Prosilec - Državni izpitni center
+ -Številka: 090-93/2014
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek
Sodba Upravnega sodiščaPOVZETEK:Pooblaščenec je ugotovil, da organ z informacijami o uspehu posamezne šole pri splošni maturi za leto 2013 in o uspešnosti kandidatov pri splošni maturi po ocenah in odstotnih točkah, razpolaga v materializirani obliki v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, saj jih je zmožen priklicati iz svoje računalniške baze podatkov. Prav tako organ razpolaga z ustreznimi napravami ter strokovnim znanjem za priklic zahtevanih informacij. Pooblaščenec je ocenil, da dodaten trud organa za priklic podatkov ostaja v razumnih mejah in gre za razumno količino administrativnega dela, kar pomeni, da ne gre za ustvarjanje novega dokumenta, temveč za informacijo javnega značaja. Pooblaščenec je pritožbi prosilca v tem delu ugodil in organu naložil posredovanje informacij. Zavrnil pa pritožbo, ki se nanaša na seznam dokumentov, iz katerih je razviden uspeh šol ali dijakov posameznih šol, iz razloga neobstoja informacij javnega značaja.
ODLOČBA:Številka: 090-93/2014/8
Datum: 3. 10. 2014
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 in 50/2014; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena, prvega in drugega odstavka 251. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi …….. (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Državnega izpitnega centra, Kajuhova ulica 32 U, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Ferfolja, Ljubič, Bauk o.p., d.o.o., Slomškova ulica 17, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-4/2014 z dne 21. 3. 2014, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se delno ugodi in se 1., 2. in 3. alineja 1. točke ter 2. točka izreka odločbe Državnega izpitnega centra, št. 090-4/2014 z dne 21. 3. 2014 odpravijo ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati dokumente, iz katerih izhaja:
- uspeh posameznih šol pri splošni maturi za predmete slovenščina, matematika in angleščina za leto 2013;
- porazdelitev kandidatov pri splošni maturi za leto 2013 po odstotnih točkah po šolah (lahko v razredih po 5 odstotnih točk) za predmete slovenščino, angleščino za osnovno in višjo raven ter matematiko za osnovno in višjo raven ter
- porazdelitev kandidatov pri splošni maturi 2013 po ocenah po šolah (koliko dijakov je dobilo oceno 1, 2, 3, 4 in 5 po šolah) za predmete slovenščino, angleščino za osnovno in višjo raven ter matematiko za osnovno in višjo raven,
vse na način, da identiteta posameznika, ki je opravljal maturo, ni razkrita.
2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
3. V tem postopku niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 21. 2. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval kopije dokumentov ali druge podatke, iz katerih bo razvidno:
1. uspeh posameznih šol pri maturi po predmetih slovenščina, matematika in angleščina za leto 2013;
2. porazdelitev kandidatov pri splošni maturi 2013 po odstotnih točkah po šolah (lahko v razredih po 5 odstotnih točk, kot je v tabelah v Poročilu) za predmete slovenščino, angleščino (osnovno in višjo raven) in matematiko (osnovno in višjo raven);
3. porazdelitev kandidatov pri splošni maturi 2013 po ocenah po šolah (koliko dijakov je dobilo oceno 1, 2, 3, 4 in 5 po šolah) za predmete slovenščino, angleščino (osnovno in višjo raven) in matematiko (osnovno in višjo raven);
4. če teh dokumentov ni, druge dokumente, iz katerih bo lahko te podatke razbral ali pa kopije surovih dokumentov ali baz podatkov;
5. seznam dokumentov, iz katerih je razviden uspeh šol ali dijakov posameznih šol (po oceni ali po odstotnih točkah) pri posameznih predmetih na maturi 2013.
Informacije je zahteval v anonimizirani obliki – brez osebnih podatkov in v elektronski obliki.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-4/2014 z dne 21. 3. 2014, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, razen v delu, kjer je prosilca glede 1. točke zahteve napotil na spletno stran organa. Organ je navedel, da ni zavezan ustvariti, pridobiti, obnoviti ali vzpostaviti dokumenta, ki v času zahteve ne obstaja. Organ tudi ni zavezan iskati podatkov, ki jih nima že v trenutku, ko je zahteva podana, niti ni zavezan podatkov zbirati, obdelovati ali opravljati raziskave ali analize z namenom, da bi ustvaril podatek, ki ga zahteva prosilec. Ker podatki, kot jih zahteva prosilec, pri organu ne obstajajo, je zahtevo zavrnil. Nadalje je navedel, da razpolaga izključno z analizami po šolah, ki so, v skladu z 18.a členom Zakona o maturi (Uradni list RS, št. 1/2007 – UPB; v nadaljevanju ZMat), objavljeni v Letnem poročilu splošne mature 2013, v poglavju Analiza kakovosti splošne mature po šolah in dosegljivi na spletem portalu organa. Glede podatkovne baze, za katero podrejeno prosi prosilec, je organ navedel, da predstavlja osebne podatke v individualizirani in neanonimizirani obliki in je kot taka neprenosljiva. Organ na podlagi zakona zbira in obdeluje osebne podatke kandidatov, ki jih mora varovati v skladu z zakonom. In ker v primeru posredovanja baze podatkov ne more zagotavljati zaščite osebnih podatkov, ki jo je po zakonu dolžan, je zahtevo zavrnil tudi v tem delu.
Zoper odločbo organa je prosilec pravočasno vložil pritožbo in navedel, da je odločba nezakonita, saj je:
- jasno, da organ zahtevane podatke v neki obliki (v elektronski obliki) ima, saj je iz njih izrisal grafe, podatke pa je mogoče enostavno priklicati;
- jasno, da je te podatke mogoče enostavno priklicati iz baze, ker je Pooblaščenec že v odločbi stranke ………… potrdil, da je organ te podatke priklical in torej obstajajo. Organ pa vse dokumente mora hraniti in jih ne sme uničiti;
- iz dosedanjih odločb Pooblaščenca jasno, da bi organ moral posredovati anonimizirane podatke iz baze podatkov. Ker nikoli ni zahteval osebnih podatkov, temveč anonimizirane, se organ tudi ne more sklicevati na varstvo osebnih podatkov.
Navedel je še, da želi imena šol in točne podatke s ciframi in decimalkami in ne le grafov. Torej nič, kar organ ne bi objavil že v grafih v letnem poročilu.
Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Na poziv Pooblaščenca za posredovanje dokumentov, ki so predmet tega pritožbenega postopka in dodatnih pojasnil, je organ odgovoril, da v skladu z ZMat vodi zbirko podatkov o kandidatih splošne mature. Navedel je tudi nabor podatkov o kandidatu na maturi. Organ te podatke analizira (obdeluje) v skladu s sprejeto Metodologijo za pripravo analize kakovosti mature po posameznih šolah (v nadaljevanju Metodologija). Analiza kakovosti splošne mature po posameznih šolah je pripravljena brez razkrite identitete šol, kar onemogoča razvrščanje šol in je vsako leto objavljena v letnem poročilu splošne mature. Analize, ki se nahajajo v poglavju Analiza kakovosti splošne mature po posameznih šolah, so:
- Število udeleženih, prijavljenih, odjavljenih in neudeleženih kandidatov po posameznih šolah,
- Porazdelitev na splošno maturo prijavljenih kandidatov po posameznih šolah,
- Porazdelitev šol glede na dosežen splošni uspeh (splošni uspeh šole je povprečna vrednost splošnega uspeha vseh kandidatov, ki so splošno maturo opravili v celoti),
- Porazdelitev šol glede na delež uspešnih kandidatov (delež uspešnih kandidatov je odstotni delež kandidatov, ki so splošno maturo opravili, glede na število kandidatov, ki so splošno maturo opravljali),
- Prikaz šol glede na delež uspešnih in glede na delež odjavljenih kandidatov ter glede na dosežen splošni uspeh.
Organ v skladu z navedenimi predpisi pripravlja samo naštete analize po šolah in še to tako, da je identiteta šole zakrita. V skladu s prvim odstavkom 56. člena Zmat so podatki, ki jih organ hrani v svoji zbirki, namenjeni za analize mature znotraj posameznih šol. Prav tako v skladu s prvim odstavkom 18.a člena ZMat kakovost mature zagotavljajo in ugotavljajo šole, ki lahko na podlagi teh podatkov opravljajo analize na ravni svoje šole. Vse analize, ki jih organ pripravlja v skladu z ZMat na nivoju posameznega predmeta, se izvajajo na nacionalni ravni (na ravni Slovenije) in ne na ravni posamezne šole, kar izhaja tudi iz poglavij Letnega poročila: Uspeh maturantov pri nekaterih predmetih in Priloge k edukometrični analizi. Organ je še navedel, da ne pripravlja dokumentov na ravni posamezne šole, zato zahtevana informacija ne obstaja v obliki dokumenta, dosjeja, registra… V takem primeru organ tudi ni zavezan ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, ki v času zahteve še ne obstaja. Organ je zavezan zagotoviti dostop samo do informacij, ki v trenutku zahteve že obstojijo, in torej ni zavezan iskati podatkov, ki jih nima v trenutku, ko je zahteva postavljena, oziroma jih zbrati, obdelovati ali opravljati nove raziskave ali analize z namenom, da bi ustvaril dokument, ki ga zahteva prosilec.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec pri organu dne 20. 8. 2014 opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP, na katerem je Pooblaščenec sam ocenil in presodil dejstva, ki se nanašajo na zahtevo in pritožbo prosilca.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Organ se je v izpodbijani odločbi, pojasnilih in na ogledu skliceval, da s surovimi podatki razpolaga, da pa bi priprava podatkov, kot jih zahteva prosilec, pomenila nastanek novega dokumenta, česar pa organ po ZDIJZ ni dolžan narediti. Pooblaščenec je tako ugotavljal, s katerimi podatki organ razpolaga, kako jih hrani oz. vodi v računalniški obliki ter ali priklic podatkov, kot jih zahteva prosilec v 1., 2. in 3. točki zahteve, predstavlja nastanek novega dokumenta.
Organ je na ogledu in camera in naknadno dne 28. 8. 2014 pojasnil, da nikjer v podatkovnih bazah organa ni zbranih in tako obdelanih podatkov, kot jih zahteva prosilec. Kar pomeni, da bi moral ustvariti nov dokument, saj zahtevanih podatkov ne more preprosto priklicati iz baze podatkov. V podatkovnih bazah obstajajo surovi podatki po kandidatih, v tabelah pa ni npr. povprečij ali drugih agregiranih podatkov po šolah. Ker ZDIJZ od zavezancev zahteva, da omogočijo prosilcem dostop do informacij, ki v času zahteve pri organu že obstajajo, organ ni zavezan ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti novega dokumenta, kar pomeni, da gre za enostavne priklic. Po mnenju organa enostaven priklic pomeni, da gre za nezahtevno in kratkotrajno opravilo, ki ga lahko opravi zaposleni pri organu s srednjo ali višjo izobrazbo splošne ali informacijske usmeritve, na podlagi ustreznih navodil. V kolikor torej prosilec od organa želi podatke, ki v bazi obstajajo, četudi zgolj v elektronski obliki in se jih iz nje resnično enostavno prikliče, se organ strinja, da gre za priklic podatkov. Merilo/kriterij, ali gre za enostaven priklic podatkov iz elektronske baze, je torej po mnenju organa:
- zahtevnost in potrebna strokovna usposobljenost osebja za tako opravilo in
- čas, ki je potreben za tako delo.
Če zahtevnost takega opravila narekuje strokovno usposobljenost s specializacijo, magisterijem ali celo doktoratom znanosti, tako delo ne more biti enostaven priklic. Organ razpolaga z enim samim ali morda dvema
tako vrhunskima strokovnjakoma, ki zahtevane podatke lahko pripravita v obliki, kot jo je prosilec zahteval.
V kolikor mora organ opraviti dela, ki niso enostavna, povezovati več različnih tabel (npr. šifranti, ipd.) in pri
tem opravi več ur dela, gre po mnenju organa za ustvarjanje novega dokumenta. Še posebej pa enostaven priklic ne more biti izračun, statistika ali drugačen agregat, kar se na podlagi podatkov šele ustvari (izračuna, oceni...). Npr. že za tako enostavno statistiko, kot je aritmetična sredina podatkov, obstaja več formul izračuna
(vzorčna aritmetična sredina, populacijska aritmetična sredina) in od namena uporabe je včasih odvisno, katera
je prava. Če lahko zaposleni z nekaj »kliki« v kratkem času prikliče zahtevane podatke na zaslon ali tiskalnik, se
organ strinja, da to lahko obravnava kot enostaven priklic. Če pa je za to delo potreben daljši čas, npr. več kot
uro dela enega zaposlenega, to ne more biti enostaven priklic. Organ v svojih bazah razpolaga z množico podatkov za obdobje zadnjih dvajsetih let in nima prostih kapacitet med zaposlenimi, da bi lahko pogosto ali
stalno opravljal dodatna dela, ki niso predvidena. Organ meni, da ustvarjanje novih podatkov (analiz, statistik), ki predhodno še niso obstajali kot surovi podatki v bazi ali kot že narejeni rezultati analiz, predstavlja na področju elektronsko hranjenih podatkov ekvivalent »ustvarjanju novega« dokumenta. Če namreč prosilec lahko zahteva ustvarjanje novih analiz iz obstoječih surovih podatkov in to ni nov dokument, namreč ni razvidno, kdaj bi sploh lahko šlo za nov dokument?! Rešitev omenjene zagate bi seveda bil dostop do surovih podatkov, iz katerih bi si prosilec sam, skladno s svojim znanjem in zmožnostmi, ustvaril želene nove statistike/analize. Ker so surovi podatki v bazah hkrati osnovi podatki o posameznikih (kandidatih, učencih, ...), gre za zbirko osebnih podatkov. Četudi brez identifikatorja (ime, priimek, EMŠO), lahko surovi podatki še vedno omogočajo identifikacijo brez izdatnega napora, kar ni skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1). Npr. že navzkrižne tabele spremenljivk šola, predmet in ocena posameznika (število posameznikov s posamezno oceno na posamezni šoli) bi tako v spomladanskem izpitnem roku, še izraziteje pa v jesenskem, omogočile identifikacijo prenekaterih posameznikov. Z dostopom do surovih podatkov za celotno Slovenijo (ali celotno šolo) lahko prosilec pride do osebnih podatkov, do katerih skladno z ZVOP-1 ni upravičen.
Pooblaščenec je na ogledu in camera vpogledal v evidenco kandidatov splošne mature za leto 2013, ki jo organ vodi v skladu z določbami ZMat. Evidenca je sestavljena iz več tabel in šifrantov, povezovalni znak med tabelami pa je EMŠO. Po tabelah so osebni podatki dijakov oz. kandidatov splošne mature iz 55. člena ZMat. Pooblaščenec je ugotovil, da organ razpolaga s surovimi podatki, ki jih zahteva prosilec v 4. točki zahteve, ne razpolaga pa s podatki iz 1., 2. in 3. točke zahteve v eni tabeli. Drugače povedano, podatki o uspehu posamezne šole pri splošni maturi, porazdelitev kandidatov pri splošni maturi po odstotnih točah in po ocenah za predmete matematika, slovenščina in angleščina po šolah se nahajajo v več tabelah. Nadalje je Pooblaščenec tudi preveril, katere podatke o splošni maturi organ pošiljam posamezni šoli kot povratno informacijo o uspešnosti šole in njenih dijakov na maturi. Na primeru šole, Gimnazije Bežigrad, za leto 2014 (op. organ pojasni, da so vsem šolam vsako leto posredovane istovrstne informacije), je Pooblaščenec ugotovil, da organ vsem šolam, na katerih se je opravljala splošna matura, pošilja povratne informacije o dosežkih pri splošni maturi po portalu e-Ric. Posredovani podatki po šolah vključujejo podatke o kandidatu (ime, priimek, datum in kraj rojstva), predmetih, oceni maturitetnih predmetov v 3. in 4. letniku, splošnem uspehu v 3. in 4. letniku ter podatke o uspehu pri maturi. Slednji obsegajo oceno, število točk in odstotne točke za posamezen maturitetni predmet ter splošni uspeh. Glede na navedeno dokumenti, kot povratna informacija o uspešnosti posamezne šole in njenih dijakov na maturi, vsebujejo zahtevane surove podatke (4. točka zahteve). Pred posredovanjem navedenih dokumentov prosilcu, bi bilo treba izvesti še delni dostop, da bi se onemogočila identifikacija posameznika.
Ker organ surove podatke vodi v računalniški obliki, je Pooblaščenec preveril možnost, ali organ lahko iz evidence kandidatov splošne mature za leto 2013 prikliče zahtevane podatke na način, da identiteta kandidatov ni mogoča. Pri tem je ugotovil, da prosilcu lahko posreduje zahtevane surove podatke v štirih dokumentih, ki jih prosilec nato sam obdela in dobi želene podatke (1., 2. in 3. točka zahteve):
- dokument, ki vsebuje šifro šole, šifro predmeta in oceno;
- dokument, ki vsebuje šifro šole, šifro predmeta, odstotno točko;
- dokument, ki vsebuje šifro šole in navedbo šole;
- dokument, ki vsebuje šifro predmeta in navedbo predmeta.
Navedene dokumente je organ na ogledu priklical z enostavno računalniško operacijo ali ukazom, kar je organu vzelo le nekaj minut dela. Navedeno pomeni, da priprava podatkov na naveden način niti po mnenju organa ne pomeni nastajanje novega dokumenta in zato s tega vidika organ nima zadržkov za njihovo posredovanje prosilcu.
Ker je organ že za pripravo navedenih štirih dokumentov izvedel določen računalniški ukaz, priprava katerega je tudi po mnenju organa enostavnejša (po vidiku zahtevnosti in časovnem vidiku) in zato po navedbah organa še ne pomeni nastajanje novega dokumenta, je Pooblaščenec preveril, ali organ lahko naredi korak/e naprej in prikliče točno zahtevane podatke iz 1., 2. in 3. točke zahteve. Pooblaščenec je ugotovil, da bi organ za priklic teh podatkov potreboval ustrezno kodo (ukaz). Po ugotovitvah na ogledu in pojasnilih organa organ podatke iz 1., 2. in 3. točke zahteve lahko prikliče, vendar to po njegovem mnenju že predstavlja nov dokument, ki pa ga organ ni dolžan ustvariti.
Pooblaščenec je v nadaljevanju presojal takšen priklic podatkov z vidika definicije informacije javnega značaja. Kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
V duhu namena zakona, da se zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacijo javnega značaja, je torej pri dokumentih ali podatkih, ki se nahajajo v informacijskih bazah organa, potreben relativiziran pristop oz. je treba uporabiti strožji kriterij presoje, kdaj gre za izdelavo novega dokumenta. V praksi se je tako izoblikovalo stališče, da mora organ zavezanec omogočiti dostop do dokumentov, ki se nahajajo v računalniških bazah, čeprav priklic iz zbirke, tehnično gledano, pomeni nastanek (ustvarjanje) novega dokumenta. Določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je torej treba pri informacijah, ki izhajajo iz računalniških baz, interpretirati cum grano salis. Pooblaščenec se zaveda, da je v določenih primerih za priklic podatkov iz računalniške baze lahko potreben določen čas. Vendar je pri tem treba upoštevati, da mora organ narediti vse, kar je razumno mogoče pričakovati od njega, da zadosti zahtevam za dostop do informacij javnega značaja. Organi so po ZDIJZ dolžni prosilcu posredovati zahtevane informacije v zahtevani obliki ob predpostavki, da razpolagajo tako z informacijo kot tudi z ustreznimi napravami ter strokovnim znanjem, da je takšen priklic informacij mogoč. Pri tem ni pomembno, ali organi z zahtevanimi podatki že razpolagajo v obliki datoteke, pač pa je pomembno, ali informacijo lahko prikličejo iz svojega informacijskega sistema. Takšen priklic informacij pa ne pomeni nastanka novega dokumenta.
Gledano s kvantitativnega vidika v konkretnem primeru prosilec zahteva le določen del evidence, razvrščen po določenih merilih glede na uspeh pri maturi po ocenah in po odstotnih točkah za določene predmete po šolah. Kot izhaja iz gornje opredelitve informacije javnega značaja, je s pojmom informacija javnega značaja praviloma mišljena le informacija, ki že obstaja, tako da zavezanemu organu ni treba vložiti pretiranega dodatnega dela, truda ali predelave pri seznanitvi prosilca z njo. Preizkus, ali pridobitev informacije, ki je del širšega sistema, od organa terja pretiran ali le razumen delovni vložek, ostaja stvar presoje v vsakem primeru posebej. Organ mora torej ob vsaki zahtevi znova oceniti, kakšen delovni vložek terja pridobitev podatka, ki »plava« v sistemu. V konkretnem primeru ni dvoma, da organ z informacijami, ki jih zahteva prosilec, razpolaga v materializirani obliki v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, saj jih je zmožen priklicati iz svoje računalniške baze podatkov. Prav tako organ razpolaga, tako izhaja tudi iz pojasnila organ z dne 28. 8. 2014, z ustreznimi napravami ter strokovnim znanjem za priklic zahtevanih informacij. Pooblaščenec je ocenil, da dodaten trud organa za priklic podatkov ostaja v razumnih mejah in gre za razumno količino administrativnega dela, kar pomeni, da ne gre za ustvarjanje novega dokumenta, temveč za informacijo javnega značaja. Iz tega sledi, da mora organ podatke iz širšega sistema (evidence, registra itd.) priklicati in prosilčevi zahtevi ugoditi.
Nesprejemljivo bi bilo stališče, da so tehnične in/ali strokovne prepreke v konkretnem primeru tako velike, da bi samo zaradi njih bil dostop do sicer javnih informacij onemogočen. Trditev organa, da zahtevanih podatkov ni mogoče hitro in na enostaven način priklicati iz obstoječe baze organa, je torej neutemeljena. Organ je zgolj pavšalno navajal, da zahtevanih podatkov ni mogoče »hitro in enostavno priklicati« iz računalniških baz, pri čemer trditve ni konkretiziral. Na tem mestu Pooblaščenec pojasnjuje, da bi moral organ v primeru, da bi prosilec zahteval samo surove podatke, navedene v povratnih informacijah o dosežkih pri splošni maturi šolam, te anonimizirati. Takšna anonimizacija bi zahtevala bistveno več časa in napora, kot priklic podatkov iz računalniške baze, saj bi bilo treba za vsakega dijaka, jih je pa skoraj 9000, prekriti varovane osebne podatke. Pooblaščenec pojasnjuje, da količina dela še ni razlog za zavrnitev zahteve. Posredovanje informacij javnega značaja je namreč ena izmed zakonsko določenih nalog organa, zato je organ dolžan zagotoviti tudi ustrezna sredstva in kader, ki bi obsežne zahteve reševal.
Ugotovitve, da ne gre za nastajanje novega dokumente, potrjuje tudi praksa Pooblaščenca, iz katere izhaja, da je organ o vsebinsko podobnih zadevah (zahtevani so bili podatki o uspešnosti dijakov pri posameznem maturitetnem predmetu po šolah) že izdal odločbe št. 021-61/2005/7 z dne 28. 2. 2006, št. 090-186/2012/7 z dne 12. 11. 2012 in št. 090-22/2013/6 z dne 19. 4. 2013 ter v vseh postopkih ugotovil, da organ s podatki razpolaga, da ne gre za nastajanje novega dokumenta in da gre za prosto dostopne informacije javnega značaja. Navedene odločitve Pooblaščenca je potrdilo tudi Upravno sodišče RS.
Prav tako je mogoče analogijo, ali gre za nastajanje novega dokumenta, vleči iz prakse Pooblaščenca v zadevah (odločba št. 090-214/2012/4 z dne 4. 12. 2012, št. 090-177/2013/7 z dne 18. 11. 2013 in 090-61/2014/6 z dne 13. 6. 2014), kjer so bili predmet odločanja podatki o povprečnih dosežkih učencev in učenk pri nacionalnem preverjanju znanja iz angleščine, slovenščine in matematike poimensko po šolah. Tudi v navedenih zadevah je Pooblaščenec ugotovil, da ne gre za nastajanje novega dokumenta, temveč za prosto dostopno informacijo javnega značaja. Odločitev Pooblaščenca je potrdilo tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. U I 44/2013, z dne 16. 10. 2013, s katero je potrdilo odločbo št. 090-214/2012/4, z dne 5. 12. 2012, iz katere izhaja ugotovitev, da priklic zahtevanih podatkov iz računalniške baze v konkretnem primeru ne pomeni ustvarjanje novega dokumenta. S to sodbo je sodišče napolnilo vsebino pravnega pojma stopnje prizadevanja organov, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju (2. člen ZDIJZ), s tem ko je za istovrstne in/ali podobne podatke ter enak postopek priklica podatkov odločilo, da je priprava izpisa v konkretnem primeru ravnanje, ki v smislu ZDIJZ ne pomeni ustvarjanja novega dokumenta, ampak gre za ravnanje, ki je zaobseženo z namenom ZDIJZ. Glede na dejstvo, da organ podatke o maturi vodi na enak način kot podatke o nacionalnem preverjanju znanja (v evidenci, ki je razdeljena v več tabel) in da so predmet odločanja v konkretni zadevi istovrstni podatki kot v zadevi št. 090-214/2012/4, z dne 5. 12. 2012, le da gre za podatke o maturi, da organ v omenjeni zadevi sploh ni zanikal obstoja zahtevanih informacij oz. zatrjeval, da priklic informacij ni mogoč ali da to že predstavlja ustvarjanje novega dokumenta, je odločitev Pooblaščenca, da priklic zahtevnih podatkov v konkretnem primeru iz evidence kandidatov splošne mature za leto 2013 ne pomeni nastanka novega dokumenta, še toliko bolj pravilna.
Organ je v 2. točki izreka izpodbijane odločbe odločil, da je uspeh na maturi po posameznih šolah objavljen na spletni strani organa www.ric.si, splošna matura, statistični podatki, Letno poročilo splošne mature 2013, v poglavju Analiza kakovosti splošne mature po šolah. S takšno odločitvijo, napotitvijo na spletno stran, organ ni ugodil 1. točki zahteve, saj prosilec s tem ni pridobil podatka, katera šola je na katerem mestu, iz tega razloga je Pooblaščenec 2. točko izreka izpodbijane odločbe na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odpravil in sam rešil zadevo. Pooblaščenec je ugotovil, da je o enakem dejanskem stanju, le da so bili zahtevani podatki za leto 2009 in 2010 že bilo odločeno z odločbo Pooblaščenca št. 090-22/2013/6 z dne 19. 4. 2013, ki je bila potrjena tudi s strani Upravnega sodišča RS št. IU 827/2013-10 in št. IU 1863/2012-24.
Ker organ z dokumenti iz 1., 2. in 3. točke zahteve prosilca razpolaga in gre za informacijo javnega značaja, je treba ugotoviti, ali zahtevani dokumenti predstavljajo katero izmed izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Na ogledu je organ glede posredovanja zahtevanih dokumentov prosilcu izrazil pomisleke glede varstva osebnih podatkov. Pooblaščenec je ugotovil, da je strah organa odveč, saj prosilec ne zahteva podatkov o uspešnosti pri maturi poimensko za vsakega dijaka. Hkrati pa je Pooblaščenec ugotovil, da na podlagi zahtevanih podatkov ni mogoča identifikacija posameznika, saj gre za podatke o opravljanju splošne mature za predmete skupnega dela (slovenščina, matematika in tuj jezik), ki so obvezni za vse kandidate in ne npr. za podatek o uspešnosti pri maturi iz ruščine, ki jo mogoče res opravlja le en dijak na posamezni šoli. Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da ni podana izjema varstva osebnih podatkov in da gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja.
Ker je iz evidence organa mogoče priklicati podatke iz 1., 2. in 3. točke zahteve prosilca in to ne predstavlja nastanek novega dokumenta, se Pooblaščenec ni spuščal v presojo prostega dostopa do drugih dokumentov, ali do surovih dokumentov ali baz podatkov, iz katerih bo prosilec lahko razbral podatke iz 1., 2. in 3. točke zahteve (4. točka zahteve), saj je prosilec te zahteval šele podredno, v primeru, da priklic podatkov iz 1., 2. in 3. točke zahteve, ne bi bil mogoč. Odločitev o zahtevi iz 4. točke bi dejansko pomenila odločitev preko zahtevka, zato je Pooblaščenec 3. alinejo 1. točke izreka izpodbijane odločbe, s katero je organ 4. točko zahteve zavrnil, na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP odpravil in sam odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Na podlagi navedb in izjav organa ter ugotovitev na ogledu je Pooblaščenec ugotovil, da dokumenti iz 1., 2. in 3. točke zahteve prosilca obstajajo in izpolnjujejo vse zakonske kriterije za informacijo javnega značaja, kot izhajajo iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca v tem delu ugoditi. Na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP je Pooblaščenec 1. in 2. alinejo 1. točke ter 2. točko izreka izpodbijane odločbe odpravil in sam odločil o zadevi. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v 1. točki izreka te odločbe. Organ je dolžan to izvršiti v roku 31 (enaintrideset) dni od prejema te odločbe.
Na tem mestu se Pooblaščenec, čeprav organ tega v konkretnem primeru izrecno ni utemeljeval, izhaja pa iz vseh predhodnih zadev v zvezi z dostopom do podatkov o uspešnosti pri maturi ali nacionalnem preverjanju znanja po šolah, opredeljuje do javnosti teh podatkov kot »škodljivih« za posamezno šolo. Svoje stališče glede neškodljivosti teh podatkov, dostopnih javnosti, Pooblaščenec opira tudi na članek Javnost podatkov kot škodljiva provokacija? (Pravna praksa, št. 29 – 30, z dne 24. 7. 2014). V Angliji in Walesu so rezultati zunanjega preverjanja znanja po posameznih šolah objavljeni že od leta 1992. Leta 2001 je Wales javnost teh podatkov ukinil, praksa v Angliji pa je ostala nespremenjena. Študija primerjave uspešnosti valižanskih šol za obdobje od 2002 do 2008 s prejšnjim obdobjem (do leta 2001) je pokazala, da se je v Walesu po ukinitvi javnosti podatkov o uspešnosti šol statistično značilno poslabšala, predvsem tistih s spodnje polovice lestvice. Avtorji argumentirano dokazujejo, da je najverjetnejši razlog za poslabšanje pomanjkanje »javnega pritiska«, ki je podpovprečne šole bolj silil k izboljšanju. Pooblaščenec se zaveda, da tuja praksa za konkreten postopek ni zavezujoča, vsekakor pa dodatno podkrepi stališče Pooblaščenca in tudi Upravnega sodišča RS, da je kakršenkoli strah organa o negativnih posledicah javnosti podatkov o uspešnosti posamezne šole pri maturi ali nacionalnem preverjanju znanja, odveč.
Glede seznama dokumentov, iz katerih je razviden uspeh šol ali dijakov posameznih šol (po oceni ali po odstotnih točkah) pri posameznih predmetih na maturi 2013 (5. točka zahteve) je Pooblaščenec na ogledu ugotovil, da organ s takšnim dokumentom ne razpolaga. Upoštevaje navedenega argumenta je Pooblaščenec ugotovil, da je organ v tem delu pravilno odločil, da je odločba prvostopenjskega organa v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato je pritožbo v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem
pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka