RAFI d.o.o. - AJPES
+ -Številka: 090-38/2014/4
Kategorije: Ponovna uporaba
Sodba Upravnega sodiščaPOVZETEK:
Prosilec je za ponovno uporabo v pridobitne namene zahteval prevzem podatkov vseh enot Poslovnega registra Slovenije, z zagotovljenimi dnevnimi spremembami. Organ je zahtevi ugodil, zaračunal nadomestilo za ponovno uporabo in določil pogoje ponovne uporabe. Prosilec je v pritožbenem postopku izpodbijal nadomestilo ponovne uporabe in postavljene pogoje. Pooblaščenec je ugotovil, da določbe tretjega odstavka 34.a člena ZDIJZ ni mogoče uporabiti, saj z brezplačnim vpogledom v aplikacijo ePRS uporabnik ne dobi celotne baze ter periodičnih sprememb, kot to zahteva prosilec, ampak zgolj vpogled v podatke oz. izpis posameznega poslovnega subjekta glede na iskalni pogoj. Organ je tako utemeljeno zaračunal nadomestilo za ponovno uporabo v pridobitne namene, neupravičeno pa DDV, saj organ v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDDV-1 v tem primeru ne šteje za davčnega zavezanca. Pooblaščenec je še ugotovil, da je organ pogoje ponovne uporabe določil v skladu s 26. členom Uredbe.
ODLOČBA:
Številka: 090-38/2014/7
Datum: 21. 5. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2 in 23/2014; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega in drugega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E in 65/2008-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi podjetja RAFI d.o.o., Šarhova ulica 7, 2000 Maribor, ki ga zastopa direktor …….. (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, Tržaška cesta 16, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 317-1004/2013-5 z dne 23. 1. 2014 v zadevi odobritve ponovne uporabe informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca zoper 2. točko izreka odločbe Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve št. 317-1004/2013-5 z dne 23. 1. 2014 se delno ugodi in se ta odpravi v delu, ki se nanaša na 22-odstotni davek na dodano vrednost.
2. V preostalem delu se pritožba zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 3. 12. 2013 vložil zahtevo za ponovno uporabo informacij javnega značaja, v kateri je zahteval prevzem podatkov vseh enot Poslovnega registra Slovenije (v nadaljevanju PRS) v TXT in XML formatu, z zagotovljenimi dnevnimi spremembami. Kot namen ponovne uporabe v pridobitne namene za uporabo v lastnih poslovnih procesih je navedel interne računalniške aplikacije, za uporabo v proizvodu ali storitvi pa računalniške aplikacije.
Organ je prosilca pozval na dopolnitev namena uporabe podatkov, ki mora vsebovati podatke o tem, v katerih računalniških aplikacijah bodo uporabljeni podatki PRS. Obvestil ga je, da za pripravo podatkov zaračuna nadomestilo skladno s Tarifo nadomestil za ponovno uporabo informacij javnega značaja Poslovnega registra Slovenije (v nadaljevanju Tarifa), ki je objavljena na spletni strani organa (http://www.ajpes.si/Registri/Poslovni_register/Ponovna_uporaba).
Prosilec je odgovoril, da zaradi poslovnih skrivnosti me more izdati imen ali katerihkoli drugih informacij, ki bi razkrivale, za katere aplikacije gre. Vse aplikacije so v fazi načrtovanja ali implementacije, zato tudi še ni možen pregled javnega dostopa do podatkov. Prav tako opozarja, da je po 17. členu ZDIJZ potrebna opredelitev le o pridobitnem ali nepridobitnem namenu, to pa je bilo opravljeno že v sami zahtevi.
Organ je dne 23. 1. 2014 izdal odločbo št. 317-1004/2013-5 in ugodil zahtevi za ponovno uporabo podatkov vseh enot PRS, v širšem naboru, z zagotovljenimi dnevnimi spremembami, za namen uporabe v lastnih poslovnih procesih – interne računalniške aplikacije in v proizvodu ali storitvi – računalniške aplikacije. Prosilcu je po 5. členu Tarife zaračunal nadomestilo, v višini 22.052,00 EUR na leto, povečano za 22-odstotni davek na dodano vrednost, ki se plačuje mesečno v višini dvanajstine letne cene. Rok plačila je 8 dni po izstavitvi računa. Kot pogoj je določil, da mora prosilec pridobljene informacije uporabljati skladno s predpisi, podatkov ne sme spreminjati in jih posredovati drugim uporabnikom za nadaljnjo ponovno uporabo. Podatke lahko obdela in te obdelane podatke lahko javno objavlja in posreduje drugim uporabnikom le v okviru lastne storitve ob navedbi vira podatkov »AJPES – Poslovni register Slovenije« in datuma njihovega prevzema.
Prosilec se je zoper odločbo pravočasno pritožil in navedel, da je izračunana višina nadomestila neupravičena in v nasprotju s tretjim odstavkom 34.a člena ZDIJZ. Organ namreč informacije o enotah PRS v splet posreduje brezplačno preko aplikacije ePRS, zato zahteva odpravo nadomestila. Prav tako zahteva odpravo 3. točke izreka odločbe (račun). Nadalje prosilec ugovarja obrazložitvi v delu, ki omejuje uporabniški vmesnik njegove storitve in zahteva odpravo omejitev prikaza le za posamezni subjekt, ki ustreza njegovi poizvedbi, saj je to bolj okrnjen uporabniški vmesnik, kakor storitev ePRS, prav tako pa ni zakonske podlage ali uredbe, ki bi omejevala uporabniške vmesnike in iskanje po podatkih iz PRS. Nadalje ugovarja delu odločbe, ki določa naziv vira podatkov »AJPES – Poslovni register Slovenije«, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 26. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Uredba) in zahteva spremembo, skladno z navedeno določbo uredbe. Prav tako ugovarja delu obrazložitve, ki določa, da se zaradi pravilnega razumevanja objavi tudi datum njihovega prevzema. Datum se nanaša na ažurnost podatkov (kateri je že zajet v odločbi) in ne na pravilnost razumevanja, zato zahteva odpravo »oziroma na njihovo pravilno razumevanje«. Prosilec je še navedel, da organ ni odločil o opozorilu iz dopolnitve z dne 15. 1. 2014, ki razlaga opredelitev rabe le kot pridobitno oz. nepridobitno, medtem ko dopolnilna odločba še naprej specifično omejuje uporabo podatkov. Prosilec zahteva odpravo specifičnih omejitev in zahteva omejitev le na pridobitno dejavnost.
Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Za razjasnitev dejanskega stanja je Pooblaščenec dne 8. 4. 2014 pri organu odpravil ogled in camera.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Predmet tega pritožbenega postopka je cena ponovne uporabe (2. in 3. točka izreka odločbe) ter določitev pogojev ponovne uporabe (4. točka izreka odločbe).
Pojem ponovne uporabe informacije javnega značaja določa tretji odstavek 4. člena ZDIJZ. Ponovna uporaba informacij javnega značaja po tej določbi pomeni uporabo s strani fizičnih oseb ali pravnih oseb za pridobitne ali nepridobitne namene, razen za prvotni namen v okviru javne naloge, zaradi katerega so bili dokumenti izdelani. Ključno za ponovno uporabo informacij je, da organi javnega sektorja informacije primarno zbirajo za izvrševanje svojih javnih nalog, že zbrane informacije pa lahko posredujejo prosilcem za nadaljnjo uporabo v pridobitne ali nepridobitne namene. Razlikovanje med pridobitnim in nepridobitnim namenom ne vpliva na to, ali je šteti posamezno uporabo informacije javnega značaja za ponovno uporabo. Ta razlika dobi pomen samo ob vprašanju, ali sme organ zaračunati ceno za ponovno uporabo.
Prosilec je v skladu s 25.a členom Uredbe v zahtevi ponovno uporabo informacij javnega značaja opredelil kot ponovno uporabo v pridobitne namen. Javni sektor, konkretneje vsak posamezen organ, ima po določilu prvega odstavka 34.a člena ZDIJZ pravico, da za ponovno uporabo v pridobitne namene zaračuna ceno, razen v primeru uporabe z namenom informiranja, zagotavljanja svobode izražanja, kulture in umetnosti in uporabe informacij s strani medijev. V 25.b členu Uredba še določa, da kadar organ prosilcu zaračuna ceno ponovne uporabe, lahko od prosilca zahteva vnaprejšnje plačilo odmerjene cene in posreduje informacije javnega značaja za ponovno uporabo na podlagi dokazila o plačilu odmerjene cene in morebitnih materialnih stroškov za posredovanje informacij. Določba tretjega odstavka 34.a člena ZDIJZ določa, da organ ne zaračuna ponovne uporabe informacij, če jih v svetovni splet posreduje brezplačno.
Ker se je prosilec skliceval na določbo tretjega odstavka 34.a člena ZDIJZ, je bilo treba ugotoviti, ali organ zahtevane informacije posreduje v svetovni splet brezplačno. Ker je določba tretjega odstavka 34. člena ZDIJZ pomensko kratka in ker tako široko področje, kot je posredovanje informacij v svetovni splet, zajema v enem samem stavku, je potrebno namen zakonodajalca iskati s pomočjo teleološke razlage. Določba namreč z enim stavkom zasleduje več namenov. Nedvomno je namen zakonodajalca, tako prosilcem kot tudi organom, olajšati delo pri ponovni uporabi informacij ter njeni tehnični izvedbi, kadar se je organ že sicer odločil informacije v splet v celoti posredovati brezplačno, tako za pridobitno kot za nepridobitno ponovno uporabo. Organ lahko iste informacije prosilcem za pridobiten namen zaračuna, za nepridobiten namen pa jih mora vedno omogočiti brezplačno. Organi se lahko odločajo, da del informacij preko interneta uporabnikom brezplačno ponudijo v okrnjeni obliki, lahko se odločijo za časovno ali količinsko omejen dostop, ponudijo lahko brezplačen vzorec sicer plačljivih informacij, uporabijo lahko programske funkcije, ki onemogočijo pridobitno uporabo (na primer preprečitev nadaljnje obdelave) ali kateri drug tehnični način diferenciranja. Namen zakona je organu dopustiti, da se glede odplačnosti odloči sam, zato organu samemu prepušča opredelitev tehničnih in izvedbenih pogojev same diferenciacije. Organ lahko torej, prav z namenom ločitve pridobitnih in nepridobitnih uporabnikov, informacije v splet posreduje brezplačno le omejeno.
Prosilec je zahteval prevzem podatkov vseh enot PRS v TXT in XML formatu, z zagotovljenimi dnevnimi spremembami. Pooblaščenec je ugotovil, in tako je pojasnil tudi organ na ogledu in camera, da organ preko spletnega portala AJPES, preko ePRS aplikacije, omogoča brezplačen vpogled v podatke posamezne enote PRS glede na iskalni pogoj. Za dostop do aplikacije je potrebna le brezplačna registracija na spletni portal organa. Aplikacija ePRS omogoča vpogled v podatke o enotah PRS, ki opravljajo dejavnost na območju Republike Slovenije. Podatki se ažurirajo dnevno. Z brezplačnim vpogledom v aplikacijo ePRS uporabnik ne dobi celotne baze ter periodičnih sprememb, kot to zahteva prosilec, ampak zgolj vpogled v podatke oz. izpis posameznega poslovnega subjekta glede na iskalni pogoj. Ker posamični vpogledi v podatke PRS, prek aplikacije ePRS, določenim uporabnikom ne zadostujejo in bi radi podatke vseh enot poslovnega registra masovno vključili v lastne informacijske sisteme, organ tem omogoča ponudbo posebnih storitev, ki so prilagojene potrebam posameznih vrst prosilcev v pridobitni (komercialni) ali nepridobitni (nekomercialni) namen. V konkretnem primeru je organ prosilcu omogočil dostop do podatkov vseh enot poslovnega registra, v širšem naboru, z zagotovljenimi dnevnimi spremembami, za namen ponovne uporabe. Kot že navedeno, spletna aplikacija ePRS ne omogoča neomejenega brezplačnega dostopa do celotne zbirke podatkov PRS oz. do vseh enot poslovnega registra. Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da v konkretnem primeru določbe tretjega odstavka 34.a člena ZDIJZ ni mogoče uporabiti, saj med obema načinoma dostopa obstoji bistvena kakovostna in količinska razlika.
Organ ima sprejeto tarifo, na podlagi katere zaračunava nadomestilo stroškov za ponovno uporabo informacij javnega značaja PRS in je objavljena na spretni strani organa. V 5. členu tarife je, pod zap. št. 1.1.1.2a, določeno nadomestilo za prevzem podatkov v širšem naboru vseh enot z zagotovljenimi dnevnimi spremembami, v višini 22.052,00 EUR brez DDV. Glede na navedeno je organ pravilno in utemeljeno zaračunal nadomestilo za ponovno uporabo v višini 22.052,00 EUR.
Pooblaščenec pa je ugotovil, da je organ prosilcu neupravičeno zaračunal DDV po stopnji 22%, kot to izhaja iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe. V skladu s petim odstavkom 5. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF in 83/2012; v nadaljevanju ZDDV-1) je strošek oproščen plačila davka na dodano vrednost, saj se organ, kot oseba javnega prava, ne šteje za davčnega zavezanca v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, ki jih opravlja kot organ oblasti, če pobira takse, prispevke in druge dajatve ter plačila v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami. Prosilec torej ni dolžan plačati DDV.
Iz računa št. 14011677 z dne 28. 2. 2014 izhaja, da je organ prosilcu zaračunal dvanajstino nadomestila za ponovno uporabo v višini 1.837,67 EUR, povečano za 22% DDV, kar znaša 2.241,96 EUR. Hkrati je Pooblaščenec ugotovil, da je organ naveden račun odpravil z dobropisom št. 14017240 z dne 27. 3. 2014 v višini 2.241,96 EUR. Navedeno pomeni, da na podlagi izpodbijane odločbe ne obstoji račun, ki bi ga bilo treba, zaradi ugotovitve neupravičeno zaračunanega DDV, v tem pritožbenem postopku odpraviti. Organ je tako dolžan prosilcu izstaviti nov račun v skladu s to odločbo.
Glede na navedeno je Pooblaščenec pritožbi prosilca zoper 2. točko izreka izpodbijane odločbe delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odpravil 2. točko izreka odločbe št. 317-1004/2013-5 z dne 23. 1. 2014 v delu, ki se nanaša na 22% DDV. Pooblaščenec je namreč ugotovil, da prosilec v konkretnem primeru ni dolžan poravnati davka na dodano vrednost, temveč samo nadomestilo za ponovno uporabo v višini 22.052,00 EUR. Pritožba prosilca zoper 3. točko izreka izpodbijane odločbe, ki določa, da je rok plačila 8 dni po izstavitvi računa, je neutemeljena in se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.
Prosilec se pritožuje tudi zoper pogoje ponovne uporabe. V konkretnem primeru je organ v 4. točki izreka izpodbijane odločbe kot pogoje določil, da mora prosilec pridobljene informacije uporabljati skladno s predpisi, podatkov ne sme spreminjati in jih posredovati drugim uporabnikom za nadaljnjo ponovno uporabo. Podatke lahko obdela in te obdelane podatke lahko javno objavlja in posreduje drugim uporabnikom le v okviru lastne storitve ob navedbi vira podatkov: »AJPES – Poslovni register Slovenije« in datuma njihovega prevzema. Iz obrazložitve še izhaja, da v primeru, da prosilec objavlja ali posreduje podatke PRS v okviru lastne storitve, mora biti uporabniški vmesnik narejen tako, da ne omogoča izvoza celotne ali delne baze poslovnega registra, ampak se uporabniku prikažejo podatki ali omogoči prevzem podatkov poslovnega registra le za posamezni poslovni subjekt, ki ustreza njegovi poizvedbi.
Glede na določbo tretjega odstavka 22. člena ZDIJZ in 26. člena Uredbe v povezavi z definicijo ponovne uporabe, kot izhaja iz tretjega odstavka 4. člena ZDIJZ, je bistveni element ponovne uporabe pogoj ponovne uporabe. Za prosilca je namreč pomembno, kakšne pogoje za ponovno uporabo bo organ določil, saj je od njih odvisno, ali bo prosilec informacije javnega značaja sploh lahko ponovno uporabil na način, kot si je zamislil in kot želi. Če organ namreč prosilcu določi pogoje, ki prosilcu onemogočajo ponovno uporabo informacij javnega značaja na način, kot jih ima namen uporabiti prosilec, so takšne informacije za prosilca lahko neuporabne z vidika ponovne uporabe.
Pooblaščenec je ugotovil, da organ ni navedel predpisov, v skladu s katerimi mora prosilec uporabljati pridobljene informacije, kar predstavlja pomanjkljivost postopka, ki pa ni bistvena in jo bo Pooblaščenec s to odločbo opravil. Prosilec je pri ponovni uporabi dolžan upoštevati omejitve glede obdelave osebnih podatkov, ki izhajajo iz zakona, ki ureja sodni register in zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1) v okviru načela sorazmernosti v 3. členu določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Osebne podatke, ki se obdelujejo v PRS, določa 8. člen Zakona o Poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/2006, v nadaljevanju ZPRS-1), ki v tretji alineji drugega odstavka določa, da se v poslovni register med drugim sporočajo podatki o lastniških deležih gospodarskih družb, ki jih upravljavcu registra posreduje Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki vodi sodni register, ali lastniških deležih delniških družb, ki jih upravljavcu registra posreduje Centralna klirinško - depotna družba. Iz navedenega izhaja, da so pristojne institucije dolžne upravljavcu registra iz svojih uradnih registrov in evidenc posredovati tudi osebne podatke, ki se vodijo v sodnem registru. Glede obdelave osebnih podatkov pa ima zakon, ki ureja sodni register, posebne omejitve. Zakon o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/2007, dalje ZSReg) v 50. členu namreč določa, da določbe tega zakona o javnosti sodnega registra ne veljajo za dostop do podatkov, ki niso vezani na posamezen subjekt vpisa, četudi je takšen dostop v centralni informatizirani bazi sodnega registra tehnično (programsko) mogoč. Nihče nima pravice dostopa do podatkov, ki so shranjeni v centralni informatizirani bazi sodnega registra, na način, ki bi mu omogočal ugotovitev naslednjih dejstev:
1. ali je določena oseba ustanovitelj (družbenik) v subjektu vpisa in v katerem subjektu vpisa je ustanovitelj (družbenik);
2. ali je določena oseba član uprave oziroma nadzornega sveta v subjektu vpisa in v katerem subjektu vpisa je član uprave oziroma nadzornega sveta.
Pooblaščenec tako opozarja, da mora prosilec glede podatkov o lastniških deležih gospodarskih družb, ki v skladu s 3. alinejo 8. člena ZPRS-1 izvirajo iz sodnega registra, upoštevati tudi pripadajoče omejitve iz 50. člena ZSReg. Pri ponovni uporabi zadevnih podatkov jih javnosti ne sme ponuditi na način, ki bi dovolil ugotovitev, ali je določena oseba ustanovitelj, družbenik ali član nadzornega sveta v določenem subjektu vpisa oz. ugotovitev, v katerih subjektih vpisa je določena oseba ustanovitelj, družbenik oz. član nadzornega sveta. Dostop do zadevnih podatkov je lahko omogočen zgolj posredno, preko dostopa do posameznega subjekta vpisa.
Obrazložitev, da mora biti uporabniški vmesnik narejen tako, da ne omogoča izvoza celotne ali delne baze poslovnega registra, ampak se uporabniku prikažejo podatki ali omogoči prevzem podatkov poslovnega registra le za posamezni poslovni subjekt, ki ustreza njegovi poizvedbi, ima podlago v navedenih zakonskih določbah. Navedeno ne pomeni, da mora biti uporabniški vmesnik bolj okrnjen, kot pa je storitev ePRS. Povedano drugače, uporabniški vmesnik mora biti takšen, da zadosti omejitvam glede obdelave osebnih podatkov, ki izhajajo iz ZVOP-1 in ZSReg.
V konkretnem primeru je treba ugotoviti, ali so v 4. točki izreka izpodbijane odločbe postavljeni pogoji v skladu s 26. členom Uredbe. Uredba v prvem odstavku 26. člena sicer določa navedbo vira podatkov v obsegu »Javne informacije Slovenije« in naziv organa, vendar drugi odstavek organu omogoča določiti dodatne pogoje. Pooblaščenec tako meni, da navedba vira podatkov v obliki »AJPES – Poslovni register Slovenije« zaradi pravilnosti in pravilnega razumevanja informacij javnega značaja ni sporna. Prav tako so ostali določeni pogoji, da mora prosilec pridobljene informacije uporabljati skladno s predpisi, da podatkov ne sme spreminjati in jih posredovati drugim uporabnikom za nadaljnjo ponovno uporabo ter da podatke lahko obdela in te obdelane podatke javno objavlja in posreduje drugim uporabnikom le v okviru lastne storitve, določeni v okviru drugega odstavka 26. člena Uredbe. Povedano drugače, s strani organa določeni pogoji so smiselni, utemeljeni in potrebni:
– zaradi zagotavljanja ažurnosti in pravilnosti informacije javnega značaja;
– za pravilno razumevanje informacije javnega značaja;
– zaradi zagotavljanja povratnih informacij uporabnikom oziroma organu;
– zaradi izvajanja uradnih postopkov ali javnih nalog, v katerih namen so bile ustvarjene informacije javnega značaja.
Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da je 4. točka izreka izpodbijane odločbe pravilna in na zakonu utemeljena (tretji odstavek 22. člena ZDIJZ v povezavi z drugim odstavkom 26. člena Uredbe), pritožba pa neutemeljena in se na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP zavrne.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem
pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka