novinar Primož Cirman, Dnevnik - Slovenski državni holding d.d.

Datum: 21.04.2015
Številka: 090-210/2014
Kategorije: Kršitev materialnega prava, Kršitev postopka, Poslovna skrivnost
Sodba Upravnega sodiščaPOVZETEK:Organ je zavrnil zahtevo prosilca, s katero je zahteval kupoprodajni pogodbi o prodaji delnic organa določenih družb in zapisnike sej upravnega odbora organa o teh prodajah. Pri svoji odločitvi se je skliceval na razlog iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, tj. da zahtevane informacije predstavljajo poslovno skrivnost; iz enakega razloga je razkritju predmetnih pogodb nasprotoval tudi stranski udeleženec. IP je pritožbi ugodil, saj za informacije, ki jih je organ dolžan razkriti, ne obstaja zatrjevana izjema od dostopa do informacij javnega značaja, prav tako pa gre za javna sredstva (oziroma je podan tudi javni interes za razkritje), tako da bi bilo treba, tudi če bi izjema obstajala, informacije razkriti že po tretjem (ali drugem) odstavku 6. člena ZDIJZ. Ker je organ zmotno ugotovil, da zahtevani dokumenti predstavljajo izjemo poslovne skrivnosti, poleg tega pa je na prvi stopnji prišlo tudi do napačne uporabe materialnega prava (6. in 7. člen ZDIJZ) in kršitev pravil postopka, saj organ stranskemu udeležencu ni omogočil udeležbe v postopku, odločbe pa se tudi ne da preizkusiti (2. in 7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), je IP odločbo odpravil in organu naložil razkritje predmetnih kupoprodajnih pogodb in (delov) zapisnikov o teh prodajah.ODLOČBA:Številka: 090-210/2014/15
Datum:   22. 4. 2015

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – ZDIJZ-UPB2, 117/06 – ZDavP, 23/14, 50/14 in 19/15 – odl. US); v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in drugega odstavka 251. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – ZUP-UPB2, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi novinarja časnika Dnevnik Primoža Cirmana, Kopitarjeva 2-4, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), z dne 30. 8. 2014, zoper odločbo Slovenskega državnega holdinga, d. d., Mala ulica 5, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 2014006257/KK z dne 12. 8. 2014, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca z dne 30. 8. 2014 zoper odločbo Slovenskega državnega holdinga, d. d., št. 2014006257/KK z dne 12. 8. 2014, se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se odloči:

Organ je dolžan prosilcu v 31 (enaintridesetih) dneh od prejema te odločbe omogočiti vpogled v:

1.1.    naslednje točke oziroma odstavke zapisnikov naslednjih sej upravnega odbora organa, tako da se v njih razkrijeta vsaj družbi ALPINA, tovarna obutve, d. d., Žiri, in ETRA 33 Energetski transformatorji, d. d., Ljubljana:

–    peti odstavek točke »K 3c)«, ki se začne s stavkom »Direktor Družbe pa je seznanil …«, in sklep 420 na 4. strani zapisnika 11. seje upravnega odbora organa, št. 2005/221-2/50 z dne 17. 1. 2006,
–    prvi odstavek točke »K 4.c« in prvi odstavek sklepa 431a na 4. strani zapisnika 12. seje upravnega odbora organa, št. 2006/221-2/61 z dne 27. 2. 2006,
–    točka »K 3.c)«, vključno s sklepom 444, na 3. strani zapisnika 13. seje upravnega odbora organa, št. 2006/221-2/61 z dne 30. 3. 2006,
–    točka »K 3.a)«, vključno s sklepom 453, na 2. strani, ter prvi in drugi odstavek točke »K 3.c)« na 3. strani, in sklep 455 na 4. strani zapisnika 14. seje upravnega odbora organa, št. 2006/221-2/50 z dne 6. 6. 2006,
–    točka »K 2.a)«, vključno s sklepom 463, na 2. strani zapisnika 15. seje upravnega odbora organa, št. 2006/221-2/50 z dne 13. 7. 2006,
–    točka »K 4.a)«, vključno s sklepom 485, na 3. strani zapisnika 16. seje upravnega odbora organa, št. 2006/221-2/50 z dne 31. 8. 2006,
–    točki »K4.b in c)«, vključno s sklepom 529, in »K 4.d)« do sklepa 530 na 5. strani in sklep 539 na 7. strani zapisnika 20. seje upravnega odbora organa, št. 2006/221-2/50 z dne 30. 3. 2007,
–    točka »K 4.a)« na 3. strani, vključno s sklepom 551 na 4. strani zapisnika 21. redne seje upravnega odbora organa, št. 2007/221-2/50 z dne 11. 5. 2007,

pri čemer morajo ostati razvidne tudi uvodne (številka in datum zapisnika, podatki o številki, datumu, uri, kraju in vodenju seje) in zaključne (zaključek seje z uro in podpisnik zapisnika) navedbe vsakega zapisnika, kdo je sodeloval v razpravi pri posamezni točki in kako je bil sprejet posamezen sklep;

1.2.    zapisnik 11. korespondenčne seje upravnega odbora organa, št. 2006/222-2/76 z dne      23. 5. 2006;

1.3.    naslednji kupoprodajni pogodbi:

–    pogodba o prodaji in nakupu delnic (v slovenski in angleški verziji), katere predmet so bile delnice družbe ALPINA, tovarna obutve, d. d., Žiri, ki je bila sklenjena 6. 6. 2006 med prodajalci: Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d., Ljubljana, Slovenska odškodninska družba, d. d., Ljubljana, MAKSIMA INVEST, Finančna družba, d. d., Ljubljana, in Evropska banka za obnovo in razvoj; ter kupcem: INFOND HOLDING 2, Finančna družba, d. d.;
–    prodajna pogodba, katere predmet so bile delnice družbe ETRA 33 Energetski transformatorji, d. d., Ljubljana, ki je bila sklenjena 11. 4. 2007 med prodajalcema: Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d., Ljubljana, in Slovenska odškodninska družba, d. d., Ljubljana, ter kupcem: POM-INVEST, družba za investiranje, d. d., Maribor.

2.    Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je na podlagi ZDIJZ pri organu vložil zahtevo z dne 21. 7. 2014 za vpogled v naslednje dokumente:
1. Zapisnike sej upravnega odbora Slovenske odškodninske družbe iz let 2006 in 2007, na katerih je bilo govora o prodaji Sodovega deleža v podjetju Etra 33.
2. Zapisnike sej upravnega odbora Slovenske odškodninske družbe iz leta 2006, na katerih je bilo govora o prodaji Sodovega deleža v podjetju Alpina.
3. Pogodbe o prodaji deležev Soda v Etri 33 oziroma Alpini.

Z izpodbijano odločbo, št. 2014006257/KK z dne 12. 8. 2014 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), je organ odločil, da se zahteva prosilca v celoti zavrne. V obrazložitvi navaja, da gre za izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej da se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Sklicuje se na prvi odstavek 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (t. i. subjektivna poslovna skrivnost), na podlagi katerega (in na podlagi statuta organa) je vodstvo organa 29. 3. 2005 sprejelo sklep, po katerem se za poslovno skrivnost štejejo tudi sklepi upravnega odbora organa ter vsi podatki, ki se nanašajo na postopke oziroma sklenitev pravnih poslov v zvezi s finančnimi naložbami organa, kamor spadajo tudi podatki, vsebovani v zahtevanih dokumentih, zato jih organ ne more in ne sme razkriti. Zahtevani dokumenti se za poslovno skrivnost štejejo tudi v skladu z internim Pravilnikom o varovanju poslovne skrivnosti, ki izrecno določa, da se za poslovno skrivnost štejejo vsi sprejeti sklepi in odločitve organov družbe in njihovih delovnih teles, pa tudi vsi podatki, ki se nanašajo na sklenitev pravnih poslov v zvezi s kapitalskimi naložbami organa, med drugim same pogodbe o prodaji. Zahtevane prodajne pogodbe predstavljajo poslovno skrivnost tudi v smislu drugega odstavka 39. člena Zakona o gospodarskih družbah, saj je za njih očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (t. i. objektivna poslovna skrivnost). Občutna škoda bi izvirala iz negativnih posledic, ki bi jih imelo razkritje podatkov iz predmetnih prodajnih pogodb, saj so se vse pogodbene stranke zavezale, da bodo kot zaupne ohranile vse določbe prodajne pogodbe in jih ne bodo razkrivale nobenim tretjim osebam brez vnaprejšnje pisne odobritve vseh pogodbenih strank. Organ bi bil torej zaradi kršitve pogodbenih določil in razkritja vsebine pogodbe tretjim osebam odškodninsko odgovoren proti ostalim prodajalcem in tudi proti samemu kupcu. Pri tem, da organ ne more enostransko, brez privolitve ostalih strank, javno razkriti podatkov iz zahtevanih pogodb, se sklicuje tudi na 40. člen Zakona o gospodarskih družbah, ki določa, da so podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, dolžne varovati tudi osebe izven družbe, če so vedele, ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost. Organ torej ne more enostransko razkriti in razpolagati s podatki, ki so poslovna skrivnost tudi za druge pogodbene osebe, s katerimi je organ v poslovnem razmerju.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo, v kateri uvodoma pojasnjuje, da z zahtevanimi dokumenti želi preveriti neuradne informacije o konfliktu interesov, ki jih je v obeh poslih imel takratni predsednik upravnega odbora organa. Organ je pravni naslednik Slovenske odškodninske družbe, d. d., ki je prevzel njene pristojnosti in obveznosti ter nadaljuje z upravljanjem kapitalskih naložb v lasti organa in Republike Slovenije ter je zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, kar eksplicitno določa 29.a člen Zakona o Slovenskem državnem holdingu. Sklicuje se na drugi odstavek 6. člena ZDIJZ. V tej zadevi je močan javni interes, glede na to, da je organ v izključni lasti države, da upravlja državno premoženje, da so ključen vir njegovih prilivov prav kupnine od prodaj deležev, da opravlja naloge, povezane z denacionalizacijo oziroma plačilom odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe, žrtvam vojnega in povojnega nasilja in vračanjem vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Brez dvoma je torej v javnem interesu, da so postopki prodaje deležev pri organu transparentni, še posebej, ko gre za prodaje podjetij, ki zaposlujejo večje število ljudi (obe družbi imata okrog 600 zaposlenih) in so pomembni plačniki v davčno blagajno. Ni tudi razumljivo, komu bi lahko razkritje pogodb in dokumentov sedem let po njihovi sklenitvi oziroma nastanku povzročilo poslovno škodo in zakaj. Sklicuje se tudi na odločbo IP, ki jo je izdal v zadevi Petre Soldat proti Kapitalski družbi in Slovenski odškodninski družbi, ko je bila sprva izdana zavrnilna odločba, a je IP pritožbi ugodil in to odločitev oprl na javni interes oziroma zagotavljanje preglednosti dela in odgovornosti itd. Organ je kršil materialno pravo, saj pri zavrnitvi ni uporabil ustreznih zakonskih določb ZDIJZ, njegova površnost pa je razvidna tudi iz same odločbe, kjer piše, da je nanj naslovil zahtevo za posredovanje zapisnikov, četudi je v resnici zaprosil za vpogled.

Organ je, v skladu z 245. členom ZUP, opravil preizkus pritožbe in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi ter zadevo odstopil IP. Na podlagi pozivov IP z dne 16. 9. 2014, 26. 9. 2014 in 14. 10. 2014 je organ 22. 9. 2014, 3. 10. 2014 in 21. 10. 2014 poslal dodatno dokumentacijo, ki se nanaša na predmetni prodaji delnic.

Na podlagi 43. in 44. člena ZUP in v skladu s 143. členom ZUP je IP povabil k udeležbi v postopku še vse pogodbene stranke zahtevanih pogodb, od katerih je stransko udeležbo prijavila le Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d., Dunajska cesta 119, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju stranski udeleženec). V prijavi z dne 8. 1. 2015 in njeni dopolnitvi z dne 9. 1. 2015 ta navaja, da je organ ni povabil v postopek na prvi stopnji, zato kot stranka obeh predmetnih pogodb na prodajni strani priglaša udeležbo kot stranski udeleženec in nasprotuje njihovi predložitvi prosilcu, saj gre za izjemo v smislu 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, tj. za poslovno skrivnost. V skladu s prvim odstavkom 39. člena Zakona o gospodarskih družbah se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. Že leta 2005 je sprejel priloženi Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti, pri čemer se v skladu s 7. členom tega pravilnika štejejo za poslovno skrivnost med drugim tudi podatki, gradiva, ukrepi in postopki, ki se nanašajo na nakupe in prodaje finančnih instrumentov. V šestem odstavku 9. člena tega pravilnika je nadalje določeno, da se kot poslovna skrivnost obravnavajo tudi podatki, gradiva, ukrepi, postopki in predmeti, ki ne nosijo oznake poslovna skrivnost, pa to izhaja že iz njihove narave, ali se štejejo za poslovno skrivnost po 7. členu tega pravilnika. Obe pogodbi sicer nista označeni z oznako poslovna skrivnost, vendar je glede njiju izpolnjen kriterij, da že iz same njihove narave izhaja, da predstavljata poslovno skrivnost. Stranski udeleženec bi utrpel veliko gmotno škodo, če bi posredoval podatke, ki jih vsebujeta obe navedeni pogodbi, saj če bi razkrival vse podrobnosti vseh posameznih poslov, nihče več ne bi želel skleniti pravnega posla z njim, s tem pa bi bilo ogroženo opravljanje njegove temeljne dejavnosti, tj. upravljanja z lastnim premoženjem za namen zagotavljanja sredstev pokojninski blagajni. V skladu z navedenim meni, da je izpolnjen subjektivni kriterij poslovne skrivnosti. Sklicuje pa se tudi na drugi odstavek 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (objektivna poslovna skrivnost), ker bi občutna škoda izvirala iz negativnih posledic, ki bi jih imelo razkritje zahtevanih pogodb. V obeh pogodbah so se namreč pogodbene stranke zavezale, da bodo kot zaupne ohranile vse določbe prodajne pogodbe in jih ne bodo razkrivale nobenim tretjim osebam brez vnaprejšnje pisne odobritve vseh pogodbenih strank. Stranski udeleženec bi z razkritjem pogodb prosilcu kršil pogodbeno določilo in bil odškodninsko odgovoren proti kupcu v obeh pogodbah ter ostalim prodajalcem. Navedeno pomeni, da predstavljajo zahtevani dokumenti poslovno skrivnost, katerih razkritje nepooblaščeni osebi oziroma javnosti bi stranskemu udeležencu povzročilo občutno škodo.

Pritožba je utemeljena.

IP kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP preizkusi izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija, in v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Iz spisne dokumentacije ni razvidno, da bi organ v skladu s 43. in 44. členom ZUP formalno povabil v postopek ostale pogodbene stranke kupoprodajnih pogodb, s katerimi je prodal delnice družb ETRA 33 Energetski transformatorji, d. d., Ljubljana (v nadaljevanju ETRA 33, d. d.), in ALPINA, tovarna obutve, d. d., Žiri (v nadaljevanju ALPINA, d. d.). Ker tega ni storil organ, je IP ustrezno dopolnil postopek oziroma sam odpravil omenjeno pomanjkljivost.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, saj 63. člen Zakona o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14; v nadaljevanju ZSDH-1) izrecno določa, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja in da se glede postopka tega posredovanja in dolžnosti zavezanca uporabljajo določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja (prosilec se v pritožbi pri tem sklicuje na 29.a člen prejšnjega zakona (Zakon o Slovenskem državnem holdingu – ZSDH), ki pa od konca aprila 2014 ne velja več). Kot pravilno ugotavlja tudi prosilec, je organ pravni naslednik Slovenske odškodninske družbe, d. d., ki je bila v zvezi s predmetnimi prodajami imetnica delnic omenjenih družb, saj se je le-ta preoblikovala v organ (77. člen ZSDH-1). Prav tako ni sporno, da zahtevane informacije predstavljajo informacije javnega značaja v smislu prvega odstavka 1. člena ZDIJZ oziroma prvega odstavka 4. člena ZDIJZ (informacije izvirajo iz delovnega področja organa, nahajajo se v obliki dokumentov, ki jih je organ izdelal sam ali pa pridobil od drugih oseb, in organ z njimi razpolaga).

IP je tako, tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti glede morebitnih kršitev materialnega zakona, presojal, ali je za zahtevane informacije oziroma za vsak zahtevan dokument podana izjema iz naslova poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki jo zatrjuje organ (in tudi stranski udeleženec), oziroma ali so morebiti podane druge okoliščine, ki kljub obstoju te izjeme dovoljujejo dostop do zahtevanih informacij (drugi ali tretji odstavek 6. člena ZDIJZ), tako kot to zatrjuje prosilec.

Poslovna skrivnost

Na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – ZGD-1-UPB3, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US in 82/13; v nadaljevanju ZGD-1) razlikuje dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi se podatki štejejo za poslovno skrivnost.

Po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom; s tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Po drugem odstavku tega člena pa se ne glede na to, ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba; družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 39. člena ZGD-1). S pisnim sklepom iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1 mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1).

Pri subjektivnem kriteriju torej družba sama, s splošnim ali posamičnim aktom, odredbo ipd. označi določen podatek za zaupen, ne glede na to, kakšnega pomena je za njeno konkurenčno prednost (lahko gre tudi za manj pomemben podatek), kakšna oziroma ali sploh kakšna škoda bi z razkritjem nastala ipd. Odločitev o tem, ali se bo določen podatek štel za poslovno skrivnost po prvem odstavku 39. člena ZGD-1, je torej v celoti prepuščena družbi.

Če pa podatki niso označeni kot poslovna skrivnost v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1, pa lahko uživajo tovrstno zaupnost le ob predpostavkah iz drugega odstavka 39. člena ZGD-1, kjer je opredeljen objektivni kriterij za določitev poslovne skrivnosti. Pri tem kriteriju torej ni treba, da je podatek opredeljen kot poslovna skrivnost s kakšnim aktom ali kot tak izrecno označen, mora pa biti očitno, da bi z razkritjem nepooblaščeni osebi nastala škoda, ki pa mora biti občutna (torej ne kakršnakoli). Za odločitev o tem, ali se bo določen podatek štel za poslovno skrivnost po drugem odstavku 39. člena ZGD-1, je torej odločilna vsebina podatka oziroma očitne hude posledice njegovega razkritja.

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da naj bi vsi zahtevani dokumenti predstavljali poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju, ker zahtevani dokumenti predstavljajo poslovno skrivnost po sklepu upravnega odbora organa z dne 29. 3. 2005 in Pravilniku o varovanju poslovne skrivnosti, obe predmetni pogodbi pa tudi po objektivnem kriteriju, saj naj bi z razkritjem nastala občutna škoda.

Sklep upravnega odbora organa, št. 307 z dne 29. 3. 2005 (v nadaljevanju Sklep), v 1. točki prvega odstavka določa, da se za poslovno skrivnost štejejo vsi podatki, ki se nanašajo na postopke oziroma sklenitev pravnih poslov v zvezi s finančnimi naložbami organa. Po takšni sicer široki definiciji bi se lahko tudi predmetni pogodbi šteli za poslovno skrivnost, glede na to, da gre pri njiju za zapis oziroma za konkretni pravni posel, katerega predmet je bilo razpolaganje s finančnimi naložbami organa. Sami predmetni pogodbi (glede prodaje delnic družbe ALPINA, d. d., niti v slovenski niti v angleški verziji) sicer ne nosita posebne oznake poslovna skrivnost.

Po 2. točki prvega odstavka Sklepa so poslovna skrivnost tudi dnevni redi in sprejeti sklepi upravnega in nadzornega odbora ter njunih delovnih teles, razen če jih posamezni organ po njihovem sprejetju nameni za sporočilo javnosti. Glede na to, da predmetni zapisniki vsebujejo (predvsem) dnevne rede posamezne seje in sprejete sklepe upravnega odbora organa, bi lahko tudi ti zapisniki, vsaj v tem delu, glede na to določbo Sklepa predstavljali poslovno skrivnost. Sami zapisniki sicer ne nosijo posebne oznake poslovna skrivnost.

V navedenem Sklepu so dnevni redi in sprejeti sklepi upravnega odbora ter podatki o postopkih oziroma sklenitvi pravnih poslov v zvezi s finančnimi naložbami organa opredeljeni oziroma se štejejo za poslovno skrivnost, tako da bi se torej na podlagi teh omenjenih določb lahko štelo, da je pri tem izpolnjen formalni kriterij opredelitve subjektivne poslovne skrivnosti po prvem odstavku 39. člena ZGD-1, ki jo uveljavlja organ.

Poleg Sklepa, ki sicer ni povsem v skladu z ZGD-1 (Sklep določa v drugem odstavku, kdo je dolžan poslovno skrivnost varovati, ne določa pa načina varovanja poslovne skrivnosti in odgovornosti oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost, kot to zahteva prvi odstavek 40. člena ZGD-1), se organ v izpodbijani odločbi pri utemeljevanju obstoja poslovne skrivnosti po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 le pavšalno, s podobno vsebino kot pri Sklepu, sklicuje tudi na Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti, ne da bi sam pravilnik natančnejše opredelil (npr. z datumom izdaje/veljave) oziroma zatrjevanje utemeljil na kakšnih njegovih konkretnih členih. Spisni dokumentaciji je priložil Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti, ki pa je datiran z dne 24. 7. 2014 (v nadaljevanju Pravilnik organa), torej skoraj 10 let po sklenitvi predmetnih poslov, predvsem pa po prejemu zahteve. Organ ne more uspešno varovati dokumentov kot poslovno skrivnost s pravilnikom, ki je bil sprejet šele nekaj dni za tem, ko je prosilec že vložil zahtevo. IP zato (sicer tudi upoštevajoč že opredelitev poslovne skrivnosti v smislu subjektivnega kriterija po navedenih določbah Sklepa) ne obravnava same opredelitve zahtevanih informacij za poslovno skrivnost še po Pravilniku organa.

Subjektivni kriterij poslovne skrivnosti uveljavlja za zahtevani pogodbi tudi stranski udeleženec. V skladu s predloženim internim aktom očitno iz časa sklenitve obeh predmetnih pogodb, tj. Pravilnikom Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d., o varovanju poslovne skrivnosti, sprejetim 17. 3. 2005 ter spremenjenim in dopolnjenim 2. 11. 2005 (v nadaljevanju Pravilnik stranskega udeleženca), se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, gradiva itd., ki se nanašajo na nakupe in prodaje finančnih instrumentov (peta alineja 7. člena), torej tudi predmetni pogodbi. Stranski udeleženec je dodatno sicer pojasnil, da čeprav predloženi pogodbi ne nosita posebne oznake, da gre za poslovno skrivnost, se kljub temu tako obravnavata glede na šesti odstavek 9. člena Pravilnika stranskega udeleženca. Tako bi se torej lahko štelo, da je glede na navedena interna pravila stranskega udeleženca za zahtevani kupoprodajni pogodbi izpolnjen formalni kriterij opredelitve subjektivne poslovne skrivnosti po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 (enako kot pri organu).

Glede na to, da sta tako organ kot stranski udeleženec s svojimi akti oziroma svojo voljo generalno označila tudi navedene informacije za poslovno skrivnost, bi torej za njih lahko veljalo, da je že v skladu z omenjenimi določbami internih sklepov/pravil formalno izpolnjen subjektivni kriterij poslovne skrivnosti po prvem odstavku 39. člena ZGD-1.

Vendar pa je treba upoštevati še nekatere druge okoliščine in dejstva oziroma sam smisel in namen poslovne skrivnosti. S poslovno skrivnostjo so seveda mišljene predvsem poslovne informacije, ki morajo ostati zaupne zaradi varstva konkurence na trgu oziroma konkurenčne prednosti gospodarske družbe, torej, ki vplivajo na konkurenčni položaj družbe in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju družbe ter imajo tako tudi ekonomsko oziroma premoženjsko vrednost. Poslovna skrivnost ima tudi smisel le, če je kot takšna opredeljena že od nastanka naprej oziroma če je od opredelitve za poslovno skrivnost znana le ozkemu krogu ljudi, ne pa tudi širše oziroma javnosti. Tudi ni nujno, da ima podatek, ki je sicer označen oziroma opredeljen kot poslovna skrivnost, lastnost oziroma vrednost poslovne skrivnosti trajno (v nedogled), saj konkurenčni podatki lahko s potekom časa, z razširjenostjo oziroma javno dostopnostjo, z novimi oziroma novejšimi podatki izgubijo svoj pomen (glej Komentar ZGD-1, Založba GV, 2007; komentar k 39. členu). Prosilec v pritožbi tako utemeljeno opozarja na veliko časovno oddaljenost predmetnih pravnih poslov (več kot 7 let) in nerazumljivost, komu bi lahko razkritje zahtevanih pogodb in dokumentov povzročilo poslovno škodo in zakaj. IP še navaja, da je organ (in tudi stranski udeleženec) s predmetnima pravnima posloma prodal vse delnice omenjenih družb, obe družbi nista več delniški družbi (preoblikovani oziroma preimenovani v družbi z omejeno odgovornostjo Alpina, d. o. o., in Kolektor ETRA, d. o. o.), tako da predmetne delnice niti ne obstajajo več oziroma z njimi ni možno več trgovati.

Sploh pa poslovna skrivnost ne more biti (več) podatek o številu delnic, ki jih je s posamezno kupoprodajno pogodbo odsvojil organ (in stranski udeleženec), podatek o ceni delnice in kupcu delnic, saj so ti podatki znani in dostopni širšemu krogu oseb oziroma javnosti. Na podlagi takratnega, ob sklenitvi obeh predmetnih kupoprodajnih pogodb veljavnega Zakona o trgu vrednostnih papirjev (66. člen ZTVP-1-UPB2, objavljen v Uradnem listu RS, št. 51/06), je morala javna družba (tudi organ) sprotno obveščati oziroma javno objaviti podatke o pomembnih pravnih oziroma poslovnih dogodkih. Organ sam je tako objavil navedene bistvene elemente obeh predmetnih pogodb tudi (poleg morebiti v medijih oziroma na svoji spletni strani) na spletnem portalu Ljubljanske borze, d. d. (SEOnet), ki je prosto dostopen vsakomur (npr. obvestilo o odsvojitvi delnic izdajatelja ALPINA, tovarna obutve, d. d., Žiri, z dne 12. 6. 2006 , obvestilo o sklenitvi pogodbe o prodaji delnic družbe ETRA 33 Energetski transformatorji, d. d., Ljubljana, z dne 11. 4. 2007 ). Posamezni elementi pogodb oziroma dogajanja v zvezi s predmetnimi delnicami so sicer navedeni tudi v drugih javnih obvestilih in člankih (npr. obvestila družbe ETRA 33, d.d., Ljubljana, o pomembnih deležih, z dne 26. 4. 2007, 7. 5. 2007 in 21. 6. 2007 – odsvojitev delnic organa (in stranskega udeleženca), pridobitev delnic s strani kupca, odsvojitev delnic kupca in pridobitev delnic s strani družbe Sarini, svetovanje in investiranje, d. o. o., Ljubljana; članek STA z dne 12. 6. 2006 »Infond Holding 2 tudi uradno postaja lastnik Alpine« – prodaja delnic organa oziroma nameravana transakcija in preknjižba delnic še stranskega udeleženca in ostalih prodajalcev; članek v Dnevniku z dne 8. 6. 2006 »Alpina ni bila kupljena zato, da bi bila prodana).

Vsi navedeni bistveni elementi predmetnih pogodb so tako že bili javno objavljeni oziroma znani in dostopni javnosti, kot tudi nekateri drugi podatki (npr. tudi imetništvo delnic – javnost delniških knjig; transakcijski računi pogodbenih strank, ki so vse pravne osebe – javno objavljeni na spletni strani (takrat) Banke Slovenije oziroma (kasneje) pri AJPES-u; iz javno objavljene cene za delnico se lahko izračuna celotna kupnina), zato v tem delu ugovor oziroma izjema poslovne skrivnosti ne more priti poštev, saj je za poslovno skrivnost med drugim tudi bistveno, da je znana le določenemu, ožjemu krogu ljudi.

Prav tako pa poslovne skrivnosti po vsebini ne morejo predstavljati ostali podatki predmetnih pogodb (plačilni pogoji, prenos pravic, odstopno upravičenje, prevzem, predkupna pravica, odgovornost prodajalcev itd.), saj gre v osnovi za splošne določbe, ki jih ureja npr. Obligacijski zakonik, Zakon o trgu vrednostnih papirjev, Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih, Zakon o prevzemih, oziroma za njihovo konkretizacijo, razkritje teh določb predmetnih pogodb pa v ničemer ne more vplivati na konkurenčni položaj organa (in stranskega udeleženca), upoštevajoč zlasti že omenjeno časovno oddaljenost teh pravnih poslov, sedanji neobstoj oziroma nezmožnost trgovanja s predmetnimi delnicami itd. Konkretizacije teh določb pa lahko na drugi strani predstavljajo tudi pomembne informacije o poslovanju organa (sicer tudi stranskega udeleženca) kot javnopravnega subjekta (podrobneje obrazloženo v nadaljevanju), ki je zavezan transparentnosti in posebni odgovornosti do javnosti oziroma do zagotavljanja javnosti in odprtosti delovanja, kar je tudi glavni namen ZDIJZ (2. člen).

Podobno ne morejo (več) poslovne skrivnosti predstavljati navedbe o predmetnih prodajah v zapisnikih sej upravnega odbora organa, saj gre zgolj za splošne omembe, da so v teku tudi prodaje predmetnih delnic, v kakšni fazi se nahaja postopek prodaje, kakšna je najnižja cena, h kateri je upravni odbor organ dal soglasje za prodajo ipd., kar po več letih enako v ničemer ne more povzročiti nobenih negativnih posledic za konkurenčni položaj organa, sploh glede na javne podatke teh prodaj.

Glede na navedene javno objavljene in dostopne informacije bi moral organ prosilcu omogočiti dostop do teh podatkov iz zapisnikov in pogodb vsaj z uporabo instituta delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ. Organ (in tudi stranski udeleženec glede pogodb) se je le na splošno skliceval na poslovno skrivnost za vse zahtevane dokumente, ne da bi posamično presojal vsak posamezen zahtevan dokument oziroma njegovo vsebino ter pojasnil in utemeljil, katere informacije naj bi dejansko (še vedno) predstavljale poslovno skrivnost in zakaj.
Vsekakor pa bi moral organ tudi upoštevati, da že po njegovih pravilih traja dolžnost varovanja poslovne skrivnosti od trenutka seznanitve z njo do tedaj, ko predmet poslovne skrivnosti postane dostopen širšemu krogu ljudi oziroma, ko je javno objavljen (prvi odstavek 12. člena Pravilnika organa). Enako prenehanje te dolžnosti vsebuje tudi Pravilnik stranskega udeleženca (drugi odstavek 4. člena). IP ponovno tudi izpostavlja, da se lahko poslovna skrivnost nanaša le na podatke, ki zagotavljajo neko konkurenčno prednost oziroma katerih sporočanje nepooblaščeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju gospodarske družbe. To je določeno tudi v 2. členu predloženega Pravilnika organa, ki izrecno določa, da je namen tega pravilnika zaščita konkurenčne sposobnosti organa. Identičen namen je določen tudi v Pravilniku stranskega udeleženca (drugi odstavek 1. člena).

Zahtevane informacije je tako treba celovito preučiti tudi s stališča teh navedenih določb internih aktov, upoštevajoč pri tem vse okoliščine konkretnega primera, torej zlasti že omenjeno javnost podatkov, veliko časovno oddaljenost teh pravnih poslov oziroma nobeno (ekonomsko) vrednost in vpliv na konkurenčni položaj organa (in stranskega udeleženca). Ob takšnem celovitem obravnavanju predmetnih informacij IP ugotavlja, da kljub opredelitvi informacij za poslovno skrivnost po določbah teh aktov, ki določajo, kaj je/se šteje za poslovno skrivnost, pa glede na že omenjene okoliščine primera in določbe teh aktov, ki se nanašajo na trajanje oziroma prenehanje dolžnosti varovanja poslovne skrivnosti, v izreku te odločbe razkritih informacij ni več možno šteti za poslovno skrivnost v skladu z internimi pravili organa (ali pa tudi stranskega udeleženca). Tako ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, saj upoštevajoč navedeno te informacije nimajo (več) lastnosti poslovne skrivnosti.

Hkrati pa IP še dodaja, da sicer tako široka opredelitev poslovne skrivnosti oziroma tako splošno in pavšalno opredeljevanje poslovne skrivnost, kot izhaja iz omenjenih internih sklepov organa (in stranskega udeleženca), ne more imeti takšne absolutne veljave za omejitev dostopa in nadzora javnosti, saj je treba upoštevati javnopravni status organa (in stranskega udeleženca). Nesprejemljivo bi namreč bilo, da bi javnopravni subjekt in zavezanec po ZDIJZ sprejel takšen splošni sklep, po katerem bi bilo celotno njegovo poslovanje opredeljeno kot poslovna skrivnost in zaradi tega zavračal vsak dostop do informacij javnega značaja.

Glede na vse zgoraj navedeno, na ugotovljeni neobstoj izjeme poslovne skrivnosti ne more vplivati golo dejstvo, da sami predmetni pogodbi sicer vsebujeta določbo o zaupnosti (8. 9. točka pogodbe o prodaji in nakupu delnic družbe ALPINA, d. d., in 13. člen prodajne pogodbe za delnice družbe ETRA 33, d. d.: »nobene informacije, sporočila za javnost ali obvestila glede pogodbe ni mogoče izdati, ne da bi vse stranke pogodbe vnaprej pisno odobrile njegovo obliko in vsebino, pri čemer pa take omejitve ne veljajo za nobeno razkrivanje podatkov, ki ga zahtevajo nadzorni organi, veljavna zakonodaja ali veljavna pravila kateregakoli trga vrednostnih papirjev, niti za obvestilo ali objavo v javnih medijih s strani pogodbenih strank, za katero pogodbene stranke po njihovi lastni razumni presoji menijo, da je nujna za popravo in/ali odgovor na kakršnokoli navedbo, ki se pojavi v javni sferi (razen s strani pogodbenih strank)“ v zvezi s pogodbo). Glede na neaktivnost ostalih pogodbenih strank (tj. razen organa in stranskega udeleženca), od katerih nobena tudi nima takšnega 'paradržavnega' statusa (kot navedeno v nadaljevanju), ostali pogodbeniki očitno niso zainteresirani, da bi (še) branili podatke iz predmetnih kupoprodajnih pogodb za poslovno skrivnost oziroma da bi jih šteli kot zaupne; dokazno breme za izpolnjenost subjektivnega ali objektivnega kriterija poslovne skrivnosti je namreč po ustaljeni sodni praksi primarno na subjektu, čigar poslovna skrivnost se varuje.

Organ in stranski udeleženec uveljavljata tudi izpolnjevanje objektivnega kriterija poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 (za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba), ki pa ga nista izkazala. Ne iz predložene dokumentacije ne iz navedb organa ali stranskega udeleženca namreč ne izhaja, da bi razkritje kupoprodajnih pogodb v zvezi s prodajo delnic predmetnih družb organu ali stranskemu udeležencu lahko povzročilo kakršnokoli škodo, zlasti pa ne občutno škodo, kar bi bilo tudi očitno, kot to zahteva tudi drugi odstavek 39. člena ZGD-1. Oba zgolj pavšalno navajata možnost nastanka škode, ker bi bila zaradi kršitve pogodbenih določb o zaupnosti in razkritja vsebine pogodbe odškodninsko odgovorna proti drugim pogodbenim strankam. Takšnih splošnih in hipotetičnih oziroma z ničemer konkretiziranih navedb pa niti ni mogoče upoštevati oziroma šteti za utemeljene, tako da ne organ ne stranski udeleženec sicer nista izkazala, da bi pri katerih zahtevanih informacijah šlo za poslovno skrivnost po omenjenem objektivnem kriteriju. Hkrati pa IP še dodaja, da do odškodninske odgovornosti za razkritje niti ne bi moglo priti, saj bi organ razkril informacije, ki so že po zakonu dostopne javnosti, kot je podrobneje obrazloženo tudi v nadaljevanju.

Na podlagi navedenega IP zaključuje, da ni izkazano, da bi za razkrite informacije iz 1. točke izreka te odločbe obstajala izjema iz naslova poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Javni interes oziroma javna sredstva

Četudi bi šlo pri omenjenih informacijah za poslovno skrivnost organa in stranskega udeleženca, pa je treba upoštevati tudi določbo tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, po kateri se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni.

Na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (torej ne glede na obstoj izjeme) dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen če gre za določene tajne ali davčne podatke oziroma podatke poročevalskih enot za potrebe državne statistike (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Prav tako pa se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (tj. ne glede na obstoj izjeme) lahko dostop do zahtevane informacije dovoli po tretjem odstavku tega člena, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance, ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače (prva alineja), ali pa če gre za določene okoljske podatke (druga alineja). V obravnavani zadevi gre za izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej ne gre za nobeno od v prvi alineji tretjega odstavka tega člena omenjenih izjem/točk, niti za primer iz slednjih dveh zakonov.

Prosilec se v pritožbi sklicuje na drugi odstavek 6. člena ZDIJZ, pri argumentaciji le-tega pa izpostavlja javnopravno naravo organa (je v izključni lasti države, upravlja državno premoženje, ključen vir njegovih prilivov so kupnine od prodaj deležev itd.), čemur pritrjuje tudi IP.

Tako organ kot tudi stranski udeleženec imata nedvomno status javnopravnega subjekta, kar je ugotovilo že Vrhovno sodišče Republike Slovenije (npr. sodbi, št. I UP 1126/2006-2 z dne            12. 9. 2007 in X Ips 638/2008 z dne 20. 5. 2009). Le zaradi njune pravnoorganizacijske oblike delniške družbe še ne pomeni, da gre v vseh pogledih (samo) za klasično delniško družbo in da za njiju veljalo le (vsa) pravila, ki zavezujejo pravne osebe zasebnega prava, torej npr. absolutno tudi glede poslovne skrivnosti. Pri obeh namreč ne gre za klasično uresničevanje zasebnih interesov družbenikov, ampak za družbi, ustanovljeni z javnopravnim aktom – zakonom, ki določa tudi njune pristojnosti, pravice in obveznosti. Ustanovljena sta z namenom izvajanja določenih pomembnih nalog v javnem interesu (poravnava obveznosti iz naslova denacionalizacije, razveljavitve kazni premoženja, žrtvam (po)vojnega nasilja, vlaganje v javno telekomunikacijsko omrežje; zagotavljanje dodatnih sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje), edini ustanovitelj in delničar je Republika Slovenija, naloge in pristojnosti skupščine organa uresničuje vlada, stranskega udeleženca pa skupščina organa, premoženje, tj. naložbe sta izvorno najprej pridobila v procesu tranzicije družbenega sistema oziroma lastninjenja družbene lastnine, oba sta (že bila) revidiranca Računskega sodišča Republike Slovenije, veljajo posebnosti glede pogojev oziroma imenovanja članov organov itd. Gre za posebni sui generis družbi oziroma instituciji, ki za izvajanje javnopravnih nalog upravljata z javnimi sredstvi, zaradi oblike državnega premoženja (naložbe oziroma delnice in deleži v gospodarskih družbah) in čim lažjega ter učinkovitejšega upravljanja z njim pa sta organizirani kot delniški družbi (stranski udeleženec se bo sicer v skladu 79. členom ZSDH-1 do konca leta 2015 preoblikoval v demografski rezervni sklad, katerega delovanje in financiranje se po opredelilo tudi z zakonom).

Iz njune javnopravne narave in predvsem nalog, za izpolnjevanje katerih sta bila ustanovljena, ter izvora oziroma svojstva premoženja, nesporno in jasno izhaja, da razpolagata z javnimi sredstvi oziroma, da upravljata s posebnim državnim premoženjem v obliki naložb, ki so v lasti države oziroma organa in stranskega udeleženca kot javnopravnih subjektov, in da gre za izključno javnopravne naloge in cilje, zato gre za informacije, ki so povezane s porabo oziroma razpolaganjem z javnimi sredstvi. Posledično prodaja le-teh predstavlja porabo javnih sredstev oziroma gre za njihovo spremembo iz ene v drugo obliko premoženja, ki mora biti iz enakih razlogov dostopna javnosti. Glede na to je neutemeljen tudi ugovor stranskega udeleženca, da če bi razkrival podrobnosti vseh posameznih poslov, z njim nihče več ne bi želel skleniti pravnega posla, s čimer naj bi bilo ogroženo opravljanje njegove temeljne dejavnosti – upravljanje z lastnim premoženjem za namen zagotavljanja sredstev pokojninski blagajni. Teh navedb ni mogoče upoštevati, saj vsak, ki sklene pravni posel z njim (ali organom), se mora namreč zavedati, da sklepa pravni posel z javnim sektorjem, v katerem veljajo posebna pravila o transparentnosti in javnosti ter tudi odgovornosti.

Ker bi se dostop do zahtevanih informacij torej dovolil tudi že na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre pri predmetnih prodajah za javna sredstva, IP ni podrobneje obravnaval še testa javnega interesa po drugem odstavku tega člena, čeprav je glede na vse navedene okoliščine tega primera javni interes glede razkritja nedvomno močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije (kot že navedeno, interes drugih pogodbenih strank glede na njihov neodziv za udeležbo v tem postopku niti ni podan), saj se s tem razkritjem zagotavlja večja kvalitetna obveščenost (in nadzor) javnosti o poslovanju oziroma o konkretnih odločitvah organa (enako tudi stranskega udeleženca) pri upravljanju z javnimi sredstvi ter tako krepi transparentnost in povečuje odgovornost ter kvaliteta dela. Pri tem pa je treba dodatno upoštevati še temeljni namen delovanja organa oziroma ZSDH-1, tj. pregleden in koncentriran sistem upravljanja kapitalskih naložb države (1. člen ZSDH-1), v okviru katerega ima pomembno mesto prav načelo preglednosti, po katerem je treba naložbe upravljati čim bolj pregledno tudi za javnost (8. člen ZSDH-1), dostop do informacij javnega značaja pa je eden od vidikov krepitve transparentnosti poslovanja (63. člen ZSDH-1 v okviru 4. oddelka (Krepitev preglednosti poslovanja) 6. poglavja).

Razkriti podatki oziroma predmet dostopa do informacij javnega značaja

Glede na to, da se informacije, s katerimi se želi seznaniti prosilec, nanašajo le na omenjena dva pravna posla oziroma prodaji delnic družb ETRA 33, d. d., in ALPINA, d. d. , je IP štel, da so predmet zahteve obe kupoprodajni pogodbi, s katerima je organ prodal delnice omenjenih družb, in zapisniki sej upravnega odbora organa, kolikor obravnavajo ti dve prodaji. Zato je IP presojal dostopnost do informacij javnega značaja v tem obsegu in se do ostalih vsebin zapisnikov ni opredeljeval oziroma ni ugotavljal obstoja morebitnih (drugih) izjem za njihovo razkritje.

Organ pri zavrnitvi zahteve prosilca ni zatrjeval nobene druge izjeme od prosto dostopnih informacij iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (tj. razen poslovne skrivnosti), v razkritih informacijah po 1. točki izreka te odločbe pa jih tudi IP ni zasledil, niti po 3. točki tega odstavka (osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov) v zvezi z navedbami osebnih imen oziroma podpisov na razkritih dokumentih. V razkritih delih zapisnika so namreč navedeni le vodilni pri organu, torej osebe, ki so opravljale javno funkcijo oziroma ki so (bile) zaposlene pri organu in katerih funkcija/delovno mesto je (bila) tudi splošno znana (predsednik upravnega odbora, ki je vodil seje in bil posledično tudi podpisnik zapisnikov, poročevalci k posameznim točkam, ki so bili direktor oziroma njegov namestnik), zaradi česar pri tem, upoštevajoč prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne gre za varovane osebne podatke. Prav tako so tudi v predmetnih kupoprodajnih pogodbah navedeni le zastopniki pravnih oseb (tj. pogodbenih strank), ki so javni podatki oziroma razvidni iz sodnega/poslovnega registra.

IP je tako odločil, da se prosilcu omogoči dostop do navedenih zapisnikov sej upravnega odbora organa glede sprejetih sklepov oziroma obravnavanja prodaj predmetnih delnic, ki sta predmet zahteve (kar pa ne pomeni, da je avtomatično v celoti javen vsak zapisnik organa, ampak je odvisno od primera do primera). Na podlagi predloženih podatkov organa sta bili prodaji predmetnih delnic obravnavani oziroma omenjeni na 11. – 16. seji za družbo ALPINA, d. d. (na 11. in 12. seji prodaja omenjena v okviru odprtih postopkov prodaj, na 13. in 14. seji podana podrobnejša pojasnila o prodaji, na 15. in 16. seji prodaja obravnavana v okviru že podpisanih pogodb o prodaji), in na 20. – 21. seji upravnega odbora organa za družbo ETRA 33, d. d. (na 20. seji podana podrobnejša pojasnila o prodaji, na 21. seji prodaja obravnavana v okviru že podpisanih pogodb o prodaji). Glede na to, da so v točkah oziroma odstavkih navedenih zapisnikov, ki jih je glede na predmet zahteve prosilca IP v izreku določil za razkritje, ponekod navedene tudi druge firme oziroma prodajne aktivnosti z zvezi z drugimi družbami (torej ne samo v zvezi s predmetnima družbama ALPINA, d. d., in ETRA 33, d. d.), lahko organ, glede na to, da te druge družbe niso predmet zahteve in zato niso bistvene v tem postopku, te druge družbe/firme prekrije. Zato je IP odločil, da je organ dolžan razkriti oziroma pustiti v razkritem besedilu vsaj predmetni družbi ALPINA, d. d., in ETRA 33, d. d. Zaradi identifikacije in avtentičnosti zapisnikov pa je treba razkriti tudi vsaj uvodne (tj. številka in datum zapisnika, podatke o številki, datumu, uri in kraju seje ter kdo je sejo vodil – predsednik upravnega odbora organa) in končne (kdaj se je seja zaključila in (glede na vodenje seje) podpisnik zapisnika) navedbe vsakega zapisnika. Glede na to, da se razkrijejo le predmetni deli zapisnikov in da se pri tem ohrani razumljiv kontekst in zaključek obravnavanja predmetnih prodaj, se pri razkritih delih zapisnika prosilcu na vpogled dovolijo tudi podatki, iz katerih je razvidno, kdo je bil poročevalec pri posamezni točki, kdo vse je sodeloval v razpravi pri posamezni točki (ne gre za poimenske ampak za generične navedbe, npr. predsednik, vsi prisotni člani upravnega odbora) in kako je bil sprejet posamezen sklep (v vseh razkritih sklepih sicer soglasno).

Iz zapisnika 11. korespondenčne seje upravnega odbora organa pa je razvidno, da je bila predmet te seje samo zahtevana prodaja delnic družbe ALPINA, d. d., zato se dolžnost razkritja nanaša na celoten zapisnik te seje.

Glede na to, da sta tudi predmet zahtevanih kupoprodajnih pogodb samo prodaji predmetnih delnic, je IP odločil, upoštevajoč vse prej navedeno, da se prosilcu omogoči dostop do celotnih teh pogodb. Ker je v 8.12. točki kupoprodajne pogodbe o prodaji delnic družbe ALPINA, d. d., določeno, da je pogodba sestavljena in sklenjena v slovenski in angleški jezikovni različici, pri čemer v primeru neskladij med obema jezikovnima različicama pogodbe obvelja angleška, je za vpogled navedena tudi angleška verzija pogodbe.

Upoštevajoč zahtevan način posredovanja informacij (posredovanje je lahko tudi splošni termin po ZDIJZ za omogočanje dostopa do informacij javnega značaja, kar izhaja iz npr. uradne osebe, pristojne za posredovanje informacij javnega značaja po 9. členu, nadalje 24., 25., 34. člena itd.), je IP odločil, da organ prosilcu omogoči vpogled v 1. točki izreka te odločbe navedene dele zapisnikov upravnega odbora organa in predmetni kupoprodajni pogodbi.

Sklepno

Na podlagi navedenega IP zaključuje, da glede informacij iz 1. točke izreka te odločbe v obravnavani zadevi ni izkazana izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj razkrite informacije ni mogoče (več) opredeliti za poslovno skrivnost. Poleg tega pa bi bilo treba ob obstoju te ali katerekoli druge izjeme navedene informacije razkriti že po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, saj se nanašajo na prodajo naložb organa (in stranskega udeleženca) kot javnopravnega subjekta in gre torej za porabo javnih sredstev. Pri tem pa je zaradi zagotavljanja preglednosti in odgovornosti delovanja organa (in sicer tudi stranskega udeleženca) nedvomno podan tudi močan javni interes, kateremu ne nasprotuje noben drug javni interes ali interes drugih oseb, ki bi zahteval omejitev dostopa do teh informacij.

Poleg tega, da je bilo na prvi stopnji zmotno ugotovljeno, da zahtevani dokumenti predstavljajo izjemo poslovne skrivnosti, oziroma da je bila določba 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ napačno uporabljena, pa organ v postopku na prvi stopnji sploh ni ugotavljal, ali so morebiti izpolnjeni pogoji za razkritje predmetnih zapisnikov in pogodb na podlagi drugega ali tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, oziroma ali je prosilcu v skladu s 7. členom ZDIJZ možno omogočiti vsaj delni dostop do zahtevanih informacij. V tem delu je organ napačno uporabil tudi materialno pravo, prav tako pa je kršil pravila postopka, saj stranskemu udeležencu ni omogočil udeležbe v postopku (2. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), izpodbijane odločbe pa se tudi ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), saj se je za vse dokumente le pavšalno skliceval na poslovno skrivnost, ne da bi se glede morebitnega obstoja izjem konkretno opredelil do vsakega posameznega dokumenta. Zaradi navedenega je IP, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP, postopek dopolnil in odpravil omenjene pomanjkljivosti. Na podlagi vpogleda v predložene dokumente je ugotovil, da je treba zadevo rešiti drugače, kot jo je na prvi stopnji rešil organ, zato je na podlagi drugega odstavka 251. člena oziroma prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v izpodbijanem delu odpravil in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi tretjega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Jelka Kovačič, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka