Prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani
+ -Številka: 090-22/2014/4
Kategorije: Osebni podatek
Sodba Upravnega sodiščaPOVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval izpis vseh postopkov v teku zoper točno določena obdolženca. Organ je zahtevo v celoti zavrnil iz razloga varstva osebnih podatkov. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku potrdil odločitev organa in ugotovil, da je že sam podatek, ali se v zvezi z določenim posameznikom vodi predkazenski ali kazenski postopek, podatek, ki se nanaša na posameznika, ki je s sklicevanjem na njegovo ime in priimek in datum rojstva nedvoumno določen in torej pomeni osebni podatek po definiciji 1. točke 6. člena ZVOP-1 v povezavi z 2. točko 6. člena tega zakona. ODLOČBA:
Številka: 090-22/2014/4
Datum: 2. 4. 2014
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po namestnici pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah (pooblastilo št. 110-17/2016/48 z dne 17.8.2009), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E in 65/2008-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………… (v nadaljevanju prosilka) zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su 1-9/2014 z dne 9. 1. 2014 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani., Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana, št. Su 1-9/2014 z dne 9. 1. 2014, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Organ je s strani Ministrstva za pravosodje dne 3. 1. 2014 prejel zahtevo prosilca za izpis postopkov v teku zoper …………., roj. ……… in ………….., roj. ……………..
Organ je z odločbo št. Su 1-9/2014 z dne 9. 1. 2014 zahtevo prosilca zavrnil in v obrazložitvi navedel, da se zahteva nanaša na osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, zato je zahtevo zavrnil v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ se je prav tako skliceval na 4. točko šestega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Prosilec se je zoper odločbo pravočasno pritožil. V pritožbi je navedel, da se je v zahtevi skliceval na prvi odstavek 128. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/2012 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZKP) in 39. člen Ustave RS (Uradni list RS, št. 33I/1991 s spremembami in dopolnitvami) ter od organa zahteval izpis kazenskih in predkazenskih postopkov zoper ………….. in …………….., zoper katera, kot subsidiarni tožilec, vodi kazenske in predkazenske postopke. Prosilec zato trdi, da ima na podlagi 59. in 63. člena ZKP iste pravice kot državni tožilec in torej tudi utemeljen pravni interes za izpis postopkov, ki tečejo zoper ……………. in ………….. Meni, da je ravnanje organa diskriminatorno in njegove zahteve ne bi smel zavrniti.
Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. Su 1-9/2014, z dne 27. 1. 2014, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba ni utemeljena.
Pravica do vpogleda v kazenski spis po ZKP in pravica dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ
Uvodoma se je Pooblaščenec opredelil do tistega dela zahteve in pritožbe, ki je prosilec ni vložil na podlagi 39. člena Ustave RS (ki je konkretiziran v ZDIJZ), ampak na podlagi ZKP in v zvezi s tem pojasnjuje, da ne more in ne sme ukrepati, ker to področje ne sodi v njegovo pristojnost. Navedena določba ZKP se nanaša na pravico strank v sodnem postopku oziroma na tistega, ki izkaže upravičen interes, do pregleda in prepisa spisa v konkretni kazenski zadevi, ZDIJZ pa ureja pravico vsakogar, da dostopa do različnih dokumentov - informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo organi zavezanci. Gre za različni pravni podlagi in za urejanje dveh različnih pravic – na eni strani za pravico dostopa do informacij javnega značaja, ki izhaja iz drugega odstavka 39. člena Ustave RS, na drugi strani za pravico strank oziroma drugih upravičencev do vpogleda in prepisa spisa, ki je, v okviru pravice do enakih procesnih jamstev, zagotovljena v okviru 22. člena Ustave RS. Določba 128. člena ZKP konkretizira ustavno določbo o enakem varstvu pravic, ki obvezuje zakonodajalca, da posamezne sodne in druge pravne postopke uredi tako, da so v posameznem postopku glede varstva pravic vsi v enakem položaju, oziroma, da jim je zagotovljen enak standard pravnega varstva (OdlUS V, 201, Up-88/94 z dne 31. 5. 1996). Nasprotni stranki v postopku morata imeti enake možnosti za uveljavljanje svojih pravic (t.i. načelo kontradiktornosti), torej tudi enake možnosti za vpogled in prepis kazenskega spisa, kar omogoča strankam, da se seznanijo z dejstvi in dokazi, ki jih je predlagala nasprotna stranka oziroma, ki jih poseduje sodišče (več: Komentar Ustave Republike Slovenije, urednik L. Šturm, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana, 2002, str. 238 – 251). Iz navedenega izhaja, da je s 128. členom ZKP varovano načelo kontradiktornosti v kazenskem postopku in ne načelo javnosti. Stranke postopka oziroma tisti, ki izkaže pravni interes, lahko dostopajo do vseh dokumentov, ki so v kazenskem spisu, vključno z osebnimi podatki obdolženca, prič in vsemi drugimi varovanimi informacijami, ki so v spisu. ZDIJZ pa daje možnost vsakomur, da tudi brez pravnega interesa dostopa do tistih informacij javnega značaja, ki so v kazenskem spisu in ki so prosto dostopne. Organ, ki odloča na podlagi ZDIJZ, mora torej po uradni dolžnosti presoditi, ali zahtevani dokument vsebuje katero izmed v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ taksativno določenih izjem. V primeru obstoja izjeme mora organ zahtevo prosilca zavrniti. Prosilec lahko tako na podlagi ZDIJZ prejme samo tiste informacije javnega značaja, ki ne vsebujejo izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (npr. varovanih osebnih podatkov) in nima avtomatično dostopa do celotnega kazenskega spisa, kot to za stranke postopka izhaja iz 128. člena ZKP.
Pooblaščenec poudarja, da navedbe, s katerimi prosilec zatrjuje svoj pravni interes, za postopek po ZDIJZ niso pravno relevantne. Za dostop do informacij javnega značaja namreč velja načelo prostega dostopa (5. člen ZDIJZ), ki kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Dostop do informacij javnega značaja je zato vedno omogočen bodisi vsem bodisi nikomur, ni pa ga možno odobriti neki kategoriji ali posameznim prosilcem ter zavrniti drugim. V postopku po ZDIJZ zato ni pomembno, kdo je konkretni prosilec in za kakšen namen zahtevane informacije potrebuje, saj je dostop do prosto dostopnih informacij javnega značaja omogočen vsakomur. Osebnih ali stvarnih okoliščin, ki so na strani prosilca (npr. dejstvo, da je prosilec stranka v kazenskem postopku), se pri presoji dopustnosti dostopa do informacij javnega značaja sploh ne sme upoštevati, ker bi bila s tem povzročena različna obravnava prosilcev. Upoštevaje vse navedeno je Pooblaščenec v pritožbenem postopku pristojen vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija ne vsebuje izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ali je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu.
Izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja
Če zahtevani dokumenti vsebuje informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli izmed izjem, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Le–ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Iz definicije informacije javnega značaja je (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ) izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Izpis postopkov, ki se vodijo pred sodiščem za točno določeno osebo, praviloma ustreza definiciji informacije javnega značaja. Vendar pa se Pooblaščenec v konkretnem primeru iz razlogov, podanih v nadaljevanju, namerno ni konkretno opredelil niti do kriterija materializirane oblike zahtevanih dokumentov niti do kriterija, ali organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, temveč je izpolnjenost obeh pogojev predpostavil, saj bi že s samim razkritjem podatka o tem, ali dokumenti res obstajajo v materializirani obliki in podatka o tem, ali z njimi organ dejansko razpolaga, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov. Pooblaščenec se zato ni izrecno opredelil do obstoja zahtevanih dokumentov, ravno tako pa je pravilno ravnal organ, ki se ni opredelil do izpisa postopkov v teku zoper …………… in ………………………..
Že iz samega smisla postopka po ZDIJZ in sistema izjem od prostega dostopa do informacij izhaja, da mora imeti organ možnost, da prosilcu ne razkrije, ali zahtevana informacija sploh obstaja ali ne, kadar je že sámo vprašanje obstoja dokumenta varovano, s katero od izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. To je tudi bistvo problema v konkretnem postopku, saj bi že s potrditvijo obstoja zahtevanih informacij prišlo do kršitve določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - UBP1; v nadaljevanju ZVOP-1). Namen zakonodajalca, da se zaradi varstva izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ omejijo nekatere pravice strank upravnega postopka, ki so jim dane v drugih vrstah upravnih postopkov, izhaja tudi iz Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP). 12. člen ZInfP namreč omejuje pravico stranke do pregleda spisa v zadevah dostopa do informacij javnega značaja in v prvem odstavku določa, da pravica strank do pregleda dokumentov v zadevah dostopa do informacij javnega značaja do pravnomočnosti odločbe Pooblaščenca ne vključuje pregleda zahtevanega dokumenta in drugih dokumentov zadeve, iz katerih bi se dalo razbrati ali sklepati na vsebino zahtevane informacije.
Pooblaščenec ugotavlja, da bi se v konkretnem primeru že iz sáme navedbe, ali informacija (izpis postopkov v teku zoper obdolženca) obstaja ali ne, nedvomno dalo razbrati oziroma sklepati na vsebino zahtevane informacije. Posledično v konkretnem primeru tudi ni mogoče uporabiti t. i. instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ). Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da organ v tem delu ni kršil določb ZUP in ni storil bistvene kršitve določb upravnega postopka, saj je, glede na specifiko postopka po ZDIJZ, kjer v konkretnem primeru že potrditev obstoja dokumenta predstavlja varovano informacijo (osebni podatek), ravnal pravilno, ker zahtevanega dokumenta ni niti specificiral.
Določba 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Osebni podatek je v skladu s 1. točko 6. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (2. točka 6. člena ZVOP-1). Že sam podatek, ali se v zvezi z določenim posameznikom vodi predkazenski ali kazenski postopek, je podatek, ki se nanaša na posameznika, ki je s sklicevanjem na njegovo ime in priimek in datum rojstva nedvoumno določen in torej pomeni osebni podatek po definiciji 1. točke 6. člena ZVOP-1 v povezavi z 2. točko 6. člena tega zakona.
Obdelava osebnih podatkov v skladu s 3. točko 6. člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov iz 3. točke 6. člena ZVOP-1 razkritje in dajanje na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.
V skladu s prvim odstavkom 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju (kamor sodi tudi organ) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki se v skladu s 16. členom ZVOP-1 lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače.
Pooblaščenec je ugotovil, da pravna podlaga za razkritje podatka, ali o določenem obdolžencu teče kakšen postopek, ne obstaja. Že ime in priimek obdolženca ter podatek, ali je zoper njega sploh kakšen postopek v teku, predstavljajo varovane osebne podatke in izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ zahtevo zavrnil tudi na podlagi 4. točke šestega odstavka 6. člena ZDIJZ. Omenjena določba organu omogoča, da prosilcu zavrne zahtevo za ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, za katerega drug zakon določa, da je dostopen samo upravičenim osebam. Organ kot drug zakon navaja Zakon o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/2008 – UPB, s spremembami in dopolnitvami) in Sodni red (Uradni list RS, št. 17/1995 s spremembami in dopolnitvami).
Pooblaščenec navaja, da šesti odstavek 6. člena ZDIJZ predstavlja pravno podlago, na podlagi katere lahko organ zavrne prosilčevo zahtevo za ponovno uporabo. V konkretnem primeru ne gre za zahtevo za ponovno uporabo, temveč za zahtevo za dostop, zato je navedba 4. točke šestega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot zavrnilnega razloga, napačna. Organ je v tem delu napačno uporabil materialni predpis.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ pravilno odločil, da se zahteva prosilca zavrne, vendar delno obrazložil z napačnimi razlogi. Zahtevo je namreč zavrnil tudi na podlagi 4. točke šestega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki ne more biti pravna podlaga za zavrnitev zahteve za dostop, kot je ugotovil Pooblaščenec. Glede na navedeno se pritožba, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljena zavrne.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo organa št. Su 1-9/2014 z dne 9. 1. 2014. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem
Informacijski pooblaščenec:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke