Prosilec - Državni izpitni center
+ -Številka: 090-188/2014
Kategorije: Ali dokument obstaja
Sodba Upravnega sodiščaPOVZETEK:Prosilec je zahteval podatke o povprečnih dosežkih učencev in učenk na nacionalnem preizkusu znanja iz določenih predmetov po šolah poimensko za vse osnovne šole. Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevano informacijo ne razpolaga. V pritožbenem postopku je bilo ugotovljeno, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, saj jih je zmožen priklicati iz svoje računalniške baze podatkov. Prav tako organ razpolaga z ustreznimi napravami ter strokovnim znanjem za priklic zahtevanih informacij. Vse navedeno potrjuje tudi sodba Upravnega sodišča RS št. I U 44/2013-14 z dne 16. 10. 2013. Pooblaščenec je pritožbi prosilca ugodil in organu naložil posredovanje informacij.ODLOČBA:Številka: 090-188/2014/3
Datum: 24. 11. 2014
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14 in 50/14; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi …………………… (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Državnega izpitnega centra, Kajuhova ulica 32 U, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-7/2014 z dne 23. 7. 2014, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in se odločba Državnega izpitnega centra, št. 090-7/2014 z dne 23. 7. 2014 odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe iz baze podatkov vseh osnovnih šol, ki jo vodi, v elektronski obliki posredovati podatke o povprečnih dosežkih učencev in učenk pri nacionalnem preverjanju znanja v šolskem letu 2013/2014 na preizkusu znanja iz angleščine, slovenščine in matematike v 6. in 9. Razredu, poimensko po šolah za vse osnovne šole.
2. V tem postopku niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 24. 6. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je v elektronski obliki zahteval:
- srednje vrednosti pri angleškem jeziku na nacionalnem preverjanju znanja v 6. in 9. razredu v letu 2014 po šolah;
- srednje vrednosti pri slovenščini na nacionalnem preverjanju znanja v 6. in 9. razredu v letu 2014 po šolah ter
- srednje vrednosti pri matematiki na nacionalnem preverjanju znanja v 6. in 9. razredu v letu 2014 po šolah.
Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil z odločbo št. 090-7/2014, z dne 23. 7. 2014. V obrazložitvi odločbe je povzel 4. člen ZDIJZ in navedel, da mora organ posredovati informacije javnega značaja, ki jih je organ že izdelal v zahtevani obliki oz. z njimi razpolaga. Organ ni zavezan ustvariti, pridobiti, obnoviti ali vzpostaviti dokumenta, ki v času zahteve ne obstaja, temveč je zavezan zagotoviti dostop samo do informacij, ki v trenutku zahteve že obstajajo. Organ tudi ni zavezan iskati podatkov, ki jih nima že v trenutku, ko je zahteva postavljena, niti ni zavezan podatkov zbirati, obdelovati ali opravljati raziskave ali analize z namenom, da bi ustvaril podatek, ki ga zahteva prosilec. Dokument oz. informacija, kjer bi bili zahtevani podatki zbrani skupaj, pri organu ne obstaja. V podatkovni bazi organa ni povprečnih dosežkov šol po predmetih, zato bi moral ustvariti nov dokument, da bi zadostil zahtevi prosilca. Nadalje navaja, da v trenutku odločanja niti še ne razpolaga z nobenimi končnimi podatki in analizami nacionalnega preverjanja znanja (v nadaljevanju NPZ) 2014, ki se običajno pripravijo za Letno poročilo. Letno poročilo o izvedbi NPZ za leto 2014, mora biti v skladu s Pravilnikom o nacionalnem preverjanju znanja sprejeto do konca decembra 2014. Glede sodbe U I 44/2013 z dne 16. 10. 2013 navaja, da je podatke za leto 2011 moral na novo ustvariti, da je lahko izvršil pravnomočno sodbo. To pa ne pomeni niti, da organ s podatki, ki jih takrat zahteva prosilec, razpolaga, niti, da jih lahko »zelo enostavno in hitro prikliče iz baze«, kot to zatrjuje prosilec. Na koncu se sklicuje še na 64. in 65. člen Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 - UPB, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 - ZUJF in 63/13; v nadaljevanju ZOsn), ki določata, da se podatki in analize o dosežkih NPZ ne smejo uporabiti za razvrščanje šol, kar je prosilec v preteklosti v okviru institucije Alma Mater Europaea že storil. Z javno objavo razvrščanja osnovnih šol na podlagi sodbe posredovanih podatkov je organu in šolskemu sistemu že povzročil motnje v delovanju šolskega sistema.
Zoper odločbo organa je prosilec pravočasno vložil pritožbo in navedel, da je Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. U I 44/2013 z dne 16. 10. 2013 potrdilo, da mora organ prosilcu posredovati povprečne vrednosti na nacionalnem preverjanju znanja leta 2011 za slovenščino in angleščino po osnovnih šolah. Sodišče je potrdilo, da mora organ posredovati prosilcu povprečno oceno šole, ker je to informacijo mogoče zelo enostavno in hitro priklicati iz baze. V konkretni zadevi je prosilec zahteval isto informacijo javnega značaja, za katero je bilo z omenjeno sodbo sodišča in odločbo Pooblaščenca odločeno, da jo ima prosilec pravico dobiti. Razlika je le, da se je sodba nanašala na slovenščino in angleščino za šolsko leto 2010/2011, zahteva prosilca pa še na matematiko in za leto 2014. Organ je zahtevo prosilca zavrnil z argumentom, ki sta ga že pred tem kot neutemeljenega zavrnila Pooblaščenec in sodišče. Če bi slednja v konkretnem primeru odločila drugače, kot sta odločila v prejšnjem identičnem postopku, bi bilo s tem kršeno enako varstvo pravica (22. člen Ustave RS) in načelo zaupanja v pravo (2. člen Ustave RS). Prosilec še navaja, da se organ, s tem ko trdi, da se rezultati preverjanja znanja lahko uporabljajo samo za namen, ki ga določa ZOsn, moti, saj gre za javne podatke, ki jih lahko vsakdo uporablja za katerikoli namen želi. Prosilec ugovarja tudi navedbi organa, da še ne razpolaga z nobenimi končnimi podatki in analizami NPZ 2014 in meni, da organ s podatki razpolaga, saj jih je že poslal osnovnim šolam (vsaki šoli le podatke o tej konkretni šoli), pa tudi Letno poročilo pripravlja že od meseca junija. Letno poročilo trenutno še ni sprejeto in bo sprejeto s strani pristojne komisije predvidoma v začetku septembra, a podatki so znani in tabele so že pripravljene. Celo iz spletne strani organa je razvidno, da podatke ima, saj je že dne 6. 6. 2014 objavil iz istih podatkov skrajšano analizo. Prosilec meni, da zahtevane informacije obstajajo, čeprav jih je, tehnično gledano, treba priklicati iz baze podatkov, kar pa je po mnenju Pooblaščenca in sodišča enostavno in izjemno hitro, zato obstajajo in izpolnjujejo vse zakonske kriterije za informacijo javnega značaja. Izpodbijana odločba je tako nezakonita in v nasprotju s sodbo U I 44/2013.
Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-7/2014, z dne 4. 8. 2014 odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Predmet pritožbenega postopka so podatki o srednjih vrednostih pri angleščini, pri slovenščini in pri matematiki pri NPZ v 6. in 9. razredu v letu 2014 po šolah.
Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval, da z zahtevanimi podatki ne razpolaga, saj v podatkovni bazi ni povprečnih dosežkov šol po predmetih in bi zato moral ustvariti nove dokumente. Pooblaščenec je tako ugotavljal, s katerimi podatki organ razpolaga, kako jih hrani oz. vodi v računalniški obliki ter ali priklic podatkov, kot jih zahteva prosilec, predstavlja nastanek novega dokumenta.
Kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Iz drugega odstavka 164. člena ZUP izhaja, da se v upravnem postopku uporabi katerokoli dokazno sredstvo. Velja torej, da se poleg petih primeroma navedenih dokaznih sredstev po ZUP (listine, priče, izvedenci, ogled, izjava stranke) lahko uporabi tudi katerokoli drugo dokazno sredstvo, ki pripomore k ugotovitvi dejanskega stanja. Pooblaščenec je kot dokazno sredstvo uporabil zapisnik o ogledu in camera, ki je bil izdelan v zadevi št. 090-214/2012. V konkretni zadevi je namreč zahtevana istovrstna informacija javnega značaja, kot je bila zahtevana v zadevi št. 090-214/2012. Razlika je le, da je konkretna zahteva razširjena na več osnovnošolskih predmetov. Razlog za takšno odločitev je tudi načelo ekonomičnosti postopka in dejstvo, tako izhaja iz prakse Pooblaščenca , da organ na poziv Pooblaščenca za dostavo zahtevanih dokumentov ne reagira z dostavo zahtevanih dokumentov, saj je mnenja, da priprava zahtevanih podatkov že pomeni nastanek novega dokumenta.
Na ogledu in camera v zadevi št. 090-214/2012, o katerem je bil dne 7. 11. 2012 izdelan zapisnik, je Pooblaščenec organ prosil, naj na konkretnem primeru – torej za naključno izbrano konkretno osnovno šolo, pokaže podatke, ki jih prosilec zahteva. Organ je povedal, da konkretnega dokumenta, oziroma podatka, iz katerega izhaja povprečna uspešnost konkretne osnovne šole pri NPZ pri slovenščini (oziroma angleščini), nima, da pa ga lahko na osnovi računalniških operacij prikliče iz svoje baze podatkov. Organ je zelo hitro pridobil (priklical) podatek o povprečni uspešnosti določene šole pri NPZ pri slovenščini v letu 2010/2011. Enake podatke lahko organ prikliče tudi za angleščino.
O podobnih informacijah o dosežkih pri NPZ v šolskem letu 2010/2011 po posameznem učencu/učenki pri slovenščini in angleščini po šolah je Pooblaščenec odločal tudi v zadevi št. 090-177/2013 in ugotovil, kako organ na podlagi ZOsn vodi bazo podatkov (evidenco) v zvezi z NPZ. Evidenca je sestavljena iz več tabel in šifrantov, povezovalni znak med tabelami pa je EMŠO. Po tabelah so osebni podatki učencev iz desetega odstavka 95. člena ZOsn. Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da organ v evidenci ne razpolaga s podatki o srednjih vrednostih pri angleščini, slovenščini in matematiki na NPZ v 6. in 9. razredu v letu 2014 po šolah v eni tabeli. Povedano drugače, zahtevani podatki se v evidenci nahajajo v več tabelah, kar pomeni, da organ z zahtevanimi podatki razpolaga, saj jih iz evidence lahko prikliče in to ne pomeni nastanek novega dokumenta, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju. Pooblaščenec dodaja, da se pravna podlaga za vodenje evidence in obdelave podatkov v evidenci NPZ od leta 2012 in 2013, ko je Pooblaščenec opravil ogleda in camera glede istovrstnih podatkov, ni spremenila, zato tudi ni nobenega razloga, da Pooblaščenec ne bi sledil takratnim ugotovitvam.
Organa navaja, da v času izdaje izpodbijane odločbe ne razpolaga z nobenimi končnimi podatki in analizami NPZ za leto 2014, ki se običajno pripravijo za letno poročilo, ki mora v skladu s Pravilnikom o nacionalnem preverjanju znanja biti sprejeto do konca decembra 2014. Navedena trditev za konkreten pritožbeni postopek ni relevantna, saj prosilec ne zahteva končnih podatkov in analiz, ki jih organ pripravi in vključi v letno poročilo. Za konkreten postopek je pomembno, da je organ v času izdaje izpodbijane odločbe razpolagal s podatki o NPZ, iz katerih lahko prikliče zahtevane podatke. Da organ s temi podatki razpolaga, ni sporno, saj temu ne oporeka niti organ. Prav tako iz objav na spletnih straneh organa in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport izhaja, da so obvestila o dosežkih pri NPZ učencem 9. razreda bila razdeljena dne 13. 6. 2014, učencem 6. razreda pa 24. 6. 2014. Pred tema datumoma pa je organ tudi šolam že sporočil podatke o dosežkih. Iz navedenega nedvomno izhaja, da je organ v času zahteve in izdaje izpodbijane odločbe razpolagal z vsemi podatki o dosežkih pri NPZ v šolskem letu 2013/2014.
Glede na to, da organ v konkretni zadevi ni zanikal, da bi bilo na enak način, kot je opisan v omenjenem zapisniku o ogledu in camera, mogoče priklicati tudi podatke, ki so predmet obravnavanih zahtev prosilca, je Pooblaščenec ugotovil, da je istovrstne podatke mogoče hitro in na enostaven načina priklicati tudi za leto 2014 za matematiko, angleščino in slovenščino za 6. in 9. razred. Ker takšen priklic podatkov, po mnenju organa že predstavlja nov dokument, ki pa ga organ ni dolžan ustvariti, je Pooblaščenec v nadaljevanju takšen priklic podatkov presojal z vidika definicije informacije javnega značaja. Kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil.
V duhu namena zakona, da se zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacijo javnega značaja, je torej pri dokumentih ali podatkih, ki se nahajajo v informacijskih bazah organa, potreben relativiziran pristop oz. je treba uporabiti strožji kriterij presoje, kdaj gre za izdelavo novega dokumenta. V praksi se je tako izoblikovalo stališče, da mora organ zavezanec omogočiti dostop do dokumentov, ki se nahajajo v računalniških bazah, čeprav priklic iz zbirke, tehnično gledano, pomeni nastanek (ustvarjanje) novega dokumenta. Določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je torej treba pri informacijah, ki izhajajo iz računalniških baz, interpretirati cum grano salis. Pooblaščenec se zaveda, da je v določenih primerih za priklic podatkov iz računalniške baze lahko potreben določen čas. Vendar je pri tem treba upoštevati, da mora organ narediti vse, kar je razumno mogoče pričakovati od njega, da zadosti zahtevam za dostop do informacij javnega značaja. Organi so po ZDIJZ dolžni prosilcu posredovati zahtevane informacije v zahtevani obliki ob predpostavki, da razpolagajo tako z informacijo kot tudi z ustreznimi napravami ter strokovnim znanjem, da je takšen priklic informacij mogoč. Pri tem ni pomembno, ali organi z zahtevanimi podatki že razpolagajo v obliki datoteke, pač pa je pomembno, ali informacijo lahko prikličejo iz svojega informacijskega sistema. Takšen priklic informacij pa ne pomeni nastanka novega dokumenta.
Kot izhaja iz gornje opredelitve informacije javnega značaja, je s pojmom informacija javnega značaja praviloma mišljena le informacija, ki že obstaja, tako da zavezanemu organu ni treba vložiti pretiranega dodatnega dela, truda ali predelave pri seznanitvi prosilca z njo. Preizkus, ali pridobitev informacije, ki je del širšega sistema, od organa terja pretiran ali le razumen delovni vložek, ostaja stvar presoje v vsakem primeru posebej. Organ mora torej ob vsaki zahtevi znova oceniti, kakšen delovni vložek terja pridobitev podatka, ki »plava« v sistemu. V konkretnem primeru ni dvoma, da organ z informacijami, ki jih zahteva prosilec, razpolaga v materializirani obliki v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, saj jih je, kot izhaja iz zapisnika o ogledu in camera z dne 7. 11. 2012, zmožen priklicati iz svoje računalniške baze podatkov. Prav tako organ razpolaga z ustreznimi napravami ter strokovnim znanjem za priklic zahtevanih informacij. Pooblaščenec je ocenil, da dodaten trud organa za priklic podatkov ostaja v razumnih mejah in gre za razumno količino administrativnega dela, kar pomeni, da ne gre za ustvarjanje novega dokumenta, temveč za že obsoječo informacijo javnega značaja. Nesprejemljivo bi bilo stališče, da so tehnične in/ali strokovne prepreke v konkretnem primeru tako velike, da bi samo zaradi njih bil dostop do sicer javnih informacij onemogočen. Trditev organa, da zahtevanih podatkov ni mogoče hitro in na enostaven način priklicati iz obstoječe baze organa, je torej neutemeljena. Organ je zgolj pavšalno navajal, da zahtevanih podatkov ni mogoče »hitro in enostavno priklicati« iz računalniških baz, pri čemer trditve ni konkretiziral. Iz tega sledi, da mora organ podatke iz širšega sistema (evidence, registra itd.) priklicati in prosilčevi zahtevi ugoditi.
Vse navedeno potrjuje tudi sodba Upravnega sodišča RS št. I U 44/2013-14, z dne 16. 10. 2013, s katero je sodišče zavrnilo tožbo organa in potrdilo odločbo Pooblaščenca št. 090-214/2012/4, z dne 5. 12. 2012, ki je temeljila na ugotovitvah, navedenih v omenjenem zapisniku o ogledu in camera. Sodišče je v navedeni zadevi pritrdilo Pooblaščencu, ki je organu naložil, da mora prosilcu iz baze podatkov vseh osnovnih šol, ki jo vodi, posredovati podatke o povprečnih dosežkih učencev in učenk pri NPZ v šolskem letu 2010/2011 na preizkusu znanja iz angleščine in slovenščine, poimensko po šolah, za vse šole. S to sodbo je sodišče napolnilo vsebino pravnega pojma stopnje prizadevanja organov, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju (2. člen ZDIJZ), s tem ko je za istovrstne in/ali podobne podatke ter enak postopek priklica podatkov odločilo, da je priprava izpisa v konkretnem primeru ravnanje, ki v smislu ZDIJZ ne pomeni ustvarjanja novega dokumenta, ampak gre za ravnanje, ki je zaobseženo z namenom ZDIJZ. Kot že rečeno, je Pooblaščenec ugotovil, da je šlo v omenjeni zadevi za bistveno podobno dejansko stanje, kot v konkretnem primeru. Organ v omenjeni zadevi sploh ni zanikal obstoja zahtevanih informacij oz. zatrjeval, da priklic informacij ni mogoč ali, da to že predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Torej, ker lahko organ iz evidence prikliče podatke o povprečnih dosežkih učencev in učenk pri NPZ v šolskem letu 2010/2011 na preizkusu znanja iz angleščine in slovenščine, po šolah, kar potrjuje tudi omenjena sodba upravnega sodišča, ni dvoma, da lahko iz evidence prikliče tudi tovrstne podatke za leto 2014 in tudi za matematiko. Kot že navedeno, takšen priklic podatkov ne predstavlja ustvarjanja novega dokumenta. Kot je pravilno ugotovil že prosilec, bi šlo za kršitev enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) in načela zaupanja v pravo (2. člen Ustave RS), če bi Pooblaščenec v konkretnem primeru odločil v nasprotju s svojim stališčem v odločbi št. 090-214/2012/4, z dne 5. 12. 2012 in s stališčem, ki ga je Upravno sodišče RS zavzelo v sodbi št. I U 44/2013-14, z dne 16. 10. 2013.
Ker organ z zahtevanimi informacijami razpolaga in gre za informacijo javnega značaja, je Pooblaščenec še presojal, ali zahtevane informacije predstavljajo katero izmed izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja in ugotovil, da zahtevana informacija ne vsebuje podatkov, ki bi bili izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja.
Pooblaščenec se opredeljuje tudi do navedb organa, da ima javnost zahtevanih podatkov škodljiv vpliv za posamezno šolo in da se podatki, ki jih zahteva prosilec, ne smejo uporabljati za razvrščanje šol, kar je prosilec v preteklosti v okviru institucije Alma Mater Europaea že storil. Prosilec je z javno objavo razvrščanja osnovnih šol na podlagi sodbe posredovanih podatkov organu in šolskemu sistemu že povzročil motnje v delovanju šolskega sistema. Meni, da se rezultati preverjanja znanja ob koncu obdobij osnovne šole lahko uporabljajo samo za namen, ki ga določa ZOsn.
Iz navedb organa izhaja, da se organ v postopku odločanja po ZDIJZ sprašuje, ali bo prosilec pridobljene podatke uporabil za kakršnokoli razvrščanje. Takšno mišljenje organa ga omejuje pri odločanju, saj se pri presoji dopustnosti dostopa do informacij javnega značaja sploh ne sme upoštevati namen prosilca, ker bi bila s tem povzročena različna obravnava prosilcev. To izhaja iz načela prostega dostopa (5. členu ZDIJZ), ki kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. V postopku po ZDIJZ zato ni pomembno, kdo je konkretni prosilec in za kakšen namen zahtevane informacije potrebuje, saj je dostop do prosto dostopnih informacij javnega značaja omogočen vsakomur.
Pooblaščenec je mnenja, da sklicevanje organa na 64. in 65. člen ZOsn v konkretni zadevi ni utemeljeno. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 44/2013-14, z dne 16. 10. 2013, s katero je potrdilo odločbo Pooblaščenca št. 090-214/2012/4 z dne 5. 12. 2012. Upravno sodišče je navedlo, da se prepoved razvrščanja šol na podlagi podatkov in analiz o dosežkih NPZ nanaša na javne zavode in ne na uporabnike izobraževalnih storitev v osnovnih šolah, kot je prosilec za dostop do predmetnih informacije. Prav tako je analogijo mogoče vleči iz sodb Upravnega sodišče RS št. I U 1863/2012-24 z dne 4. 12. 2013 in št. I U 827/2013-10 z dne 5. 3. 2014, kjer se je sodišče opredelilo do razvrščanja srednjih šol na podlagi podatkov o maturi. Na podlagi navedenega sta si Pooblaščenec in Upravno sodišče RS enotna, da če se prosilcu omogoči dostop do zahtevanih podatkov, to ne predstavlja razvrščanja šol, ki bi bilo v nasprotju z omenjeno določbo ZOsn. V konkretnem primeru gre namreč za izvrševanje pravice dostopa do informacij javnega značaja, katere uresničevanje je zagotovljeno v okviru specialnega upravnega postopka, ki ga ureja ZDIJZ.
Svoje stališče glede neškodljivosti teh podatkov, dostopnih javnosti, Pooblaščenec opira tudi na članek Javnost podatkov kot škodljiva provokacija?. V Angliji in Walesu so rezultati zunanjega preverjanja znanja po posameznih šolah objavljeni že od leta 1992. Leta 2001 je Wales javnost teh podatkov ukinil, praksa v Angliji pa je ostala nespremenjena. Študija primerjave uspešnosti valižanskih šol za obdobje od 2002 do 2008 s prejšnjim obdobjem (do leta 2001) je pokazala, da se je v Walesu po ukinitvi javnosti podatkov o uspešnosti šol statistično značilno poslabšala, predvsem tistih s spodnje polovice lestvice. Avtorji argumentirano dokazujejo, da je najverjetnejši razlog za poslabšanje pomanjkanje »javnega pritiska«, ki je podpovprečne šole bolj silil k izboljšanju. Pooblaščenec se zaveda, da tuja praksa za konkreten postopek ni zavezujoča, vsekakor pa dodatno podkrepi stališče Pooblaščenca in tudi Upravnega sodišča RS, da je kakršenkoli strah organa o negativnih posledicah javnosti podatkov o uspešnosti posamezne šole pri maturi ali nacionalnem preverjanju znanja, odveč.
Na podlagi navedb organa, ugotovitev na ogledu in camera v zadevi št. 090-214/2012, dosedanje prakse Pooblaščenca in Upravnega sodišča RS v zadevah v zvezi z informacijami javnega značaja, s katerimi razpolaga organ ter materialnih predpisov (ZOsn in Pravilnik o nacionalnem preverjanju znanja v osnovni šoli) je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevani dokumenti obstajajo in izpolnjujejo vse zakonske kriterije za informacijo javnega značaja, kot izhajajo iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je ugotovil tudi, da zahtevani dokumenti ne vsebujejo podatkov, ki bi bili izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca ugoditi. Na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP je Pooblaščenec odločbo organa odpravil in sam odločil o zadevi. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v 1. točki izreka te odločbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/07-UPB3, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem
pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka