Zemljič Petra, ČZP Večer - Narodni dom Maribor
+ -Številka: 090-94/2014/7
Kategorije: Poslovna skrivnost, Ostali sodni postopki, Kršitev materialnega prava
Sodba Upravnega sodiščaPOVZETEK:
Prosilka je zahtevala fotokopijo najemne pogodbe za Stari radio. Organ je njeno zahtevo zavrnil, ker najemodajalec ni podal soglasja za razkritje in je zatrjeval, da zaradi teka sodnega spora o veljavnosti zahtevane najemne pogodbe, le-ta predstavlja poslovno skrivnost. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da niti najemodajalec (stranski udeleženec) niti organ nista izkazala izpolnjenosti objektivnega kriterija poslovne skrivnosti, niti kakšna škoda bi nastala sodnemu postopku, zato je pritožbi prosilke ugodil, odločbo organa odpravil in sam odločil, da mora organ prosilki posredovati zahtevano najemno pogodbo.
ODLOČBA:
Številka: 090-94/2014/7
Datum: 24. 6. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2 in 23/2014 - ZDIJZ-C; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi novinarke Petre Sovdat, ČZP Večer, d.d., Ulica slovenske osamosvojitve 2, 2000 Maribor (v nadaljevanju: prosilka), z dne 31. 3. 2014, zoper odločbo Kulturno-prireditvenega centra Narodni dom Maribor, Ulica kneza Koclja 9, 2000 Maribor (v nadaljevanju: organ), z dne 21. 3. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke se ugodi in se odločba Kulturno-prireditvenega centra Narodni dom Maribor z dne 21. 3. 2014 odpravi in se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe poslati fotokopije najemne pogodbe z dne 1. 3. 2011 med KBM Invest, d.o.o., in Kulturno-prireditvenim centrom Narodni dom Maribor, za najem nepremičnine parc. št. 1613, k.o. Maribor Grad.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilka je dne 23. 1. 2014 na organ naslovila zahtevo za pridobitev fotokopije najemne pogodbe, ki jo je leta 2011 podpisal s KBM Invest za Stari radio.
Organ je zahtevo prosilke z izpodbijano odločbo v celoti zavrnil, ker naj bi celotna pogodba predstavljala poslovno skrivnost KBM Invest, d.o.o. Ta je po pozivu organa izjavil, da ne soglaša z razkritjem zahtevane pogodbe javnosti. Poleg tega bi po mnenju organa razkritje škodovalo pravdnemu postopku, ki v zadevi zahtevane najemne pogodbe med organom in KBM Invest, d.o.o., teče pred Okrožnim sodiščem v Mariboru.
Prosilka je 31. 3. 2014 pri organu vložila pritožbo, v kateri je trdila, da so javna sredstva vedno javnega značaja in da je »primer Stari radio« medijsko odmeven, saj način nakupa stavbe preverjajo različni organi.
Pooblaščenec je 24. 4. 2014 od organa prejel pritožbo prosilke, po pozivu št. 090-94/2014/2, pa dne 6. 5. 2014 še pogodbo med KBM Invest, d.o.o., in Kulturno-prireditvenim centrom Narodni dom Maribor za najem nepremičnine parc. št. 1613, k.o. Maribor Grad, ki sta jo podpisala 1. 3. 2011, in elektronsko sporočilo KBM Invest, d.o.o., z dne 19. 3. 2014, v katerem ta izraža stališče, da je najemna pogodba poslovna skrivnost in naj se javnosti ne razkrije.
Pooblaščenec je z dopisom št. 090-94/2014/5 pozval KBM Invest, d.o.o., da prijavi stransko udeležbo v predmetnem postopku in jasno opredeli, kateri deli zahtevane najemne pogodbe predstavljajo poslovno skrivnost družbe, ter priloži dokazila o določitvi poslovne skrivnosti oziroma pojasni, kakšna občutna škoda bi družbi nastala kot posledica morebitnega razkritja. KBM Invest, d.o.o., je z dopisom št. 279/2014-NK/AT z dne 13. 5. 2014 prijavil stransko udeležbo in navedel, da najemna pogodba trenutno predstavlja poslovno skrivnost družbe, ker je v teku gospodarski spor, opr. št. I Pg 179/2013, v katerem družba toži organ na plačilo najemnine za objekt, ki je predmet te pogodbe. Družba je dopisu priložila le vabilo Okrožnega sodišča v Mariboru na prvi narok za glavno obravnavo, razpisan za dan 3. 6. 2014.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilka izpodbija odločbo organa z dne 21. 3. 2014 v celoti.
Kot dokument, ki je predmet zahteve, sta organ in Pooblaščenec identificirala dne 1. 3. 2011 podpisano pogodbo med KBM Invest, d.o.o., in Kulturno-prireditvenim centrom Narodni dom Maribor, za najem nepremičnine parc. št. 1613, k.o. Maribor Grad, (v nadaljevanju: najemna pogodba). Pooblaščenec je ob obravnavi pritožbe ugotovil, da ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja in da zahtevani dokument izpolnjuje vse kriterije za obstoj informacije javnega značaja, da pa je organ napačno uporabil določbe 2. in 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katerih je prosilki zavrnil dostop do zahtevane najemne pogodbe.
Po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. V skladu z 39. členom Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09-UPB3, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 - odl. US in 82/13; v nadaljevanju: ZGD-1) za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (t. i. subjektivni kriterij). S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Ne glede na to, ali so podatki določeni s sklepi, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (t. i. objektivni kriterij). Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 39. člena ZGD-1).
Po ustaljeni praksi Pooblaščenca (na primer odločbi Pooblaščenca št. 090-10/2014/6, z dne 5. 3. 2014, in št. 090-28/2011/17, z dne 4. 9. 2013) in Upravnega sodišča RS (na primer sodbi opr. št. U 32/2008-25, z dne 8. 10. 2008, in opr. št. U 284/2008-35, z dne 27. 5. 2009) je dokazno breme za izpolnjenost subjektivnega in oziroma ali objektivnega kriterija na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje. KBM Invest, d.o.o., glede zahtevane najemne pogodbe izpolnjenosti subjektivnega kriterija za obstoj poslovne skrivnosti niti ni zatrjeval, medtem, ko je obstoj lastne poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju utemeljeval le s tekom pravdnega postopka v zvezi z zahtevano najemno pogodbo. Pooblaščenec se je z vpogledom v zahtevano najemno pogodbo prepričal, da ta ne vsebuje nobenih podatkov, katerih razkritje bi očitno (in še manj občutno) škodovalo konkurenčnemu položaju KBM Invest d.o.o., na trgu. Za obstoj poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 (objektivni kriterij) morata biti namreč izpolnjeni dve merili: da je potreba po varstvu očitna in da bi z razkritjem nastala občutna škoda. Potreba po varstvu mora biti očitna, kar pomeni, da je ali bi lahko bilo vsaki povprečni osebi jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini, hkrati pa to tudi pomeni, da gre le za tiste podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj. Za poslovno skrivnost gre torej takrat, kadar je vsebina nekega dokumenta taka, da razkriva podatke o stanju, delovanju ali načrtovanih aktivnostih gospodarskih subjektov, ki jih zaradi konkurenčnih razlogov (tekma za obstoj na trgu in maksimiranje dobička v razmerju do drugih gospodarskih subjektov) ni dopustno razkrivati tretjim osebam. Označitev podatkov za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju, če torej za njihovo varnost družba s pisnim sklepom ni poskrbela že prej, je podvržena preizkusu škodnega testa, saj mora zainteresirani z navedbo in obrazložitvijo preteče škode dokazati, da bi ta zares utegnila nastati. Ne zadošča torej zgolj abstraktno in neobrazloženo sklicevanje na to, da določen podatek po mnenju podjetja pač predstavlja njegovo poslovno skrivnost.
KBM Invest, d.o.o., niti v postopku na prvi stopnji niti v postopku na drugi stopnji, kljub izrecnemu pozivu Pooblaščenca, ni opredelil, kakšna konkretna škoda bi mu nastala z razkritjem zahtevanega dokumenta in zakaj. Družba v svojem odgovoru navaja le, da zanj zahtevani dokument predstavlja poslovno skrivnost, saj je v teku gospodarski spor, v katerem družba toži organ na plačilo najemnine za objekt, ki je predmet najemne pogodbe. Tudi organ je v izpodbijani odločbi zgolj citiral določbe 39. in 40. člena ZGD-1 in ugotovitev, da KBM Invest, d.o.o., ni podala svojega soglasja za razkritje najemne pogodbe prosilki in posledično javnosti. Svojih navedb pa niti stranski udeleženec niti organ z ničimer nista utemeljila niti nista izkazala, zakaj in kako naj bi stranskemu udeležencu z razkritjem zahtevanega dokumenta nastala občutna škoda in kakšna bi ta škoda bila.
Pooblaščenec se je z vpogledom v zahtevano najemno pogodbo prepričal, da gre za običajno pogodbo o najemu nepremičnine z določbami o višini najemnine ter pravicah in dolžnostih pogodbenih strank, za katero ne glede na potek pravdnega postopka ni mogoče trditi, da bi očitno predstavljala poslovno skrivnost katerekoli od pogodbenih strank, še manj, da bi družbi sploh lahko nastala kakršnakoli škoda, nikakor pa škoda niti ni konkretno preteča. Pooblaščenec je pri tem upošteval tudi dejstvo, da gre nedvomno za podatke o porabi javnih sredstev (organ v zahtevani pogodbi namreč nastopa kot najemnik), glede porabe javnih sredstev pa se po izrecni določbi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ dostop ne glede na obstoj poslovne skrivnosti vseeno dovoli (poleg tega se tudi po izrecni določbi tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 podatki, ki so po zakonu javni, niti ne morejo določiti za poslovno skrivnost - še toliko manj jih je mogoče šteti za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju).
Kot izhaja iz ustaljene prakse Pooblaščenca in Upravnega sodišča je pri izjemi od prostega dostopa po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi) bistveno, da bi razkritje škodovalo izvedbi postopka – torej ne morebitnim (pravnim ali zgolj ekonomskim) interesom ene od strank postopka, ampak bi razkritje ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128). Zato je organ očitno napačno uporabil tudi določbo 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero je tudi delno in zgolj pavšalno oprl svojo odločbo. Organ niti stranski udeleženec nista niti navedla, kaj šele izkazala, izvedbo katerih dejanj v postopku bi ogrozilo razkritje zahtevane najemne pogodbe, na kakšen način in zakaj. Upravno sodišče RS je že večkrat zavzelo stališče, da v primeru, ko tožeča stranka ne izpolni svojega dokaznega bremena in pavšalno navaja, da je podana izjema iz določene točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, velja predpostavka, da javni interes po zagotavljanju javnosti, odprtosti (transparentnosti) in čim večji obveščenosti javnosti, tudi javni nadzor nad delovanjem javnopravnih subjektov, pretehta (sodbi Upravnega sodišča v zadevah U 2423/2007 z dne 12. 5. 2010 in U 1976/2008-26 z dne 26. 5. 2010). Organ je zgolj navedel, da bi z razkritjem informacij nastala škoda za sodni postopek, ni pa se opredelil do ključnih elementov škode in zadostne verjetnosti nastanka škode. S takšnim pavšalnim zatrjevanjem škode organ ni izpolnil dokaznega bremena, ki ga izjema iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ zahteva. Tudi po oceni Pooblaščenca razkritje zahtevane informacije ne more povzročiti škode za konkreten sodni postopek, ne glede na to, da je prav veljavnost zahtevane najemne pogodbe predmet spora v tem postopku.
Pooblaščenec je ob obravnavi prosilkine zahteve po uradni dolžnosti preveril, da v zahtevanem dokumentu tudi ni drugih podatkov, ki pomenijo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja, po kateri drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (oziroma je za imeni in priimka odgovornih oseb vsake od strank najemne pogodbe ugotovil, da ti osebni podatki niso varovani, saj za njihovo razkritje obstaja zakonska podlaga (1. al. tretjega dostavka 6. člena ZDIJZ oziroma Zakon o sodnem registru (Ur. l. RS, št. 54/07-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZSReg).
V skladu z navedenim in na podlagi citiranih pravnih podlag je Pooblaščenec ugotovil, da je organ napačno uporabil pravni predpis (2. in 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), na podlagi katerega je odločil o zahtevi prosilke, zato je Pooblaščenec v celoti ugodil pritožbi prosilke in, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odločbo organa odpravil ter sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Tina Kraigher Mišič, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka