Gole Nejc, novinar Dela - Javna agencija RS za varstvo konkurence
+ -Številka: 090-33/2014/9
Kategorije: Ali dokument obstaja, Dokument v izdelavi, Poslovna skrivnost, Varstvo upravnega postopka
Sodba Upravnega sodiščaPOVZETEK:
Prosilec je zahteval delno odločbo, ki jo je organ izdal v upravnem postopku zoper več gospodarskih subjektov. Organ je odločil, da se zahtevani dokument posreduje prosilcu, pri čemer se prekrijejo osebni podatki, poslovne skrivnosti in podatki, katerih razkritje bi lahko škodovalo upravnemu postopku. Zoper odločbo organa sta se pritožila gospodarska subjekta, na katere se je zahtevani dokument (delna odločba organa) delno nanašal. Zahtevano odločbo je namreč Vrhovno sodišče odpravilo in vrnilo organu zadevo v ponovno odločanje, zaradi česar ta več ne obstaja kot informacija javnega značaja. Ker mora organ o isti zadevi ponovno odločati, zahtevana odločba predstavlja dokument v nastajanju in s tem izjemo po 9. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Določeni podatki v zahtevani odločbi, ki jih je organ želel razkriti prosilcu, predstavljajo izjeme po 2., 6. in 7. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, zato jih je treba prekriti. Pooblaščenec je ugotovil, da je organ že v enem prejšnjih postopkov dostopa do informacij javnega značaja isto odločbo, kot jo zahteva prosilec, posredoval takratnemu prosilcu. Zahtevana odločba je bila torej že razrkita v javnosti, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji za obstoj izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dejstvo, da je Vrhovno sodišče zahtevano odločbo odpravilo, pa ne pomeni, da ta več ne obstaja. Pooblaščenec je pritožbo stranskih udeležencev zavrnil in potrdil prvostopenjsko odločbo organa.
ODLOČBA:
Številka: 090-33/2014/9
Datum: 28. 3. 2014
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi STRABAG AG, Ortengurgerstrasse 27, 9800 Spittal an der Drau, Republika Avstrija, in STRABAG AG, Podružnica Ljubljana, Letališka cesta 33, 1000 Ljubljana, ki ju zastopa Odvetniška pisarna Jadek & Pensa, o.p. – d.n.o., Tavčarjeva 6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju stranska udeleženca), z dne 13. 2. 2014, zoper delno odločbo Javne agencije RS za varstvo konkurence, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-16/2013/16 z dne 27. 1. 2014, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O :
1. Pritožba stranskih udeležencev z dne 13. 2. 2014 zoper delno odločbo Javne agencije RS za varstvo konkurence št. 090-16/2013/16 z dne 27. 1. 2014 se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Organ je dne 12. 11. 2013 po elektronski pošti prejel zahtevo _________________ novinarja gospodarske družbe Delo d.d. (v nadaljevanju prosilec), da mu posreduje odločbe, ki jih je organ izdal:
1. podjetju Pro Plus,
2. podjetjem Kemofarmacija, Salus, Farmadent, Gopharm in Nensi,
3. podjetjem SCT, SCT Holding, Primorje, Primorje Holding, Kraški zidar, CM Celje, CPL, CPM, CGP, GIZ Gradis, GSG, Pomgrad, Strabag, Alpine, CPK, CPP, Cestno podjetje Kranj, Gorenjska gradbena družba in Vegrad.
O zahtevi prosilca je organ izdal več delnih odločb, med drugim tudi odločbo 090-16/2013/16 z dne 27. 1. 2014, s katero je delno ugodil prosilcu v 3. točki njegove zahteve. Pri tem je organ ugotovil, da dokument iz 3. točke zahteve prosilca predstavlja delna odločba organa št. 306-25/2010-537 z dne 23. 3. 2012. V izpodbijani odločbi št. 090-16/2013/16 je organ odločil, da se zahtevana odločba organa št. 306-25/2010-537 posreduje prosilcu, pri čemer se v njej prekrijejo varovani osebni podatki, poslovne skrivnosti in podatki, ki so bili pridobljeni in/ali sestavljeni zaradi upravnega postopka, ki se vodi pred organom pod opr. št. 306-25/2010.
Zoper delno odločbo organa št. 090-16/2013/16 z dne 27. 1. 2014 sta se dne 13. 2. 2014 pritožila stranska udeleženca in navedla, da se zahtevana delna odločba organa št. 306-25/2010-537 z dne 23. 3. 2012 prosilcu ne sme posredovati. Zahtevana odločba je bila namreč odpravljena s sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. G 20/2012-12 z dne 24. 9. 2013, zadeva pa je bila vrnjena organu v ponovno odločanje. Zahtevani dokument zato po mnenju stranskih udeležencev ne obstaja. Če pa bi Pooblaščenec štel, da zahtevana informacija obstaja, so glede dostopa do nje podane izjeme iz 2., 6., 7. in 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker je bila zahtevana odločba odpravljena in je zadeva vrnjena v ponovno odločanje, se namreč šteje, da gre za dokument v izdelavi, njegovo razkritje pa bi stranskima udeležencema povzročilo škodo, zaradi česar je podana izjema iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Poleg tega zahtevana odločba ni pravnomočna, organ pa bo moral o zadevi odločati še enkrat, zaradi česar bi organ moral upoštevati tudi izjemo iz 6. in 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako zahtevana odločba vsebuje določene poslovne skrivnosti stranskih udeležencev, ki jih organ ni prekril. V teh delih odločbe je podana izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Organ po prejemu pritožbe stranskih udeležencev izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-16/2013-24, z dne 17. 2. 2014, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pooblaščenec je z dopisom št. 090-33/2014/2 posredoval pritožbo stranskih udeležencev prosilcu in ga, na podlagi prvega odstavka 7. člena, prvega in drugega odstavka 9. člena ter 44. člena ZUP, pozval, da posreduje morebitne ugovore oz. nasprotne argumente. Do izdaje odločbe prosilec na poziv Pooblaščenca ni odgovoril.
Organ je Pooblaščencu naknadno posredoval še dokument, ki ga je zahteval prosilec, pa mu je bil dostop do njega zavrnjen. Pri tem je organ še pojasnil, da je bilo o dostopu do istega dokumenta kot informaciji javnega značaja že odločeno v letu 2012, z odločbo št. 090-8/2012-45 z dne 27. 7. 2012, ko je bil takratnemu prosilcu posredovan dokument v identični obliki (s prekritimi istimi podatki). Stranska udeleženca sta bila tudi v tistem postopku dostopa do informacij javnega značaja (št. 090-8/2012) povabljena, da sodelujeta v postopku. Na tej podlagi sta stranska udeleženca v postopku 090-8/2012 organu dne 7. 5. 2012 posredovala različico zahtevanega dokumenta, kjer sta prekrila tiste dele, ki jih po njunem mnenju ni dopustno razkrivati. Organ je to različico dokumenta posredoval Pooblaščencu, skupaj z različico dokumenta, ki je bil na podlagi odločbe št. 090-8/2012-45 z dne 27. 7. 2012 posredovan prosilcu.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik, v konkretnem primeru stranska udeleženca, izpodbijata. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Stranska udeleženca izpodbijata odločitev organa v delu, ki se nanaša na razkrite podatke iz zahtevane odločbe št. 306-25/2010-537 z dne 23. 3. 2012. Pooblaščenec je zato v tej odločbi presojal, ali so v konkretnem primeru podani pogoji, na podlagi katerih bi organ, skladno z določbami ZDIJZ, prosilcu moral zavrniti dostop do preostalega (neprekritega) dela zahtevane odločbe. Pooblaščenec je prav tako preverjal, ali je prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
2. Ali zahtevana informacija obstaja
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v prvem odstavku 4. čl. ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v materializirani obliki.
Nesporno zahtevana informacija, torej delna odločba organa št. 306-25/2010-537 z dne 23. 3. 2012, izhaja iz delovnega področja organa. Vendar pa stranska udeleženca v pritožbi navajata, da naj zahtevana informacija ne bi obstajala, saj je bila odpravljena s sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. G 20/2012-12 z dne 24. 9. 2013.
Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevana informacija nedvomno obstaja. Organ je dne 23. 3. 2012 izdal delno odločbo št. 306-25/2010-537 in z njo razpolaga v materializirani obliki, saj jo je dne 19. 3. 2014 tudi posredoval Pooblaščencu. Zahtevana informacija je bila uradno izdana in vročena strankam v postopku. Tudi stranke postopka torej z njo razpolagajo. Dejstvo, da je Vrhovno sodišče RS navedeno odločbo odpravilo, ne pomeni, da je izdana odločba prenehala obstajati, temveč le, da je bila odpravljena njena veljavnost – izdana odločba torej ne zavezuje več. Upoštevaje navedeno, Pooblaščenec ugotavlja, da organ z zahtevano informacijo – delno odločbo organa št. 306-25/2010-537 z dne 23. 3. 2012, razpolaga v materializirani obliki in so torej glede zahtevane odločbe izpolnjene vse predpostavke za obstoj informacije javnega značaja.
Poleg tega sta stranska udeleženca v pritožbi, specifično glede točke 157, na strani 41 zahtevanega dokumenta, navedla, da razkriti del te točke ne predstavlja informacije javnega značaja v smislu ZDIJZ. Gre namreč za podatek o tem, kateri stranski udeleženci so vpogledali v spis. Stranska udeleženca nista podrobneje obrazložila, zakaj menita, da navedeni podatek ne predstavlja informacije javnega značaja oz. kateri od elementov za obstoj informacije javnega značaja naj v zvezi s tem podatkom ne bi obstajal. Pooblaščenec ugotavlja, da gre za podatek, ki ga je organ navedel v obrazložitvi upravne odločbe. Ta podatek torej nedvomno izhaja iz njegovega delovnega področja, prav tako pa organ z njim razpolaga, saj se nahaja v zahtevanem dokumentu. Argument stranskih udeležencev, da navedeni podatek v zahtevanem dokumentu ne predstavlja informacije javnega značaja, zato ni utemeljen.
Pooblaščenec je v nadaljevanju ugotavljal, ali je glede zahtevane odločbe oz. njenih neprekritih delov, podana katera od izjem od prostega dostopa iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
3. Presoja izjem od prostega dostopa
3.1. Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Stranska udeleženca se v pritožbi glede določenih delov zahtevane odločbe sklicujeta na izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
Po 39. členu ZGD-1 je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Poleg tega Pooblaščenec opozarja, da ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
V konkretnem primeru pa je treba upoštevati tudi določbe Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (Ur. l. RS, št. 36/08 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPOmK-1), ki v četrtem odstavku 13.b člena določa, da organ ne glede na določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, prosilcu zavrne dostop do podatkov, ki se nanašajo na tajnost vira, in do podatkov, ki so poslovna skrivnost podjetij. ZPOmK-1 pa ne določa natančneje, katere informacije podjetij se štejejo za poslovno skrivnost. Ob tem pa ZPOmK-1 v šestem odstavku 18. člena, glede omejevanja vpogleda v listine spisa strankam v postopku iz naslova poslovne skrivnosti, določa, da dokazno breme o obstoju poslovne skrivnosti nosi podjetje, ki to zatrjuje. Na zahtevo organa mu mora podjetje predložiti različico dokumenta, ki ne vsebuje podatkov, katerih razkritje je dopustno.
Na tej podlagi sta stranska udeleženca v postopku dostopa do informacij javnega značaja v zadevi št. 090-8/2012, kjer je organ odločal o dostopu do istega dokumenta (odločba organa št. 090-8/2012-45 z dne 27. 7. 2012), organu dne 7. 5. 2012 posredovala različico odločbe, kjer sta prekrila tiste dele odločbe, ki jih po njunem mnenju ni dopustno razkrivati. Po primerjavi te različice dokumenta (torej različice, kjer sta stranska udeleženca označila, kaj naj organ prekrije) in različice dokumenta, ki jo je na podlagi izpodbijane odločbe organ želel posredovati prosilcu, Pooblaščenec ugotavlja, da je organ sledil večini navedb oz. argumentov stranskih udeležencev in prekril precejšnji delež tistih delov dokumenta, ki sta jih označila stranska udeleženca. Organ pa ni prekril vseh podatkov, ki sta jih želela prekriti stranska udeleženca v točkah 182 (str. 48), 183 (str. 49), 265 (str. 88), 267 (str. 88, 89), 270 (str. 89), 303 (str. 102), 342 (str. 118), 343 (str. 118), 363 (str. 126), 377 (str. 131), 421 (str. 149), 426 (str. 151), 430 (str. 153), 435 (str. 155), 440 (str. 157), 500 (str. 178), 515 (str. 181), 536 (str. 186), 537 (str. 187) in (str. 204) zahtevanega dokumenta.
Pooblaščenec je glede ugotavljanja obstoja poslovne skrivnosti na navedenih delih zahtevanega dokumenta v prvi vrsti upošteval dejstvo, da so ti deli že bili razkriti v postopku dostopa do informacij javnega značaja, ki ga je organ vodil pod opr. št. 090-8/2012. V navedenem postopku je organ z odločbo št. 090-8/2012-45 z dne 27. 7. 2012 takratnemu prosilcu omogočil dostop do istega dokumenta, kot ga v tem postopku zahteva prosilec – torej do delne odločbe organa št. 306-25/2010-537 z dne 23. 3. 2012. Organ je zahtevani dokument posredoval že takratnemu prosilcu, pri čemer je prekril iste podatke, kot jih je želel prekriti z izpodbijano odločbo št. 090-16/2013/16 z dne 27. 1. 2014. Posledično je prosilec iz postopka št. 090-8/2012 že prejel tudi tiste podatke iz izpodbijane odločbe, ki sta jih stranska udeleženca v konkretnem postopku želela prekriti. Takratni prosilec je torej prejel tudi podatke iz točk 182 (str. 48), 183 (str. 49), 265 (str. 88), 267 (str. 88, 89), 270 (str. 89), 303 (str. 102), 342 (str. 118), 343 (str. 118), 363 (str. 126), 377 (str. 131), 421 (str. 149), 426 (str. 151), 430 (str. 153), 435 (str. 155), 440 (str. 157), 500 (str. 178), 515 (str. 181), 536 (str. 186) in 537 (str. 187) zahtevanega dokumenta. Prosilec iz postopka št. 090-8/2012 bi lahko na podlagi odločbe organa št. 090-8/2012-45 tako pridobljeni dokument javno objavil (morda ga tudi je) oz. to lahko kadarkoli stori, prav tako bi dostop do tega dokumenta lahko omogočil tretjim osebam.
V zvezi z naravo postopka dostopa do informacij javnega značaja gre namreč opozoriti, da velja načelo erga omnes, kar pomeni, da ko organ za določen dokument ali njegov del ugotovi, da gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, ki se lahko posreduje določenemu prosilcu, velja enako tudi za vse prihodnje prosilce glede dostopa do iste informacije. Povedano drugače, ko je enkrat v postopku sprejeta pravnomočna odločitev, da je določena informacija javnega značaja prosto dostopna, velja, da je prosto dostopna za vse, za javnost. Upoštevaje dejstvo, da je glede zahtevanega dokumenta že bila sprejeta pravnomočna odločitev, da gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, organ nima podlage, da bi konkretnemu prosilcu omejeval dostop do nje in dostop zavrnil.
Pooblaščenec na podlagi navedenega tudi meni, da stranska udeleženca v tem delu nimata pravovarstvenega interesa, saj so podatki, ki jih želita prekriti, že dostopni javnosti oz. to lahko kadarkoli postanejo, ker je že bilo pravnomočno odločeno, da gre za informacijo javnega značaja. Posledično tudi ni utemeljen argument stranskih udeležencev, da bi razkritje zgoraj navedenih delov dokumenta lahko povzročilo občutno škodo (ker so ti deli dokumenta že bili razkriti in takšna škoda očitno ni nastala).
Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da glede neprekritega dela zahtevanega dokumenta ni podana izjema od poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
3.2. Izjeme po 6. in 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Stranska udeleženca v pritožbi navajata, da naj bi zahtevani dokument predstavljal izjemo po 6. in 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Postopek izdaje nove delne odločbe je še v teku, posredovanje zahtevane (neveljavne) delne odločbe pa bi temu postopku povzročilo škodo. Prav tako bi bilo razkritje zahtevane odločbe lahko škodljivo za potek morebitnega prekrškovnega postopka, ki bo morda začet na podlagi nove delne odločbe.
ZDIJZ v 6. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Glede na določbe 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ lahko organ dostop do zahtevanih informacij zavrne, če gre za podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Pooblaščenec poudarja, da sta izjemi po 6. oz. 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ namenjeni temu, da tisti organ, pred katerim teče konkretni prekrškovni oz. upravni postopek, ugotovi, ali bi razkritje zahtevanega dokumenta škodilo izvedbi tega postopka. Organ, pred katerim teče konkretni upravni postopek, namreč najbolje ve, kaj lahko izvedbi postopka škodi in kaj ne oz. kateri dokazi so zanj relevantni in kateri ne. V konkretnem primeru je organ, pred katerim teče konkretni upravni postopek za izdajo nove delne odločbe in pred katerim bo tekel morebitni prekrškovni postopek, organ, pred katerim je tekel prvostopenjski postopek za dostop do informacij javnega značaja. In ta organ je ugotovil, da razkritje spornih (neprekritih) delov delne odločbe št. 306-25/2010-537 z dne 23. 3. 2012 ne bo škodilo izvedbi upravnega postopka izdaje nove delne odločbe ali izvedbi kasnejšega morebitnega prekrškovnega postopka. Na tem mestu Pooblaščenec še dodaja, da je organ v izpodbijani odločbi ugotavljal obstoj izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ glede podatkov v zahtevanem dokumentu. Na tej podlagi je tudi zavrnil dostop do določenih delov dokumenta in navedel, da se upravni postopek pred organom v zvezi z zahtevanim dokumentom dejansko še ni končal in lahko razkritje določenih delov dokumenta dejansko škodi temu upravnemu postopku. Drugače pa je organ odločil glede neprekritih delov dokumenta, kje je očitno ocenil, da izjema po 6. oz. 7. točki prvega odstavka 6. člena ni podana. Pooblaščenec nima nobenega razloga, da ne bi sledil tem ugotovitvam organa, saj bo le-ta tisti, ki bo moral oba postopka izvesti in izdati novo delno odločbo.
Ob upoštevanju navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da glede neprekritega dela zahtevanega dokumenta nista podani izjemi iz 6. oz. 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
3.3. Izjema po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Stranska udeleženca v pritožbi navajata, da bi moral organ dostop do zahtevane odločbe zavrniti na podlagi določbe 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri lahko organ dostop do zahtevanih informacij zavrne, če gre za podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Takšna opredelitev ima tri elemente, ki morajo biti podani kumulativno:
1. dokument mora biti še v postopku izdelave,
2. dokument mora biti še predmet posvetovanja v organu,
3. specifični škodni test.
Ob pregledu zahtevanega dokumenta Pooblaščenec ugotavlja, da ni izpolnjen niti prvi od navedenih pogojev, saj dejansko ne gre za dokument, ki bi bil še v postopku izdelave. Gre namreč za delno odločbo organa, ki je podpisana s strani pristojnih uradnih oseb, ožigosana z žigom organa in odposlana ter vročena tretjim osebam – strankam v postopku. Iz ničesar v zahtevanem dokumentu ali načinu posredovanja ne izhaja, da naj ne bi bil zaključen in naj bi bil še predmet posvetovanja v organu. Dejstvo, da je Vrhovno sodišče RS zahtevano odločbo odpravilo, pomeni le, da je odpravilo njeno veljavnost v smislu, da odločba več ne zavezuje, ne pa, da dokument še ni zaključen. Prav tako dejstvo, da bo organ izdal v isti zadevi novo odločbo, ne pomeni, da je zahtevana odločba še v nastajanju.
Pooblaščenec tako ugotavlja, da glede zahtevanega dokumenta ni izpolnjen prvi pogoj za obstoj izjeme oz. za zavrnitev dostopa po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato navedena izjema ni podana.
Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da ni podana nobena izmed izjem od prosto dostopnih informacij, na katere sta se sklicevala stranska udeleženca, zato pritožba ni utemeljena in jo je treba zavrniti, . na podlagi prvega odstavka 248. čl. ZUP
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Maja Lubarda, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka
Vročiti:
- Javna agencija RS za varstvo konkurence, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana – z vročilnico;
- Odvetniška pisarna Jadek & Pensa, o.p. – d.n.o., Tavčarjeva 6, 1000 Ljubljana – z vročilnico;
- Ip, arhiv;