 2014
  81. Zapisnik 60. kolegija ministra dne 25. 8. 2014
  82. Zapisnik 61. kolegija ministra z dne 1.9.2014
2. Pritožba prosilca se v delu, v katerem je zahteval dostop do številk zadev, pod katerimi se vodijo zgoraj navedeni zapisniki kolegija ministra za izobraževanje, znanost in šport ter Urada RS za mladino, za obdobje od 1. 1. 2012 do 1. 9. 2014, zavrne.3. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.OBRAZLOŽITEV:Prosilec je dne 2. 9. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Zahteval je, da mu organ v elektronski obliki posreduje vse zapisnike in sklepe kolegija ministra za izobraževanje, znanost in šport za obdobje od 1.1.2012 do 1.9.2014, skupaj s številkami zadev, pod katerimi se vodijo omenjeni zapisniki. Zahteval je tudi vse zapisnike in sklepe kolegijev: Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih, Direktorata za šport, Direktorata za visoko šolstvo, Direktorata za znanost, Direktorata za investicije, Direktorata za informacijsko družbo, Urada RS za mladino in Urada za UNESCO, za obdobje od 1. 1. 2012 do 1. 9. 2014, skupaj s številkami zadev, pod katerimi se vodijo omenjeni zapisniki.O zahtevi prosilca je organ v ponovnem odločanju odločil z odločbo z dne 22. 12. 2014, št. 090-70/2014/8, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil, in sicer v delu »prisotni«, »odstotni« in »dnevni red« zapisnikov kolegija ministra za izobraževanje, znanost in šport ter Urada RS za mladino, v ostalem delu pa je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ navaja, da je predmet presoje 77 zapisnikov kolegija ministra za izobraževanje, znanost (kulturo) in šport ter 25 zapisnikov Urada RS za mladino v obdobju od 1. 1. 2012 do 1. 9. 2014. Kot je bilo ugotovljeno tudi v odločbi IP št. 090-224/2014/4 z dne 28. 11. 2014, z ostalimi zahtevanimi zapisniki organ ne razpolaga. Organ ugotavlja, da zapisniki oziroma dokumenti v delu, kjer gre za zapis razprav in sklepov, predstavljajo izjemo od prostega dostopa po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za tiste dele zapisnikov, ki vsebujejo podatke za notranjo rabo ministrstva, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela ministrstva, kot tudi njegova notranja politika. Zapisniki kolegija ministra za izobraževanje, znanost, in šport so bili sestavljeni izključno za notranjo rabo organa, in sicer z namenom pripraviti čim bolj vsestransko, tudi kritično, vsebinsko podlago za oblikovanje politike ministrstva. Z omejitvijo dostopa se torej varuje notranje razmišljanje ministrstva, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Da zapisniki dejansko predstavljajo neke vrste varovano, čeprav zapisano interno komunikacijo med vodilnimi uslužbenci in notranjimi organizacijskimi enotami, izkazuje tudi dejstvo, da ti dokumenti niso vodeni v SPIS zbirki in jim zato ni dodeljena številka dokumenta. Namen izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organa« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč tovrstni dokumenti v celoti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo organa. Takšni dokumenti organa sodijo v sfero notranjega razmišljanja organa, katerega prostost in neobremenjenost bi bili ovirani, če bi bili v celoti dostopni javnosti. V tem primeru bi bile namreč resno ogrožene učinkovitost, kritičnost in inovativnost dela organa. Razkritje vseh zahtevanih podatkov bi povzročilo motnje v delovanju organa s tem, da bi vplivalo na svobodno izražanje vsakršnih mnenj članov kolegijev, saj ti upravičeno pričakujejo, da so njihova svobodno in odkrito izražena stališča namenjena rabi znotraj organa. Ob razkritju razprave v zapisniku se člani kolegija ne bi več hoteli javno izpostavljati in tudi razprava sama ter njeni zapisniki bi postali posledično bolj splošni, kar pa bi nedvomno vplivalo na kakovost dela. S posredovanjem mnenj članov kolegija tretjim osebam bi bil tako resno ogrožen proces odločanja organa. Izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je torej podana v delu vseh od 102 zahtevanih dokumentov, s katerimi organ razpolaga, saj bi opisana škoda nastala s posredovanjem povzetka razprav in sklepov v kateremkoli od zahtevanih dokumentov. Organ meni, da ugotovljeno velja za vse od 102 obstoječih dokumentov, ki so predmet presoje, zato se organ ni spuščal v utemeljevanje obstoja izjeme v vsakem dokumentu posebej. Iz navedenega razloga je organ omogočil delni dostop do dokumentov v skladu s 7. členom ZDIJZ, in sicer v delu, ki ga je mogoče posredovati brez škode za organ. To pomeni v delu, kjer so navedeni prisotni in odsotni na kolegiju ter dnevni red kolegija. S tem je prosilcu že dan vpogled v vsebino kolegijev. Razkritje podatka (dokumenta) v delu, kjer so povzete razprave in sklepi, pa bi pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa, oziroma bi bilo to delo bistveno drugačno (po kvaliteti slabše), kot je bilo pred razkritjem, oziroma kakršno bi bilo, če do razkritja celotnega dokumenta ne bi prišlo. Škoda, ki bi ministrstvu nastala z razkritjem povzetka razprav in sklepov, bi bila s tem nepopravljiva in bistveno večja od koristi, ki bi jo od posredovanja celotnega dokumenta imel prosilec. Zakonodajalec je glede testa javnega interesa iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ določil, da se ne glede na določbo iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kjer je opredeljenih enajst točk izjem (osebni podatki, tajni podatki, poslovna skrivnost, itd....) dostop dovoli, če je javni interes glede razkritja (zahtevane informacije) močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v konkretno navedenih izjemah (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Glede na zakonsko določbo gre nedvomno za širše področje, kjer je možno ugotavljati javni interes, saj je zakonodajalec z izključitvijo določenih področij postavil okvir, v katerega tudi s testom interesa javnosti ni mogoče poseči (podatki označeni strogo tajni in tajno,..), kar po logični razlagi pomeni, da so ostala področja odprta za presojo. Pojem »javni interes« je pravno nedoločen pojem, zato se v vsakem konkretnem primeru ugotavlja, ali so podane okoliščine, ki so v interesu širše skupnosti in ne zgolj posameznika. Prav s testom interesa javnosti pa se v konkretnem primeru ugotavlja, ali gre za informacije, kjer je javni interes za razkritje močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Glede na navedeno je organ zaključil, da je namen ZDIJZ zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov, pri čemer si morajo organi, med katerimi je tudi ministrstvo, prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu, državljani pa imajo v zvezi z delom državnih organov pravico oblikovati si svoje mnenje. Ministrstvo o svojem delu državljane redno obvešča na svoji spletni strani in s sporočili za javnost. Prav tako na svoji spletni strani organ objavlja predloge predpisov, ki so v fazi priprave, objavlja pa še prečiščena besedila veljavnih predpisov. Med drugim je tudi s tem zagotovljena javnost dela organa. Tako je interesu javnosti po obveščenosti glede delovanja organa zadoščeno in nobene potrebe v tem smislu ni, da bi postali javnosti dostopni tudi dokumenti, ki so interne narave in pri katerih se politika organa šele oblikuje. Objava takih dokumentov pa bi povzročila zgoraj opisano škodo organu in s tem posredno tudi javnosti. Po presoji, da so v delu zahtevanih dokumentov podani razlogi za izjemo od prostega dostopa do informacij po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pa je organ presojal tudi, ali so v zahtevanih dokumentih podatki o porabi javnih sredstev. Tretji odstavek 6. člena ZDIJZ namreč določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V zvezi s tem organ ugotavlja, da zapisniki niso toliko konkretizirani, da bi iz njih izhajali neposredni podatki o porabi javnih sredstev. Prav tako ni razvidnih podatkov, povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca in da torej noben od 102 s strani prosilca zahtevanih in obstoječih dokumentov ne vsebuje izjem iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Izjema od izjeme, določena v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, torej ni podana.Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 24. 12. 2014 pri organu vložil pritožbo, v kateri je povzel odločitev organa ter navedel, da je odločitev protiustavna in nezakonita. Prosilec je poudaril, da je organ na več mestih pozitivno priznal, da obstaja 77 zapisnikov kolegija ministra in 25 zapisnikov Urada za mladino RS. Organ je brez testa javnega interesa odločil, da se lahko prosilcu posredujejo zapisniki samo v delu »prisotni«, »odsotni« in »dnevni red«. Zavrnil pa je posredovanje ostalih vsebinskih delov zapisnikov. Organ se v zavrnitvi in omejitvi dostopa sklicuje na svoje sporno in samovoljno stališče, da naj bi zamolčanje informacij pomenilo preprečitev škode, če bi državljani dobili vpogled v notranje razmišljanje organa, kar naj bi ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo ministrstva. Ob tem organ ni navedel nobene specifične in konkretne škode, ki bi naj jo v primeru razkritja zapisnikov prejel organ. Še več, sporno se sklicuje, da mora organ varovati stališča in svobodo izražanja mnenja zaposlenih, čeprav so za posredovanje teh mnenj plačani iz javnih sredstev. Državljani in davkoplačevalci pa imajo vedno pravico do plačanih mnenj javnih uslužbencev, ki vplivajo na politiko ministrstva in posledično na življenje cele države in družbe. Noben od zahtevanih dokumentov nima statusa tajne oz. varovane informacije, kot to izhaja iz 6. člena ZDIJZ. Posredovanje zahtevanih informacij - v nasprotju s stališčem organa - ne more biti ovira za delovanje ministrstva in organov v sestavi in ne predstavlja grožnje »notranjemu razmišljanju ministrstva«, saj gre pri tem zgolj za zagotavljanje transparentnosti delovanja državne ustanove, do katere imajo pravico vsi državljani. Prav tako s posredovanjem teh informacij ne bo prišlo do nevarnosti za našo državno varnost. Organ je v svoji zavrnitveni odločbi sporno ugotovil, da mora omejiti dostop do informacij javnega značaja, za vseh 102 dokumentov, in ob tem navedel »da se ni spuščal v utemeljevanje izjeme v vsakem dokumentu posebej.« S takšno pavšalno odločitvijo organa se ni mogoče strinjati, saj bi se moral organ pred takšno odločbo seznaniti z vsakim dokumentom posebej in če gre za varovane podatke - le te prekriti. Organ je z odločbo in ne posredovanjem zahtevanih informacij že v drugo zavestno kršil 2. in 5. člen ZDIJZ ter 39. člen Ustave Republike Slovenije, ki govori, da ima vsak državljan pravico dobiti informacijo javnega značaja.Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 5. 1. 2015, št. 090-70/2014/10, s prilogami, poslal v odločanje IP. Ob tem je navedel, da je z delnim odstopom prosilcu omogočen dostop do vsebine kolegijev, pri tem pa organu ne nastane škoda, do katere bi prišlo z razkritjem zapisov vsebinske razprave in sklepov. Z omenjenim razkritjem bi organu nastala škoda, saj člani kolegija ne bi prosto sodelovali v razpravi ob zavedanju, da je njihovo izražanje mnenj in stališč na sicer internih kolegijih podvrženo javnemu vpogledu. Omenjena škoda bi tako nastala z razkritjem razprave in sklepov v kateremkoli od 102 zapisnikov, zato organ ni utemeljeval škode za vsak zapisnik posebej. Organ je v izpodbijani odločbi opravil test javnega interesa, pri čemer je bilo ugotovljeno, da organ obvešča javnost na svoji spletni strani o vseh dogodkih in dokumentih, ki so pomembni za javnost in v katerih javnost sodeluje. Razkritje dokumentov, s katerimi se politika ministrstva šele začne oblikovati, povzroča zgoraj omenjeno škodo organu in tako ni v interesu samega organa ter posledično tudi ni v interesu javnosti.Pritožba je delno utemeljena. IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.IP ugotavlja, da je organ tudi v ponovljenem postopku izdal odločbo, ki je ni mogoče preizkusiti, saj ni razvidno, kateri določno opredeljeni dokumenti so bili predmet presoje. Organ je namreč dokumente »povzel« zgolj številčno oziroma količinsko. Kljub temu, da je IP v svoji odločbi št. 090-224/2014/4 z dne 28.11.2014, organu naložil, da aplicira izjemo na vsak zahtevani dokument posebej, se je organ skliceval na obstoj izjeme na splošno in torej ni upošteval navodil IP. Obrazložitev izpodbijane odločbe je tako ostala zgolj na deklaratorni ravni, ki ne omogoča preizkusa (7. točka 2. odstavek 237. člena ZUP), kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka in jo je zato treba delno odpraviti.  IP je zaradi omenjenih kršitev pravil postopka, ki so bistvene, saj so vplivale na pravilnost odločitve, izpodbijano odločbo v zavrnilnem delu delno odpravil in v skladu s četrtim odstavkom 251. člena ZUP v tem delu sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.IP je pri pregledu zapisnikov kolegija ministra, ki jih je organ posredoval kot dokumentacijo, ki je predmet presoje, ugotovil, da v zaporedju oštevilčenih zapisnikov manjkajo določene številke, zato je pozval organ za pojasnilo. Organ je pojasnil, da so določene zapisnike po pomoti spregledali, zato je naknadno posredoval še šest zapisnikov, torej je skupaj posredovanih 83 zapisnikov. Ker pa so predmet presoje zapisniki za obdobje od 1. 1. 2012 do 1. 9. 2014, je IP presojal zapisnike do datuma 1.9.2014, ne pa tudi posredovanega zapisnika z dne 8.9.2014. Predmet presoje je tako 82 zapisnikov kolegija ministra in 25 zapisnikov Urada RS za mladino,V obravnavanem primeru ni sporno, da organ razpolaga z 82 zapisniki kolegija ministra in 25 zapisniki Urada za mladino RS, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa in se nahajajo v materializirani obliki, kar pomeni, da ustrezajo vsem trem osnovnim kriterijem, ki so predeljeni v 1. odst. 4. člena ZDIJZ in opredeljujejo informacijo javnega značaja. ZDIJZ namreč v osnovi izhaja iz razmišljanja, da je vse javno razen izjem. To pomeni, da mora organ, če ocenjuje, da zahtevane informacije, ki v osnovi izpolnjujejo kriterije za informacije javnega značaja, predstavljajo katero izmed izjem, le to konkretno izkazati, saj izjeme predstavljajo določeno omejitev demokratičnosti in odprtosti javnega sektorja. Povedano drugače, ni treba dokazovati, da določena informacija predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, saj se v osnovi izhaja iz percepcije javnosti, je pa treba dokazati nasprotno, da so podani pogoji za omejevanje proste dostopnosti torej obstoj izjem. Dokazno breme je na strani organa, ki želi omejiti dostop do zahtevane informacije. Ker gre za omejitev dostopa, dokazovanje ne more biti splošno, kot je splošna dostopnost do informacij javnega značaja, temveč mora biti konkretizirana za vsako zahtevano informacijo posebej. V postopku po ZDIJZ namreč ni »generalnih« odločitev, temveč je odločitev, upoštevaje konkretne okoliščine, vedno vezana na konkretni primer, na konkretno informacijo in na njeno vsebino. Glede na navedeno je v obravnavanem primeru sporno vprašanje, ali zahtevane informacije v zavrnilnem delu, to je v vsebini zapisnikov (organ je ugodil zahtevi v delu: prisotni, odsotni in dnevni red), predstavljajo izjemo, kar zatrjuje organ, ali pa sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja. IP primarno ugotavlja, da je prosilec zahteval tudi dostop do številk zadev, pod katerimi se vodijo omenjeni zapisniki, vendar kot izhaja iz 25 zapisnikov Urada za mladino RS in 82 zapisnikov kolegija ministra za izobraževanje, znanost in šport, slednji niso vodeni na tak način, temveč so opredeljeni z datumom in uro izvedbe kolegija, ne pa s številkami zadev. Kot je bilo že pojasnjeno v odločbi IP št. št. 090-224/2014/4 z dne 28. 11. 2014, ni nobenih zakonskih ali podzakonskih pravnih aktov, ki bi narekovali, kako se morajo takšni sestanki voditi in kaj mora v okviru takšnega sestanka nastati, v smislu zapisnika, ipd. To je stvar notranje organizacije, ki jo določi minister oziroma predstojnik direktorata (organa). Kar posledično pomeni, da tudi ni nobene pravne podlage, ki bi narekovala obveznost določiti tovrstnim zapisnikom številko zadeve. Glede na navedeno IP ugotavlja, da organ s številkami zadev zahtevanih zapisnikov kolegija ministra za izobraževanje, znanost in šport ter Urada za mladino RS ne razpolaga, pri tem pa ne vidi utemeljenih razlogov, da organu ne bi verjel. Organ je namreč omenjene zapisnike posredoval IP in na njih ni podatkov o številkah zadev. Organ je ob tem še posebej pojasnil, da zapisniki nimajo številk zadev, kar je štel kot dodatni argument, da gre za dokument namenjen notranji komunikaciji. Ker s številkami zadev, pod katerimi se vodijo obravnavani zapisniki kolegija ministra za izobraževanje, znanost in šport ter Urada za mladino RS (25) od 1. 1. 2012 do 1. 9. 2014 organ ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, IP zaključuje, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi in jo je treba, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, zavrniti.Organ se je pri zavrnitvi skliceval na izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je IP v nadaljevanju ugotavljal obstoj zatrjevane izjeme. Za obstoj izjeme iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: - podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in - specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa). Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj bi v primeru, da bi takšni dokumenti postali javni, to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja. IP se strinja z organom, da zapisniki kolegijev, v katerem so navedeni tudi sklepi kolegija, izpolnjujejo prvi kriterij za obstoj izjeme notranjega delovanja organa. Z obravnavano izjemo se namreč (ob pogoju nastanka škode) načeloma varujejo dokumenti, ki so namenjeni interni komunikaciji, kamor štejemo vso korespondenco, ki je namenjena pripravi odločitev organa, npr. mnenja, stališča, navodila, odredbe, opomniki, poročila, zapisnike, smernice ali podobne interne dokumente, ki so izdelani zaradi notranjih potreb organa ali zaradi oblikovanja stališč v zvezi z delom organa, oziroma dokumente, iz katerih izhaja postopek ali način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Tudi dokumenti, ki jih v konkretnem primeru zahteva prosilec, so nedvomno nastali zaradi notranjih potreb organa, saj kot je poudaril organ, so sestavljeni le za namen nemotenega in potrebnega notranjega delovanja dela organa in vsebujejo informacije, o čem je kolegijski organ razpravljal in kakšne odločitve je sprejel o zadevah iz svoje pristojnosti. Takšna narava dokumentov (že po svojem nazivu) nesporno nakazuje na dejstvo, da so povezani z notranjim, internim delovanjem organa. Vendar pa ugotovljeno dejstvo, da gre za dokumente, sestavljene v zvezi z notranjim delovanjem organa, ne zadostuje za uporabo izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre namreč za izjemo, pri kateri morajo dokumenti oziroma podatki prestati še t.i. škodni test, se pravi, da je potrebna ocena, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Dostop do informacije je mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo oziroma motnjami pri delovanju in dejavnosti organa ter razkritjem informacije, nagne proti škodi. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi zaradi motenj nastala pri delovanju organu, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Poleg tega IP poudarja, da je pri tej izjemi škodni test zelo strog, saj mora razkritje dokumentov, ne samo ogroziti varovane pravne dobrine, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil. Stališče, da je treba izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ presojati v luči čim večje odprtosti in preglednosti javnega sektorja, je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 1857/2012-12 z dne 9. 10. 2013. Poleg tega je Upravno sodišče RS v zvezi s to izjemo v sodbi, št. I U 1176/2010-13 z dne 30. 11. 2011, navedlo, da je zakonodajalec v skladu z restriktivnim konceptom uporabe izjem do dostopa do informacije javnega značaja za dokazni standard postavil, da »bi razkritje povzročilo motnje«, kar je dokazni standard »onkraj dvoma«. Dokazno breme o povzročitvi motenj pri delovanju oziroma dejavnosti organa je na strani tistega, ki to zatrjuje, torej organa, saj slednji najbolje pozna, lahko opiše in izkaže motnje pri njegovem delovanju. Navedeno izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1857/2012-12 z dne 9. 10. 2013, v kateri je sodišče zavzelo stališče, da IP ni treba samoiniciativno ugotavljati, ali bi prišlo do motenj zaradi razkritja zahtevane informacije, ali ne.Organ se, kljub napotilom IP, ni opredelil do vsakega zapisnika posebej, temveč je škodni test izvedel »generalno«, z utemeljitvijo, da bi organu nastala škoda, ker člani kolegija ne bi prosto sodelovali v razpravi, če bi vedeli, da je njihovo izražanje mnenj in stališč na sicer internih kolegijih podvrženo javnemu vpogledu, posledično bi zapisniki postali bolj splošni, kar pa bi nedvomno vplivalo na kakovost dela. S posredovanjem mnenj članov kolegija tretjim osebam bi bil tako resno ogrožen proces odločanja organa.Glede na navedeno je organ, na čigar strani je dokazno breme, namesto tega, da bi poskušal izkazati konkretne motnje pri delovanju organa za vsak dokument - zapisnik posebej, svoje argumente usmerjal na »problem prakse« »odpiranja zapisnikov kolegijev«, ki naj bi bila posledica razkritja vsebine obravnavanih dokumentov. Organ bi, glede na to, da natančno pozna potek svojega dela (kolegija ministra in zapisnikov Urada za mladino RS), zlahka postregel s konkretnimi podatki o nastalih motnjah, iz tega razloga je tudi IP z odločbo št. 090-224/2014/4 z dne 28. 11. 2014, zadevo vrnil v ponovno odločanje, vendar tega ni storil. Edini argument organa, da ni posredoval informacij, je ta, da bi z razkritjem organu nastala škoda, ker člani kolegija ne bi prosto sodelovali v razpravi, če bi vedeli, da je njihovo izražanje mnenj in stališč, na sicer internih kolegijih, podvrženo javnemu vpogledu. Omenjenega argumenta ni mogoče obravnavati kot motnjo, saj ne meri na konkretne posledice pri delovanju organa v zvezi s sprejemanjem konkretnih odločitev, vezanih na konkretno zahtevane dokumente. Povedano drugače organ bi moral npr. za zapisnik 15. kolegija ministra dne 21. 8. 2013, konkretno navesti, kašne motnje z negativnimi posledicami za delovanje organa bi nastale z razkritjem delno ali v celoti navedenega zapisnika. Ker pa je organ na splošno utemeljeval, zakaj meni, da vsebine zapisnikov ne bi smele biti prosto dostopne, pomeni, da organ ni izpolnil dokaznega bremena, ki je pri izkazovanju izjeme izključno na strani organa. Takšno dokazovanje nastanka motenj pri delovanju organa zagotovo ne zadosti dokaznemu standardu »onkraj dvoma«. Dokazno breme je torej na strani organa, kar pomeni, da ob odsotnosti argumentov in dokazov o motnjah, ki bi jih moral izkazati organ, IP niti ni dolžan sam ugotavljati motnje, saj slednje ne sodi v njegovo obveznost oziroma bi šel IP preko svojih obveznosti v zvezi z dokaznim bremenom (kot izhaja iz sodbe Upravnega sodišča RS opr. št. IU 1875/2012 z dne 9.10.2013). IP ob tem še dodaja, da se lahko morebitno napačno dojemanje organa glede obstoja izjeme notranjega delovanja organa, v smislu, da so zapisniki kolegija, sami po sebi, brez presoje, vselej prosto dostopna informacija javnega značaja, preseže s pravilnim informiranjem, kaj točno glede na upravno-sodno prakso pomenijo izjeme iz prvega in drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, in da posledica ZDIJZ ni ta, da so vsi zapisniki kolegija ministra vselej javnosti dostopni. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 1857/2012-12, z dne 9. 10. 2013, v kateri je navedlo, »da razkritje vsebine točke 5A dobesednega zapisa 77. redne seje organa z dne 8. 6. 2006 namreč ne pomeni, da je v vsakem primeru, ki bi se pojavil v prihodnosti, treba omogočiti dostop do kakršnegakoli dobesednega zapisa seje organa. Kot je že bilo pojasnjeno, bi bilo treba obstoj izjeme od prostega dostopa ocenjevati v vsakem primeru posebej. Zato je odveč strah organa, da bi razkritje dokumenta v konkretnem primeru dolgoročno vplivalo na način opredeljevanja t.i. izjeme notranjega delovanja organa v zvezi z magnetogrami sej organa«. Organ je IP posredoval zapisnike kolegija Urada RS za mladino in CD, na katerem so shranjeni zapisniki kolegija ministra, ki so predmet presoje, in sicer:
  1. Zapis sklepov kolegija URSM z dne 26.11.2012
  2. Zapis sklepov kolegija URSM z dne 12.12.2012
  3. Zapisnik kolegija URSM z dne 25.11.2013
  4. Zapisnik kolegija URSM z dne 2.12.2013
  5. Zapisnik kolegija URSM z dne 9.12.2013
  6. Zapisnik kolegija URSM z dne 16.12.2013
  7. Zapisnik kolegija URSM z dne 23.12.2013
  8. Zapisnik kolegija URSM z dne 3.1.2014
  9. Zapisnik kolegija URSM z dne 13.1.2014
  10. Zapisnik kolegija URSM z dne 27.1.2014
  11. Zapisnik kolegija URSM z dne 24.2.2014
  12. Zapisnik kolegija URSM z dne 6.3.2014
  13. Zapisnik kolegija URSM z dne 17.3.2014
  14. Zapisnik kolegija URSM z dne 24.3.2014
  15. Zapisnik kolegija URSM z dne 10.4.2014
  16. Zapisnik kolegija URSM z dne 22.4.2014
  17. Zapisnik kolegija URSM z dne 5.5.2014
  18. Zapisnik kolegija URSM z dne 13.5.2014
  19. Zapisnik kolegija URSM z dne 21.5.2014
  20. Zapisnik kolegija URSM z dne 2.6.2014
  21. Zapisnik kolegija URSM z dne 16.6.2014
  22. Zapisnik kolegija URSM z dne 8.7.2014
  23. Zapisnik kolegija URSM z dne 15.7.2014
  24. Zapisnik kolegija URSM z dne 21.7.2014
  25. Zapisnik kolegija URSM z dne 11.8.2014
  1. Zapisnik kolegija ministra dne 23.4.2012
  2. Zapisnik kolegija ministra dne 16.4.2012
  3. Zapisnik kolegija ministra dne 7.5.2012
  4. Zapisnik kolegija ministra dne 21.5.2012
  5. Zapisnik kolegija ministra dne 28.5.2012
  6. Zapisnik kolegija ministra dne 11.6.2012
  7. Zapisnik kolegija ministra dne 18.6.2012
  8. Zapisnik kolegija ministra dne 2.7.2012
  9. Zapisnik kolegija ministra dne 23.7.2012
  10. Zapisnik kolegija ministra dne 20.8.2012
  11. Zapisnik kolegija ministra dne 10.9.2012
  12. Zapisnik kolegija ministra dne 17.9.2012
  13. Zapisnik kolegija ministra dne 24.9.2012
  14. Zapisnik kolegija ministra dne 1.10.2012
  15. Zapisnik kolegija ministra dne 16.10.2012
  16. Zapisnik kolegija ministra dne 22.10.2012
  17. Zapisnik kolegija ministra dne 19.11.2012
  18. Zapisnik kolegija ministra dne 27.11.2012
  19. Zapisnik kolegija ministra dne 4.12.2012
  20. Zapisnik kolegija ministra dne 10.12.2012
  21. Zapisnik kolegija ministra dne 7.1.2013
  22. Zapisnik kolegija ministra dne 14.1.2013
  23. Zapisnik kolegija ministra dne 4.2.2013
  24. Zapisnik kolegija ministra dne 11.2.2013
  25. Zapisnik kolegija ministra dne 25.2.2013
  26. Zapisnik kolegija ministra dne 11.3.2013
  27. Zapisnik kolegija ministra dne 8. 4. 2013
  28. Zapisnik kolegija ministra dne 15. 4. 2013
  29. Zapisnik kolegija ministra dne 22. 4. 2013
  30. Zapisnik kolegija ministra dne 6. 5. 2013
  31. Zapisnik kolegija ministra dne 13. 5. 2013
  32. Zapisnik kolegija ministra dne 20. 5. 2013 končni
  33. Zapisnik kolegija ministra dne 27. 5. 2013 končni
  34. Zapisnik kolegija ministra dne 3.6.2013 končni
  35. Zapisnik kolegija ministra dne 10.6.2013 končni
  36. Zapisnik kolegija ministra dne 1. 7. 2013
  37. Zapisnik kolegija ministra dne 8.7.2013 končni
  38. Zapisnik 15. kolegija ministra dne 21. 8. 2013
  39. Zapisnik 16.kolegija ministra dne 28. 8. 2013 final
  40. Zapisnik 17. kolegija ministra dne 3. 9. 2013
  41. Zapisnik 18. kolegija ministra dne 16. 9. 2013
  42. Zapisnik 19. kolegija ministra dne 23. 9. 2013
  43. Zapisnik 20. kolegija ministra dne 30. 9. 2013
  44. Zapisnik 21. kolegija ministra dne 15. 10. 2013
  45. Zapisnik 22. kolegija ministra dne 21. 10. 2013
  46. Zapisnik 23. kolegija ministra dne 28. 10. 2013
  47. Zapisnik 24. kolegija ministra dne 5. 11. 2013
  48. Zapisnik 25. kolegija ministra dne 11. 11. 2013
  49. Zapisnik 26. kolegija ministra dne 18. 11. 2013
  50. Zapisnik 27. kolegija ministra dne 2. 12. 2013
  51. Zapisnik 29. kolegija ministra dne 16. 12. 2013
  52. Zapisnik 30. kolegija ministra dne 6. 1. 2014
  53. Zapisnik 31. kolegija ministra dne 13. 1. 2014
  54. Zapisnik 32. kolegija ministra dne 20. 1. 2014
  55. Zapisnik 33. kolegija ministra dne 27. 1. 2014
  56. Zapisnik 34. kolegija ministra dne 3. 2. 2014
  57. Zapisnik 36. kolegija ministra dne 17. 2. 2014
  58. Zapisnik 37. kolegija ministra dne 24. 2. 2014
  59. Zapisnik 38. kolegija ministra dne 3. 3. 2014
  60. Zapisnik 39. kolegija ministra dne 10. 3. 2014
  61. Zapisnik 40. kolegija ministra dne 17. 3. 2014
  62. Zapisnik 41. kolegija ministra z dne 24.3.2014
  63. Zapisnik 42. kolegija ministra dne 1. 4. 2014
  64. Zapisnik 43. kolegija ministra dne 7. 4. 2014
  65. Zapisnik 44. kolegija ministra dne 14. 4. 2014
  66. Zapisnik 45. kolegija ministra dne 22. 4. 2014
  67. Zapisnik 46. kolegija ministra z dne 5.5.2014
  68. Zapisnik 47. kolegija ministra z dne 12.5.2014
  69. Zapisnik 48. kolegija ministra dne 2. 6. 2014
  70. Zapisnik 49. kolegija ministra dne 11. 6. 2014
  71. Zapisnik 50. kolegija ministra dne 16. 6. 2014
  72. Zapisnik 51. kolegija ministra z dne 23.6.2014
  73. Zapisnik 52. kolegija ministra z dne 30.6.2014
  74. Zapisnik 53. kolegija ministra dne 7.7. 2014
  75. Zapisnik 54. kolegija ministra dne 14. 7. 2014
  76. Zapisnik 55. kolegija ministra dne 21. 7. 2014
  77. Zapisnik 56. kolegija ministra dne 28. 7. 2014
  78. Zapisnik 57. kolegija ministra dne 4. 8. 2014
  79. Zapisnik 58. kolegija ministra dne 11. 8. 2014
  80. Zapisnik 59. kolegija ministra dne 18. 8. 2014
  81. Zapisnik 60. kolegija ministra dne 25. 8. 2014
  82. Zapisnik 61. kolegija ministra z dne 1.9.2014
IP je vpogledal v zgoraj navedene zapisnike kolegija Urada RS za mladino in ugotavlja, da jih po vsebini lahko označimo kot t.im. »zapisnike organizacijske narave«, saj s kratkimi sklepi ali zaključki povzemajo delovne obveznosti in naloge v okviru delovnega področja organa, ki jih mora ali jih je že izvedel bodisi organ ali konkretni javni uslužbenec. Pri tem je sama vsebina povsem splošna, brez konkretnih vsebinskih usmeritev, osebnih stališč, mnenj ali razmišljanj (npr.: Matic pripravi seznam del in nalog finančnika, Pripravi se sklep o imenovanju komisije za javno odpiranje ponudb, ipd.). Zato že iz tega razloga ni mogoče slediti organu, da bi z razkritjem zgoraj navedenih zapisnikov razkrili izražana mnenja in stališča, saj tega ne zajemajo, zato posledično tudi ni mogoče govoriti, da bi t.im. »splošni« zapisniki, kot jih imenuje organ in bi nastali kot »posledica prostega dostopa«, vplivali na kakovost odločanja, saj kot rečeno, obravnavani zapisniki zatrjevanega niti ne vsebujejo. Tudi glede same vsebine zahtevanih informacij IP ugotavlja, da ne izražajo oziroma izkazujejo takšnih notranjih informacij, katerih razkritje bi resno oviralo nadaljnje delo organa oziroma povzročilo motnje pri delovanju organa. IP je vpogledal tudi v zgoraj navedene zapisnike kolegija ministra in ugotavlja, da gre prav tako za povzetke sprejetih odločitev, izvedenih nalog in načrtovanih obveznosti organa ali konkretnega javnega uslužbenca, ki so formulirani na način: npr. poteka usklajevanje zadev …ali  pripravi se dopis za…ali … poteka usklajevanje zadnjih detajlov pogodbe, pričakujejo, da bi objavili razpis tekom tega tedna..ali .. na kratko je predstavil kontekst, ključne cilje, področja ukrepanja …ali.. informacija o nalogah povezanih s sprejetim in objavljenim zakonom ter drugih obveznostih na področju priprave predpisov….. itd.). Po oceni IP ne gre za informacije, katerih razkritje bi lahko resno oviralo nadaljnje delo organa. Treba se je zavedati, da so predmet presoje zapisniki kolegija ministra, kjer so izražena stališča ali mnenja, povzetki dogajanj ali izvedenih oz. načrtovanih nalog določenega posameznika ali organa, ki so kot taki nedvomno povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca ali funkcionarja ter izkazujejo delovanje organa, ki mora v osnovi delovati transparentno.  Kot je bilo ugotovljeno zgoraj, v obravnavanem primeru organu s svojimi navedbami ni uspelo zadostiti standardu, ki ga zakon in tudi praksa Upravnega sodišča RS ter IP zahtevata pri izkazovanju škode, ki mora biti konkretizirana za vsak dokument posebej. Glede na to, da je prosilec zahteval dokumente za obdobje od 1.1.2012 do 1.9.2014 je treba upoštevati tudi časovni vidik, saj je ocena škode, če bi bila le ta izkazana,  nedvomno različna s potekom časa. Organ kljub temu, da je zadevo ponovno presojal, ni izkazal konkretne in zaznavne motnje z negativnimi posledicami pri delovanju organa (če bi le-te nastale) in postregel s konkretnimi podatki o nastalih motnjah, za vsak dokument posebej. Z vpogledom v zahtevane informacije pa je tudi IP ocenil, da ne obstaja resna in konkretna nevarnost povzročitve motenj v delovanju oziroma dejavnosti organa, ki naj bi nastale zaradi posredovanja zahtevanih dokumentov prosilcu. Iz informacij, ki so predmet presoje, ni razvidna vsebina obravnavane zadeve v smislu širše razprave niti podrobni razlogi za sprejete odločitve, ki bi izkazovale, kako je organ razmišljaj, presojal informacije, na podlagi katerih je sprejemal odločitve, ki so vsebovane v zapisnikih, saj zapisniki niso sestavljeni na ta način, prav tako pa tudi sama vsebina ne zajema informacij, katerih razkritje bi resno oviralo nadaljnje delo organa oziroma povzročilo motnje pri delovanju organa.V obravnavanem primeru torej nista kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ, kar pomeni, da ta izjema glede obravnavanih dokumentov ni podana.IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane še druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje niso podane. V zahtevanih informacijah so sicer navedene osebe z imenom in priimkom, ki so v povezavi z ostalimi informacijami določljive. IP pri tem pojasnjuje, da ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Varstvo po ZVOP-1 in posebnih predpisih tako uživajo le tisti osebni podatki, ki jih lahko opredelimo kot t.i. varovane osebne podatke. V obravnavanem primeru ne gre za varovane osebne podatke, saj so osebe na zahtevanem dokumentu navedene v okviru svoje funkcije, ki jo opravljajo kot javni uslužbenci oziroma funkcionarji. Gre za informacije, ki so povezane z njihovim delovnim razmerjem ali opravljanjem javne funkcije. Ti osebni podatki so tako, na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, prosto dostopni. Prav tako ne gre za varovane osebne podatke pri osebah, ki so na zahtevanih informacijah navedeni z imenom in priimkom kot direktorji podjetja (zakoniti zastopniki), saj so podatki javni na podlagi Zakona o sodnem registru v povezavi z ZGD-1.Na podlagi navedenega IP zaključuje, da je pritožba delno utemeljena in da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo. Zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi 4. odstavka 251. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe). Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.Pouk o pravnem sredstvu:.Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.Postopek vodila:Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.                                                    svetovalka informacijske pooblaščenke                                        Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka