Jager Vasja, novinar Večera - AJPES
+ -Številka: 090-263/2013/5
Kategorije: Ponovna uporaba
Sodba Upravnega sodiščaPOVZETEK:
Prosilec je od organa za ponovno uporabo v nepridobitne namene zahteval Poslovni register Slovenije. Organ ga je po prejemu zahteve pozval k dopolnitvi. Ker je štel, da prosilec zahteve ni ustrezno dopolnil, je zahtevo s sklepom zavrgel. Pooblaščenec je v postopku ugotovil, da je bila zahteva prosilca popolna in je vsebovala vse sestavine iz 4. odst. 17. člena ZDIJZ. Zato je izpodbijani sklep odpravil in sam odločil, da mora organ rposilcu posredovati zahtevano informacijo za ponovno uporabo v nepridobitne namene.
ODLOČBA:
Številka: 090-263/2013/5
Datum: 27. 1. 2014
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………….z dne 29. 11. 2013 (v nadaljevanju prosilec), zoper sklep Agencije RS za javnopravne evidence in storitve, Tržaška cesta 16, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 317-821/2013-6 z dne 14. 11. 2013, v zadevi odobritve ponovne uporabe informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in se sklep Agencije RS za javnopravne evidence in storitve št. 317-821/2013-6 z dne 14. 11. 2013 odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe na CD nosilcu posredovati kopijo izvoza najnovejše mesečne celotne baze Poslovnega registra Slovenije, širši nabor, v tekstovni obliki, s priloženo kopijo najnovejše različice dokumenta "Strukture podatkov iz Poslovenega registra Slovenije za posredovanje uporabnikom", za ponovno uporabo v nepridobitne namene.
2. Prosilec mora pri ponovni uporabi informacij iz prejšnje točke upoštevati omejitve glede obdelave osebnih podatkov, ki izhajajo iz zakona, ki ureja sodni register in zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov ter navesti vir podatkov »Javne informacije AJPES«.
3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 23. 7. 2013 na organ naslovil zahtevo za kopijo vseh podatkov, shranjenih v registru AJPES, v elektronski obliki, na njegov elektronski naslov. Organ je na zahtevo prosilca odgovoril dne 23. 7. 2013 in ga pozval, naj ga v zvezi z dodatnimi pojasnili glede obravnave zahteve pokliče na navedeno številko. Prosilec je 15. 10. 2013 ponovno vložil zahtevo, pri čemer je navedel, da v imenu mednarodne nevladne organizacije Access Info prosi, da mu organ posreduje poslovni register podjetij v elektronski obliki (prenosljivi na USB pomnilnik ali prenosni disk), ki ga potrebuje za nepridobitne namene informiranja javnosti skozi raziskavo s področja dostopa do informacij javnega značaja. Podatki, ki so objavljeni na spletni strani organa, namreč niso primerni za namen, za katerega ga potrebuje. Prosilec je organ tudi pozval, naj o njegovi zahtevi odloči s pisno odločbo in mu jo posreduje na elektronski naslov.
Organ je prosilca dne 17. 10. 2013, z dopisom št. 317-821/2013-2, pozval k dopolnitvi zahteve. Povzel je zahtevo prosilca, nato pa navedel, da 17. člen ZDIJZ med drugim določa, da mora prosilec v zahtevi za ponovno uporabo informacij javnega značaja opredeliti tudi, za kakšen namen želi informacijo ponovno uporabiti (pridobitni ali nepridobitni namen). V 25a. členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (dalje Uredba) pa je določeno, da prosilec v zahtevi za ponovno uporabo informacij javnega značaja opredeli pridobitni oziroma nepridobitni namen ponovne uporabe predvsem z opisom naslednjih okoliščin: pravno – organizacijsko obliko oziroma statusom in dejavnostjo; predvidenim načinom ponovne uporabe informacij, vključno s pogoji posredovanja informacij javnosti. Ob tem je organ navedel, da v zahtevi prosilca ni natančno navedeno, kdo je naročnik podatkov, kateremu naj izda odločbo. Če je to nevladna organizacija, mora prosilec navesti njeno pravnoorganizacijsko obliko oziroma status pravne osebe v matični državi, opredeliti dejavnost in naslov. V tem primeru bi sam nastopal kot pooblaščenec prosilke in bi zato moral priložiti tudi pooblastilo in navesti svoj naslov. ZUP namreč v 53. členu določa, da stranka ali njen zakoniti zastopnik lahko določi pooblaščenca, ki jo zastopa v postopku, razen pri dejanjih, pri katerih mora stranka sama dajati izjave. Pooblastilo lahko da pisno ali ustno na zapisnik (55. člen ZUP). Organ še dodaja, da je prosilec navedel, da nevladna organizacija podatke potrebuje za nepridobitne namene skozi raziskavo s področja dostopa do informacij javnega značaja. Ta predvideni način ponovne uporabe informacij za nepridobitne namene mora prosilec natančneje opredeliti. Navesti mora razloge, zaradi katerih potrebuje vse podatke Poslovnega registra Slovenije oziroma iz kakšnega izdelka naročnika bo razvidna uporaba teh podatkov ter opisati način in pogoje posredovanja teh podatkov javnosti. Upoštevaje vse navedeno je organ zaključil, da je zahteva prosilca nepopolna, zato ga je, v skladu z 18. členom ZDIJZ pozval, naj jo v roku 8 dni dopolni, v skladu s prej navedenimi napotki. Organ je prosilca tudi opozoril, da če zahteve v določenem roku ne bo dopolnil, bo, na podlagi 19. člena ZDIJZ, izdal odločbo o zavrženju zahteve, ker ne bodo izpolnjeni procesni pogoji iz 17. in 18. člena ZDIJZ.
Prosilec se je na poziv organa odzval dne 24. 10. 2013. Navedel je, da zahtevo vlaga v lastnem imenu in da prosi za posredovanje poslovnega registra podjetij v elektronski obliki (prenosljivi na USB pomnilnik ali prenosni disk), ki ga potrebuje za nepridobitne namene informiranja javnosti skozi raziskavo s področja dostopa do informacij javnega značaja, v okviru katere sodeluje z mednarodno organizacijo Access Info. Podatki, ki so javno objavljeni na spletu, namreč v tej obliki niso primerni za namen, za katerega jih potrebuje.
Organ je prosilca dne 29. 10. 2013 ponovno pozval na dopolnitev, in sicer je navedel, naj mu prosilec sporoči vsaj naslov za vročanje, kamor mu bo organ lahko posredoval odločbo v predmetni zadevi.
Prosilec je organu odgovoril dne 29. 10. 2013 in mu je posredoval stalni naslov ter naslov za vročanje.
Organ je dne 14. 11. 2013 izdal sklep št. 317-821/2013-6 (dalje izpodbijani sklep), s katerim je zahtevo prosilca zavrgel. V obrazložitvi je med drugim pojasnil, da je prosilca dne 17. 10. 2013 pozval, da zahtevo dopolni, v skladu z 18. členom ZDIJZ. Ker prosilec, po oceni organa, zahteve ni ustrezno dopolnil, ga je dne 29. 10. 2013 ponovno pozval na dopolnitev. Ob tem organ ocenjuje, da prosilec zahteve, kljub dvakratni dopolnitvi, ni ustrezno dopolnil, v skladu z določbami 17. člena ZDIJZ in 25a. člena Uredbe. Navedeni podatki so organu pri odločanju o presoji okoliščin potrebni tudi zaradi uporabe Tarife o nadomestilih za ponovno uporabo informacij javnega značaja poslovnega registra, tretjega odstavka 4. in 36.a člena ZDIJZ, ki prepoveduje diskriminatorno obravnavo prosilcev.
Zoper tako odločitev je prosilec dne 29. 11. 2013 pri organu vložil pritožbo. Meni, da za zavrnitev ne obstajajo zadostni razlogi, zato se pritožuje in predlaga, da organ njegovo pritožbo posreduje Pooblaščencu v odločanje.
Pritožbo prosilca je organ dne 16. 12. 2013, kot dovoljeno, vloženo pravočasno in s strani upravičene osebe, posredoval v odločanje Pooblaščencu.
Z namenom ugotovitve resničnega dejanskega stanja je Pooblaščenec pri organu, dne 8. 1. 2013, opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZinfP. Organ je na ogledu Pooblaščencu omogočil vpogled v Poslovni register Slovenije. Pojasnil je, da so podatki iz registra na voljo v mesečnem izvozu, v več oblikah (XML, TXT, Access baza). Dosegljivi so na FTP strežniku, s pomočjo gesla organa. Tehničnega problema pri mesečnem izvozu ni. Zadržkov z vidika varstva osebnih podatkov tudi ni, pri čemer je organ pojasnil, da uporabnikom ob vsakem posredovanju izrecno pojasni, da so pri nadaljnji obdelavi osebnih podatkov dolžni upoštevati določbe ZVOP-1 (prepoved iskanja po imenu in priimku družbenika).
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti izpodbijani sklep v delu, v katerem ga pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Sklep preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
Pojem ponovne uporabe informacij javnega značaja določa 3. odstavek 4. člena ZDIJZ. Ponovna uporaba informacij javnega značaja pomeni uporabo informacij s strani fizičnih oseb ali pravnih oseb za pridobitne ali nepridobitne namene, razen za prvotni namen v okviru javne naloge, zaradi katerega so bili dokumenti izdelani.
Organi javnega sektorja zbirajo, proizvajajo, reproducirajo in razširjajo dokumente, da izpolnijo svoje javne naloge, določene z veljavnimi predpisi, uporaba takih dokumentov za druge namene, kot so bili dokumenti izdelani, pa pomeni ponovno uporabo. Cilj ponovne uporabe je dodana vrednost informaciji javnega značaja, zasebni sektor (prosilec) pa naj bi ponudil več ali nekaj drugega, kot ponuja organ v okviru izvajanja svojih javnih nalog. Smisel nadaljnje uporabe ali izkoriščanja informacij javnega značaja je zagotavljanje nadgradnje teh informacij s strani prosilca in s tem izpolnjevanje gospodarske funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja. Pri gospodarski funkciji pride do izraza njen pomen za gospodarstvo, saj s ponovno uporabo informacij nastane trg z informacijami javnega sektorja kot eden ključnih trgov pri širjenju komunikacijske tehnologije. Predvsem komercialni uporabniki tako pridobljene informacije nato obdelajo, naredijo oziroma izdelajo neko dodano vrednost in nato obogateno informacijo ponudijo nazaj na trg, pri čemer Pooblaščenec posebej poudarja, da komercialne uporabnike k obogatitvi informacij zavezuje le trg, in nikakor ne sam zakon.
Ključno za ponovno uporabo informacij je, da organi javnega sektorja informacije primarno zbirajo za izvrševanje svojih javnih nalog, že zbrane informacije pa lahko posredujejo prosilcem za nadaljnjo uporabo v pridobitne ali nepridobitne namene. Razlikovanje med pridobitnim in nepridobitnim namenom ne vpliva na to, ali je šteti posamezno uporabo informacije javnega značaja za ponovno uporabo. Ta razlika dobi pomen samo ob vprašanju, ali sme organ zaračunati ceno za ponovno uporabo.
V 4. odstavku 17. člena ZDIJZ so določene obvezne sestavine zahteve za ponovno uporabo informacij javnega značaja:
1. navedba informacije, ki jo želi prosilec ponovno uporabiti;
2. na kakšen način želi prevzeti vsebino zahtevane informacije (klasičen ali elektronski zapis);
3. za kakšen namen želi informacijo ponovno uporabiti (pridobitni ali nepridobitni namen).
Nadalje Uredba v 25a. členu določa, da prosilec v zahtevi za ponovno uporabo informacij javnega značaja opredeli pridobitni oziroma nepridobitni namen ponovne uporabe predvsem z opisom naslednjih okoliščin: pravno – organizacijsko obliko oziroma statusom in dejavnostjo; predvidenim načinom ponovne uporabe informacij, vključno s pogoji posredovanja informacij javnosti. Predmetne določbe ob tem ni mogoče razlagati na način, da ta postavlja dodatne pogoje glede opredelitve pridobitnega/nepridobitnega namena, ki jih 4. odstavek 17. člena ZDIJZ ne vsebuje. 25a. člen Uredbe je pojasnjevalne narave, na kar kaže tudi beseda »predvsem«. Iz navedenega po mnenju Pooblaščenca izhaja, da je določba za organe zavezance in prosilce pojasnjevalne narave in jim je v pomoč pri opredelitvi, ali gre za pridobitni ali nepridobitni namen ponovne uporabe. Pri vprašanju, katere podatke organ od prosilca v primeru zahteve za ponovno uporabo lahko zahteva, pa je treba izhajati iz 4. odstavka 17. člena ZDIJZ v povezavi s 5. členom ZDIJZ. Slednji (tudi za ponovno uporabo!) določa uporabo načela prostega dostopa, po katerem so informacije javnega značaja fizičnim in pravnim osebam prosto dostopne in pomeni, da se za dostop do informacij javnega značaja pravnega ali kakršnegakoli drugega interesa ne zahteva, organ pa nima podlage, da bi te okoliščine v postopku ugotavljal. Organ torej ni ravnal pravilno, ko je od prosilca v pozivu na dopolnitev zahteve terjal, naj natančneje navede predvideni način ponovne uporabe informacij za nepridobitne namene ter razloge, zaradi katerih potrebuje vse podatke Poslovnega registra Slovenije oziroma iz kakšnega izdelka bo razvidna uporaba teh podatkov.
V primeru ponovne uporabe za nepridobitne namene organ cene ne sme zaračunati, kar jasno izhaja iz prvega odstavka 34.a člena, ki določa, da lahko organ za ponovno uporabo v pridobitne namene zaračuna ceno, vendar le, če ne gre za ponovno uporabo z namenom informiranja, zagotavljanja svobode izražanja, kulture in umetnosti in uporabe informacij s strani medijev. V konkretnem primeru je prosilec jasno navedel, da informacijo zahteva za nepridobitni namen, zato organ cene ne sme zaračunati. Njegove navedbe v izpodbijanem sklepu, da prosilec v dopolnitvi zahteve ni navedel dovolj podatkov, ki jih organ potrebuje zaradi uporabe Tarife o nadomestilih za ponovno uporabo informacij javnega značaja poslovnega registra, so tako v celoti neutemeljene. Uporaba tarife namreč pride v poštev le pri pridobitni ponovni uporabi, v konkretnem primeru pa gre za nepridobitno ponovno uporabo. Ob tem Pooblaščenec še pojasnjuje, da je organ v postopku odločanja o zahtevi za ponovno uporabo vezan na vsebino zahteve, kot jo, upoštevaje 4. odst. 17. člena ZDIJZ, navede prosilec. Povedano drugače, če prosilec v zahtevi navede, da informacije za ponovno uporabo zahteva za nepridobitni namen, organ nima nobene pravne podlage, da sam »prekvalificira« njegovo zahtevo in jo obravnava, kot da gre za pridobitni namen. Zakon namreč ne določa, da organ o tem, ali gre za pridobitni ali nepridobitni namen odloči glede na vsebino zahteve, ampak pravi (4. odst. 17. člena ZDIJZ), da prosilec navede predviden način ponovne uporabe (pridobitni ali nepridobitni). Tudi iz tega razloga velja opozoriti na določbo 4. odstavka 39. člena ZDIJZ, ki kot prekršek določa ravnanje posameznika, pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki ponovno uporabi informacijo javnega značaja v pridobitne namene, za katere organ zaračunava ceno, ali določa druge pogoje, pa ji organ take uporabe ni dovolil. Povedano drugače, organ lahko, v primeru, ko zazna kršitev te določbe, poda prijavo na Inšpektorat za javni sektor, ki je pristojen za ukrepanje v primeru morebitnih kršitev.
Organ torej ni imel zakonske podlage, da je prosilca dne 29. 10. 2013 ponovno pozival na dopolnitev in da je posledično dne 14. 11. 2013 izdal sklep št. 317-821/2013-6, s katerim je zahtevo prosilca zavrgel. Izpodbijani sklep je tako treba odpraviti, na podlagi 1. odst. 252. člena ZUP, ker je organ iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in posledično napačno uporabil pravni predpis. Pooblaščenec je v nadaljevanju sam odločil o zadevi, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.
Primarno gre ugotoviti, da dopolnjena zahteva prosilca z dne 24. 10. 2013 v celoti zadosti pogojem, ki jih za zahtevo določa 4. odstavek 17. člena ZDIJZ in 25a. člen Uredbe. Iz nje je namreč jasno razvidno, katere informacije prosilec želi (poslovni register podjetij v elektronski obliki), na kakšen način želi prevzeti zahtevane informacije (prenosljivi na USB pomnilnik ali prenosni disk) in, za kakšen namen želi informacijo ponovno uporabiti (nepridobitni namen, za informiranje javnosti skozi raziskavo s področja dostopa do informacij javnega značaja, v okviru katere sodeluje z mednarodno organizacijo Access Info). Iz slednjega po mnenju Pooblaščenca tudi jasno izhaja, na kakšen način bodo zahtevane informacije na voljo javnosti, zato zahteva prosilca zadosti tudi pogojem iz 25.a člena Uredbe. Pooblaščenec tudi nima nobenega razumnega razloga, da prosilcu ne bi verjel, da bo zahtevano informacijo uporabil za nepridobitni namen, v okviru raziskave za informiranje javnosti, v sodelovanju z mednarodno organizacijo Access Info. Predmetna nevladna organizacija namreč dejansko obstaja (http://www.access-info.org/) in je aktivna na področju dostopa do informacij javnega značaja na širšem evropskem področju. Zahteva prosilca je tako v celoti zrela za meritorno obravnavo.
Pooblaščenec ob tem nadalje ugotavlja, da ni zakonskih zadržkov (izjem iz 6. odstavka 6. člena ZDIJZ) zaradi katerih bi bilo treba zahtevo prosilca za ponovno uporabo zavrniti. Kot je organ pojasnil na ogledu in camera so podatki iz registra na voljo v mesečnem izvozu, v več oblikah (XML, TXT, Access baza). Dosegljivi so na FTP strežniku, s pomočjo gesla organa. Tehničnega problema pri mesečnem izvozu ni. Ker prosilec ni zahteval podatkov s stalnim ažuriranjem, je Pooblaščenec odločil, da se mu posreduje kopija izvoza najnovejše mesečne celotne baze Poslovnega registra Slovenije, širši nabor, v tekstovni obliki. Za lažjo praktično uporabo Poslovnega registra se prosilcu posreduje tudi kopija najnovejše različice dokumenta "Strukture podatkov iz Poslovenega registra Slovenije za posredovanje uporabnikom". Brez slednjega dokumenta so posredovani podatki za prosilca namreč praktično težko uporabljivi.
Prosilec je pri nadaljnji ponovni uporabi dolžan upoštevati omejitve glede obdelave osebnih podatkov, ki izhajajo iz zakona, ki ureja sodni register in zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, dalje ZVOP-1) v okviru načela sorazmernosti v 3. členu določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Osebne podatke, ki se obdelujejo v Poslovnem registru Slovenije, določa 8. člen Zakona o Poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/06, dalje ZPRS-1), ki v tretji alineji drugega odstavka določa, da se v poslovni register med drugim sporočajo podatki o lastniških deležih gospodarskih družb, ki jih upravljavcu registra posreduje Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki vodi sodni register, ali lastniških deležih delniških družb, ki jih upravljavcu registra posreduje Centralna klirinško - depotna družba. Iz navedenega izhaja, da so Poslovni register Slovenije pristojne institucije upravljavcu registra iz svojih uradnih registrov in evidenc dolžne posredovati tudi osebne podatke, ki se vodijo v sodnem registru. Glede obdelave osebnih podatkov pa ima zakon, ki ureja sodni register, posebne omejitve. Zakon o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/2007, dalje ZSReg) v 50. členu namreč določa, da določbe tega zakona o javnosti sodnega registra ne veljajo za dostop do podatkov, ki niso vezani na posamezen subjekt vpisa, četudi je takšen dostop v centralni informatizirani bazi sodnega registra tehnično (programsko) mogoč. Nihče nima pravice do dostopa do podatkov, ki so shranjeni v centralni informatizirani bazi sodnega registra, na način, ki bi mu omogočal ugotovitev naslednjih dejstev:
1. ali je določena oseba ustanovitelj (družbenik) v subjektu vpisa in v katerem subjektu vpisa je ustanovitelj (družbenik);
2. ali je določena oseba član uprave oziroma nadzornega sveta v subjektu vpisa in v katerem subjektu vpisa je član uprave oziroma nadzornega sveta.
Pooblaščenec tako opozarja, da mora prosilec glede podatkov o lastniških deležih gospodarskih družb, ki v skladu s 3. alinejo 8. člena ZPRS-1 izvirajo iz sodnega registra, upoštevati tudi pripadajoče omejitve iz 50. člena ZSReg. Pri ponovni uporabi zadevnih podatkov ne sme teh javnosti ponuditi na način, ki bi dovolil ugotovitev, ali je določena oseba ustanovitelj, družbenik ali član nadzornega sveta v določenem subjektu vpisa oz. ugotovitev, v katerih subjektih vpisa je določena oseba ustanovitelj, družbenik oz. član nadzornega sveta. Dostop do zadevnih podakov je lahko omogočen zgolj posredno, preko dostopa do posameznega subjekta vpisa. V skladu s 26. členom Uredbe mora prosilec pri ponovni uporabi podatkov navesti tudi vir podatkov (»Javne ifnormacije AJPES), kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba prosilca utemeljena. Izpodbijani sklep je tako treba odpraviti, na podlagi 1. odst. 252. člena ZUP, ker je organ iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in posledično napačno uporabil pravni predpis. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe na CD nosilcu posredovati kopijo izvoza najnovejše mesečne celotne baze Poslovnega registra Slovenije, širši nabor, v tekstovni obliki, s priloženo kopijo najnovejše različice dokumenta "Strukture podatkov iz Poslovenega registra Slovenije za posredovanje uporabnikom", za ponovno uporabo v nepridobitne namene, kot izhaja iz točke 1 izreka te odločbe. Prosilec mora pri ponovni uporabi informacij upoštevati omejitve glede obdelave osebnih podatkov, ki izhajajo iz zakona, ki ureja sodni register in zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov ter navesti vir podatkov »Javne informacije AJPES«, kot izhaja iz točke 2 izreka te odločbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka