Galun Robert, novinar Dela - Mestna občina Maribor
+ -Številka: 090-230/2013/14
Kategorije: Notranje delovanje organa, Ostali sodni postopki
Sodba Upravnega sodiščaPOVZETEK:
Prosilec je zaprosil za pridobitev poravnalnega sporazuma, sklenjenega med Mednarodno univerzitetno športno zvezo, Slovensko univerzitetno športno zvezo in Mestno občino Maribor (organ), ki se nanaša na odškodnino zaradi odpovedi zimske univerzijade. Organ je zahtevo v celoti zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva sodnih postopkov, saj naj bi bil v teku postopek pred arbitražnim sodiščem v Lozani (CAS). Pooblaščenec je pritožbi prosilca v celoti ugodil, saj je ugotovil:
- da izjema varstva sodnih postopkov ne pride v poštev, ker je pred CAS potekal arbitražni postopek,
- da ni podana niti nobena od preostalih izjem, saj je postopek pred arbitražo že formalno zaključen in je organ dogovorjeni znesek že v celoti poravnal (spora ni več) in
- da pravilo o porabi javnih sredstev (3. odstavek 6. člena ZDIJZ) še dodatno izključuje možnost na sklicevanje na izjeme od prostega dostopa.
ODLOČBA:
Številka: 090-230/2013/14
Datum: 28. 4. 2014
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2 in 23/2014; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F, 8/10 – ZUP-G in 82/13 – ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca: Galun Robert – novinar Dela, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, z dne 4. 11. 2013 zoper odločbo organa: Mestna občina Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor, št. 09001-24/2013, z dne 7. 10. 2013, v zadevi odločanja o dostopu do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca, z dne 4. 11. 2013 zoper odločbo organa št. 09001-24/2013, z dne 7. 10. 2013 se ugodi. Odločba organa št. 09001-24/2013, z dne 7. 10. 2013 se odpravi ter se odloči: Organ mora prosilcu v 31-ih dneh od vročitve te odločbe posredovati kopijo celotnega poravnalnega sporazuma (»settlement agreement«), sklenjenega dne 3. 9. 2013 med organom, Federation Internationale du Sport Universitaire in Slovensko univerzitetno športno zvezo, v angleškem jeziku (pet strani formata A4).
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 10. 9. 2013 pri organu vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zaprosil za pridobitev kopije poravnalnega sporazuma, sklenjenega dne 3. 9. 2013 med organom in Federation Internationale du Sport Universitaire (v nadaljevanju FISU). Zahtevani dokument se tiče odškodnine, ki jo je FISU terjala od organa zaradi odpovedi zimske univerzijade (izhodiščni, javno razkriti zahtevek FISU naj bi bil v višini 4,85 milijona EUR).
Organ je dne 7. 10. 2013 izdal odločbo št. 09001-24/2013, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil (v nadaljevanju izpodbijana odločba). Zavrnitev je utemeljil s sklicevanjem na 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pri tem je pojasnil, da je pred Arbitražnim sodiščem za šport v Lozani (Švica) (v nadaljevanju CAS) v teku sodni postopek med FISU kot tožečo stranko in organom kot toženo stranko zaradi plačila odškodnine. Izvensodna poravnava med strankama je bila sklenjena tudi z namenom prenehanja omenjenega sodnega postopka, s čimer je izkazana vzročna zveza med sodnim postopkom in sklenjeno poravnavo. Sklenjena izvensodna poravnava v 5. členu določa, da je njena vsebina absolutno zaupna in da ne bo razkrita Arbitražnemu sodišču ali tretjim osebam, razen če bi razkritje predpisoval kakšen predpis ali z zadevo povezana sodna odločba, ki bi bila izdana v prihodnosti. Razkritje podatkov bi povzročilo nepopravljivo škodo, saj bi bilo ogroženo v januarju 2014 predvideno končanje sodnega postopka. Interes organa je, da bi sklenjena poravnava vodila do razrešitve vseh medsebojno spornih pravnih vprašanj, saj bi v primeru rednega sojenja lahko utrpela večjo ekonomsko škodo. Izpeljava transakcije po sklenjeni izvensodni poravnavi bo tekom meseca januarja 2014 povzročila prenehanje postopka pred CAS, ki je zaradi navedenega svoje nadaljnje postopanje že odložilo do 31. 1. 2014. Če bi prosilcu predčasno omogočili vpogled v zahtevano, bi zaradi neposredne kršitve določila v poravnavi z veliko verjetnostjo pod vprašanj postavili veljavnost poravnave in posledično rezultat sodnega postopka, ki je vedno negotov. To lahko torej organ pripelje do bistveno hujših zavez oziroma večjih ekonomskih obveznosti, zato organ zahtevi ni ugodil. Organ je še pojasnil, da ni zadržkov po razkritju zahtevanega dokumenta po končanju sodnega postopka pred CAS.
Pooblaščenec je 4. 11. 2013 prejel pritožbo prosilca, z dne 21. 10. 2013 zoper odločbo organa, v kateri je pojasnil, da gre za vprašanje porabe javnih sredstev, ki jih bo treba jasno opredeliti v občinskem proračunu za leto 2014, mestni svet pa bo moral o tem predhodno sprejeti odločitev. Proračun za leto 2014 bo moral vsebovati tudi predvideno porabo za izplačilo odškodnine.
Pooblaščenec je dne 6. 11. 2013 pozval organ, da mu posreduje kopijo celotnega poravnalnega sporazuma, ki je predmet zahteve prosilca ter dodatna pojasnila o postopku pred CAS. Organ je v odgovoru, z dne 14. 11. 2013 posredovanje kopije poravnalnega sporazuma zavrnil in podal pojasnila v zvezi s postavljenimi vprašanji ter ta pojasnila podkrepil z nekaterimi dokazili.
Pooblaščenec je dne 4. 12. 2013 pozval Slovensko univerzitetno športno zvezo (v nadaljevanju SUSA), da pojasni, ali so podani zadržki za razkritje zahtevanega dokumenta javnosti, zlasti, da pojasni morebitne škodljive posledice za udeležence sporazuma ali druge osebe, če bi bil sporazum razkrit javnosti. SUSA je odgovor posredovala dne 10. 12. 2013. Pooblaščenec je dne 4. 12. 2013 pozval za pojasnila tudi organizacijo FISU, ki na poziv ni odgovorila. Obe organizaciji je Pooblaščenec pozval za dodatna pojasnila, da bi se lažje in bolj popolno prepričal o dejstvih v zvezi z izjemo notranjega delovanja. Organ (kot stranka poravnalnega sporazuma) ni bil dolžan v postopek pritegniti obeh organizacij kot stranskih udeležencev, saj sta se obe organizaciji o nedopustnosti razkritja dokumenta jasno opredelili že v samem poravnalnem sporazumu.
Pooblaščenec je dne 28. 1. 2014 opravil upravno poizvedbo pri organu v zvezi z vsebino poravnalnega sporazuma ter stanja zadeve. Dodatno poizvedbo o stanju zadeve je pri organu opravil dne 24. 3. 2014.
Pooblaščenec je dne 3. 4. 2014 izvedel ogled in camera v prostorih organa, brez prisotnosti prosilca. O tem procesnem dejanju je nastal zapisnik št. 090-230/2013/12. Prosilcu je bil istega dne, na podlagi 9. člena ZUP, zapisnik predložen na vpogled ter predstavljeno:
- kakšen je uspeh dokaznega postopka,
- ugotovljeno dejansko stanje in
- relevantne pravne podlage, ki najverjetneje pridejo oziroma ne pridejo v poštev pri odločanju.
Prosilec se do zapisnika ni posebej opredelil.
Pritožba je utemeljena.
1. Opredelitev problematike odločanja v pritožbenem postopku
Pooblaščenec bistvenih kršitev postopka na prvi stopnji ni ugotovil, poleg tega v postopku ni sporen obstoj zahtevanega dokumenta in tudi ni sporna ugotovitev, da gre za informacijo javnega značaja. Zato je Pooblaščenec – izhajajoč iz navedb organa in navedb prosilca – v nadaljevanju ugotavljal, ali je podana katera od izjem od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zlasti izjema varstva sodnih postopkov po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in izjema varstva notranjega delovanja organa po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Predmet odločanja je izvirni poravnalni sporazum (»settlement agreement«), sklenjen dne 3. 9. 2013 med organom, Federation Internationale du Sport Universitaire in Slovensko univerzitetno športno zvezo, v angleškem jeziku (pet strani formata A4), in ki vsebuje naslednje vsebinske sklope: splošne ugotovitve, dogovorjen znesek plačila (»settlement amount«), rok ter način plačila, dogovor o ravnanju oziroma obveznostih po plačilu dogovorjenega zneska (umik zahtevkov, stroški, obveščanje CAS, prekinitev arbitraže, posledice neplačila) in klavzula o zaupnosti (5. člen). Treba je še dodati, da v konkretnem primeru ni šlo za poravnavo, ki bi bila prevzeta v arbitražno odločbo ali sklenjena pod okriljem CAS, pač pa za poravnavo, ki je bila sklenjena povsem avtonomno izven arbitražnega postopka.
2. Presoja obstoja izjem od prostega dostopa
2.1. Ali je podana izjema varstva sodnih postopkov?
Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ zahtevo prosilca zavrne, če gre za »podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi« (izjema varstva sodnih postopkov). Pooblaščenec v konkretnem primeru ugotavlja, da sklicevanje na obravnavano izjemo ne pride v poštev. Razloga sta dva:
ZDIJZ, vsaj v konkretnih okoliščinah, zaradi jasne določbe, ki govori o »drugih sodnih postopkih« ne dopušča razširitve uporabe 8. točke prvega odstavka 6. člena na področje arbitražnih postopkov ali drugih vrst postopkov alternativnega reševanja sporov. Arbitražno reševanje sporov se po učinkih (delno tudi s postopkovnega vidika in z vidika urejenosti v predpisih) resda zelo približa sodnemu reševanju sporov, toda arbiter ali arbitražni senat formalno ni sodišče v smislu, kot ga ima v mislih ZDIJZ, tj. sodišče po 23. členu Ustave RS in Zakonu o sodiščih. V konkretnem primeru CAS kot stalno arbitražno telo torej ni državni organ ali mednarodni organ z močjo sodišča in tudi kako drugače ni del organizacijske strukture rednih ali specializiranih sodišč. Sodišče svojo pristojnost in oblast črpa iz ustave in zakona (ali mednarodne pogodbe) med tem, ko arbitraža svojo pristojnost črpa iz arbitražnega sporazuma, sklenjenega med strankami v sporu;
Predmetni poravnalni sporazum je bil pripravljen in sklenjen izven CAS, brez sodelovanja CAS ter ni namenjen posredovanju CAS, saj gre za prostovoljni dogovor (poravnavo) in s tem za izraz avtonomije strank v sporu. Poravnalni sporazum torej ni nastal zaradi vključitve v arbitražni postopek. Ravno nasprotno, seznanitev s poravnalnim sporazumom bi neugodno vplivala na nepristranskost in objektivnost delovanja arbitraže. Poravnalni sporazum je bil torej sklenjen kot (domnevno za obe strani ugodnejša) alternativa »grozeči« zavezujoči odločitvi CAS.
2.2. Ali je podana izjema varstva notranjega delovanja?
1. Čeprav se organ v izpodbijani odločbi ni skliceval na izjemo varstva notranjega delovanja organa iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je Pooblaščenec po uradni dolžnosti presojal, ali so morebiti izpolnjeni pogoji za obstoj te izjeme, po kateri organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Za obstoj opisane izjeme morata biti torej hkrati izpolnjena dva pogoja: podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, in bi razkritje takšnega podatka povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Pogoj »motenj« je treba tolmačiti v smislu, da bi razkritje podatka (dokumenta) pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa, oziroma bi bilo to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše), kot je bilo pred razkritjem, oziroma kakršno bi bilo, če do razkritja dokumenta ne bi prišlo. V zvezi z obravnavanim pogojem je Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 1176/2010 (30. 11. 2011) navedlo, da je zakonodajalec v skladu z restriktivnim konceptom uporabe izjem do dostopa do informacije javnega značaja za dokazni standard postavil, da »bi razkritje povzročilo motnje«, kar je dokazni standard »onkraj dvoma«. Nižji dokazni standard, ki ne zadosti določbam ZDIJZ, bi bil »da je zelo verjetno«, da bi razkritje lahko pripeljalo do motenj.
2. Izhajajoč iz vsebine predmetnega poravnalnega sporazuma, njegove narave, namena in okoliščin sklenitve, bi - ob drugačnem dejanskem stanju - sicer teoretično lahko šlo za dokument v zvezi z notranjim delovanjem (tj. »interni« dokument kot prvi pogoj za aplikacijo obravnavane izjeme) in bi hkrati teoretično lahko bil izpolnjen tudi pogoj nastanka motenj pri delovanju organa. Sklenitev poravnave je namreč izraz civilnopravne (procesne in materialne) avtonomije udeležencev obligacijskega razmerja, v katerem so se znašle FISU, SUSA in organ. Namesto, da bi ti reševanje spora podvrgli relativno javnemu in togemu oziroma formaliziranemu postopku ter strogi vezanosti na materialno pravo pred sodiščem, so se udeleženci dogovorili ne samo za reševanje spora pred arbitražo kot oblike alternativnega reševanja sporov, ampak še več, dogovorili so se za povsem neinstitucionalno (tj. celo zunaj arbitražnega postopka) in prostovoljno rešitev spora v obliki poravnave o spornem predmetu. Gre pravzaprav za sklenitev pogodbe v smislu vzajemnih popustitev z namenom prekinitve spora oziroma odprave negotovosti in določitve novih vzajemnih pravic in obveznosti. Odločitev o tem je s civilnopravnega vidika povsem svobodna in samostojna. Lahko govorimo o »civilnopravni intimi« ali razmerju intuitu personae, torej o obligacijskem in posledično procesnem razmerju, ki se tiče samo neposrednih udeležencev, ki informacij o tem razmerju v tej fazi upravičeno niso pripravljeni deliti s komerkoli. Sklenitev neinstitucionalne poravnave (tako kot tudi arbitražno odločanje) poteka na področju dispozitivnih pravic strank in na področju pravnih razmerij, ki jih stranke svobodno oblikujejo. Zahtevani dokument je nastal v zvezi z obligacijskim razmerjem, ki se tiče le udeležencev poravnave – organa, organizacije SUSA in organizacije FISU. Ne samo obligacijsko razmerje, temveč tudi sam nastanek dokumenta (sklenitev poravnave), je vezan na zaupno razmerje med udeleženci. Povedano drugače, dokument je nastal v zaprtem krogu med udeleženci obligacijskega razmerja ter je bil le tem tudi namenjen. Eden pomembnejših namenov oziroma prednosti sklepanja poravnav ter alternativnega reševanja sporov je ravno zaupnost. Splošno uveljavljeno pravilo na področju alternativnega reševanja sporov je, da (gre za pravilo, ki je zapisano na primer v arbitražnih pravilih UNCITRAL, Zakonu o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah, internih pravilnikih ponudnikov alternativnega reševanja sporov, npr. CAS-ovih pravilih - Statutes of the Bodies Working for the Settlement of Sports-Related Disputes) velja, da so vsi podatki, ki izvirajo iz postopkov alternativnega reševanja sporov (kamor v širšem smislu lahko štejemo tudi klasične poravnalne aktivnosti) ali so z njo povezani, zaupni, razen če so se stranke sporazumele drugače, če njihovo razkritje zahteva zakon ali če je razkritje potrebno za izpolnitev sporazuma o rešitvi spora. Tudi konkretni poravnalni sporazum v 5. členu določa, da »je vsebina absolutno zaupna«.
3. Toda v konkretnem primeru – zaradi ravnanja udeležencev spora in usode arbitražnega postopka pred CAS v času po sklenitvi sporazuma – elementi iz prejšnje točke ne prevladajo. Zato Pooblaščenec ugotavlja, da glede obravnavanega poravnalnega ni podana izjema varstva notranjega delovanja, ker ne gre za dokument v zvezi z notranjim delovanjem organa (tj. »interni« dokument kot prvi pogoj za aplikacijo obravnavane izjeme), in hkrati ni izpolnjen tudi pogoj nastanka motenj pri delovanju organa. Ključni razlogi za to stališče so:
dejstvo, da je organ v skladu s poravnalnim sporazumom dne 16. 12. 2013 v celoti izpolnil dogovorjeno obveznost. To izhaja iz »razčlenitve prometa denarnih sredstev v breme 16. 12. 2013«, izjave organa in odločbe CAS (»Consent Award«), z dne 28. 4. 2014. O izplačilu in s tem o prenahanju spora so stranke obvestile CAS. Zaradi tega so vse obveznosti udeleženih strank sporazuma prenehale;
dejstvo, da je arbitražni postopek pred CAS formalno zaključen. To izhaja iz odločbe CAS o zaključku arbitražnega postopka (»Consent Award«), z dne 28. 4. 2014. Arbitražni postopek torej ni več niti v mirovanju, tako kot je to veljalo od septembra 2013 dalje;
dejstvo, da je tudi organ dne 7. 10. 2013 sam pojasnil, da ni zadržkov po razkritju zahtevanega dokumenta po končanju arbitražnega postopka pred CAS;
dejstvo, da se FISU do morebitnih motenj oziroma škode sploh ni izjasnila, stališče organizacije SUSA, z dne 9. 12. 2013 pa ni dovolj konkretizirano, da bi se bilo mogoče objektivno prepričati o vrsti, obsegu in verjetnosti nastanka škode.
Glede na navedno razkritje vsebine poravnalnega sporazuma ne more več povzročiti neugodnega vpliva na nepristransko, neobremenjeno in objektivno odločanje arbitrov, ki sta eni najpomembnejših zahtev pravičnega »sojenja« oziroma arbitražnega odločanja. Ker arbitražni postopek ni več niti v teku niti v mirovanju (med udeleženci je bilo sicer dogovorjeno, da bo arbitražni postopek v mirovanju najmanj do 31. 1. 2014), je seznanitev z dogovorjeno obveznostjo ter drugimi pogoji izpolnitve obveznosti, neproblematična. Razkritje tudi ne more voditi v odstop od sklenjene poravnave, nepripravljenost za spoštovanje poravnave, zavlačevanje, zastoj pri reševanju spora, nadaljevanje arbitražnega postopka ali reševanje spora pred sodiščem, spremembo zahtevkov, poslabšanje pogojev za izpolnitev obveznosti ali zvišanje zahtevkov, izgubo pogajalskih prednosti, dodatne stroške v zvezi z reševanjem spora in podobno.
2.3. Ali je podana katera od preostalih izjem
Izhajajoč iz vsebine zahtevanega dokumenta ter drugega razpoložljivega dokumentarnega gradiva v zadevi, je Pooblaščenec ugotovil, da ni podana nobena od preostalih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
2.4. Poraba javnih sredstev kot dodaten argument za razkritje
V konkretnem primeru je sporen predvsem dogovorjeni znesek iz 1. člena poravnalnega sporazuma. Tudi, če bi bila podana izjema varstva notranjega delovanja ali katerakoli druga izjema (razen izjem po 1. in 5. do 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), te v konkretnem primeru ne bi prišle v poštev, ker je nedvomno in očitno izpolnjen tudi element porabe javnih sredstev po prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da »se ne glede na določbe prvega odstavka, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev«. Kot že rečeno, je organ dne 16. 12. 2013 že poravnal dogovorjeni znesek iz občinskega proračuna.
Po prepričanju Pooblaščenca je bil pogoj porabe javnih sredstev (in s tem prevlada nad izjemami) podan tudi v času pred izplačilom dogovorjenega zneska (tj. v času izdaje izpodbijane odločbe), saj je šlo za visoko stopnjo gotovosti bodočega plačila iz občinskega proračuna, v točno določenem znesku, za točno določenega dolžnika, na podlagi formalnega in zavezujočega pravnega akta in s konkretnimi učniki na občinski proračun in planiranje porabe. V trenutku vložitve zahtevka s strani FISU v višini 4,85 milijona EUR je šlo le za teoretično možno plačilo zneseka v nedokončni višini, pri čemer še ni šlo za pravno-formalno »pripoznano« obveznost.
2.5. Opredelitev do dodatnih stališč organa
Organ je med drugim zatrjeval, da poravnalnega sporazuma ne sme razkriti javnosti, ker bi to predstavljalo kršitev sporazuma, to pa bi lahko povzročilo nove odškodninske zahtevke s strani FISU. Drži, da so si udeleženci spora ne samo s sklenitvijo arbitražnega sporazuma, temveč tudi s sklenitvijo poravnave, izrazili medsebojno zaupanje in poravnalni sporazum razglasili kot zaupni dokument. Toda Pooblaščenec ugotavlja, da 5. člen poravnalnega sporazuma določa, da »je razkritje dopustno, če je to določeno z zakonom ali sodno odredbo«. Ker je v konkretnem primeru razkritje sporazuma javnosti v skladu z zakonom, tj. z ZDIJZ (gl. točke 2.1. do 2.4 zgoraj), posredovanje kopije poravnalnega sporazuma prosilcu sploh ne more predstavljati kršitve sporazuma.
Pooblaščenec ob tem še dodaja, da se mora vsak subjekt, ki vstopa v pravno razmerje z organom, ki je pravna oseba javnega prava (kot npr. Mestna občina Maribor), zavedati, da ne more pričakovati absolutnega varstva svojih podatkov, še posebej, če sklenjeni dogovori ustvarjajo finančne obveznosti, ki se financirajo iz občinskega proračuna. Za poslovnanje organa, kot pravne osebe javnega prava, veljajo nekatere posebnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi (tudi ZDIJZ, ki določa javnost njegovega poslovanja) in teh obveznosti organ, tudi s sklepanjem »zaupnih« dogovorov ne more izključiti.
3. Sklepno
Skladno z navedbami v prejšnjih točkah je Pooblaščenec ugotovil, da je prosilec upravičen do pridobitve kopije celotnega zahtevanega dokumenta, zaradi česar je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil, saj je bil v postopku na prvi stopnji napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi.
Ta odločba je v skladu z 28. členom Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 8/00 s spr. in dop.) oproščena plačila upravne takse.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Urban Brulc, univ. dipl. prav.
svetovalec Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka