Prosilec - RTV Slovenija
+ -Številka: 090-155/2013/10
Kategorije: Arhivsko gradivo, Osebni podatek
Sklep Vrhovnega sodišča
Sodba Upravnega sodiščaPOVZETEK:
Prosilec (fizična oseba) je javni zavod RTV Slovenija (organ) zaprosil za digitalni zvočni posnetek določene seje Programskega sveta. Organ je zahtevo zavrnil s sklicevanjem na drugi odstavek 4. člena ZDIJZ, tj. da gre za arhivsko gradivo, saj je organ upravičen do t.i. lastne hrambe arhiskega gradiva. Pooblaščenec je v postopku ugotovil, da ne gre za arhivsko gradivo, saj za tak status gradiva (še) niso izpolnjeni pogoji po področnih predpisih (potek roka hrambe, odbiranje gradiva, fizična hramba v okviru arhiva itd.). Pooblaščenec je kljub temu pritožbo prosilca zavrnil, ker je ugotovil, da je glede celotnega posnetka podana izjema varstva osebnih podatkov. Posnetek, poleg nekaterih identifikacijskih podatkov (npr. osebna imena), vsebuje tudi glasovne, govorne (sem spadajo tudi jezikovne) ter druge spremljajoče (osebnostne, razpoloženjske, čustvene in podobne) značilnosti govorcev, pri čemer za razkritje teh osebnih podatkov ni na voljo ustrezne pravne podlage v smislu 8. člena ZVOP-1.
ODLOČBA:
Številka: 090-155/2013/10
Datum: 25. 10. 2013
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 - UPB in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F in 8/10 – ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca: ..., z dne 5. 7. 2013 zoper odločbo organa: Radiotelevizija Slovenija, Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana, št. IJZ-008/2013, z dne 21. 6. 2013, v zadevi odločanja o dostopu do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca, z dne 5. 7. 2013 zoper odločbo organa št. IJZ-008/2013, z dne 21. 6. 2013 se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 25. 4. 2013 pri organu vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zaprosil za tonski zapis 24. seje Programskega sveta, z dne 22. 4. 2013.
Organ je dne 21. 6. 2013 izdal odločbo št. IJZ-008/2013, s katero je v 1. točki izreka zahtevo prosilca zavrnil, razen v delu, ki se nanaša na čas zvočnega zapisa od 02.13.26 do 02.14.20 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). Zavrnitev je utemeljil s sklicevanjem na dejstvo, da je zahtevani dokument arhivsko gradivo v skladu z Zakonom o varstvu arhivskega in dokumentarnega gradiva ter arhivih (Ur. l. RS, št. 30/06; v nadaljevanju ZVDAGA) in s tem na drugi odstavek 4. člena ZDIJZ. Poslovnik programskega sveta RTV Slovenija (20. 4. 2010) v 11.1. točki določa, da se tonski zapis kot priloga originala zapisnika hrani kot trajno arhivsko gradivo. Javna uporaba tonskega zapisa je dovoljena le ob upravičeno izkazanem interesu, člani sveta pa imajo pravico zahtevati, da se za njihovo lastno uporabo lahko presname. Ministrstvo za kulturo je dne 31. 3. 2011 organu izdalo dovoljenje št. 6252-2/2008-13, s katerim mu je dovolilo varstvo lastnega arhivskega gradiva v skladu z ZVDAGA. ZVDAGA v 2. členu definira arhivsko gradivo kot dokumentarno gradivo, ki ima trajen pomen za znanost in kulturo ali trajen pomen za pravno varnost oseb v skladu s strokovnimi navodili pristojnih arhivov. V prilogi 1 Uredbe o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva (Ur. l. RS, št. 86/2006; v nadaljevanju Uredba), ki določa dokumentarno gradivo iz 55. člena uredbe, so v 2.2. točki prve alineje kot arhivsko gradivo določeni zapisniki sej političnih, oblastnih, upravnih, pravosodnih, poslovodnih, samoupravnih, inšpekcijskih, nadzornih, strokovnih in drugih organov upravljanja in poslovanja vseh vrst institucij.
Pooblaščenec je dne 12. 11. 2012 prejel pritožbo prosilca, v kateri ta izraža prepričanje, da ni upravičen le do tonskega zapisa v trajanju od 02.13.26 do 02.14.20, kjer se omenja njegovo ime, temveč do celotnega tonskega zapisa. Pritožba se torej nanaša na zavrnilni del izreka izpodbijane odločbe.
Pooblaščenec je, na podlagi 8., 34a, 139. in 164. člena ZUP, dne 3. 9. 2013 pozval organ, da mu posreduje: kopijo zapisnika ali drugega dokumenta, na podlagi katerega je bil predmetni tonski posnetek seje Programskega sveta (22. 4. 2013) odbran oziroma uvrščen med arhivsko gradivo po ZVDAGA; pojasnilo o trenutni lokaciji, načinu in statusu hrambe predmetnega tonskega posnetka seje; kopijo internega akta ali predpisa (poleg Uredbe), ki določa roke hrambe za tonske posnetke sej Programskega sveta, tj. roke hrambe v tekoči ali stalni zbirki za čas pred uvrstitvijo posnetkov med arhivsko gradivo; izjavo o tem, ali se v praksi (ne le po Uredbi) tonski posnetki sej Programskega sveta hranijo kot arhivsko gradivo. Pooblaščenec je odgovor prejel dne 17. 9. 2013.
Pooblaščenec je prosilca dne 16. 10. 2013, na podlagi 9. in 138. člena ZUP, obvestil o pravnem naziranju, ki bo najverjetneje uporabljeno pri utemeljitvi odločbe. Do poziva se je prosilec opredelil 17. 10. 2013.
Pritožba ni utemeljena.
1. Opredelitev problematike odločanja v pritožbenem postopku
Pooblaščenec uvodoma ugotavlja, da je predmet zahteve prosilca digitalni zvočni zapis 24. seje Programskega sveta organa, z dne 22. 4. 2013, v trajanju 2 uri 32 minut in 24 sekund, datoteka z oznako PS 1304-24 (v nadaljevanju zvočni zapis). Omenjeni zvočni zapis je bil uporabljen oziroma poslušan v ugotovitvenem postopku.
Pooblaščenec bistvenih kršitev postopka na prvi stopnji ni ugotovil, poleg tega ni sporen obstoj zahtevanega dokumenta niti to, da gre za informacijo javnega značaja po splošni definiciji iz 1. člena in prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Sporno pa je, ali so podani utemeljeni razlogi za sklicevanje na drugi odstavek 4. člena ZDIJZ, tj. ali ne gre za informacijo javnega značaja zato, ker gre za arhivsko gradivo. Pooblaščenec je po uradni dolžnosti še presodil, ali je glede zvočnega zapisa morebiti podana katera od izjem od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ na prvi stopnji ni presojal obstoja izjem od prostega dostopa do zvočnega zapisa.
2. Presoja obstoja arhivskega gradiva
ZDIJZ v drugem odstavku 4. člena določa, da arhivsko gradivo, ki ga hrani v okviru javne arhivske službe pristojni arhiv v skladu z zakonom, ki ureja arhive, ni informacija javnega značaja po tem zakonu.
Pooblaščenec ugotavlja, da zvočni posnetek v konkretnem primeru ne predstavlja arhivskega gradiva v smislu določb ZVDAGA in drugega odstavka 4. člena ZDIJZ, zaradi česar gre za informacijo javnega značaja. Organ sicer lahko v skladu z dovoljenjem Ministrstva za kulturo št. 6252-2/2008-13 (28. 4. 2011) sam zagotavlja varstvo lastnega arhivskega gradiva po 62. členu ZVDAGA, vendar v konkretnem primeru zvočni zapis (še) ni arhivsko gradivo v smislu določb ZVDAGA. ZDIJZ v drugem odstavku 4. člena zahteva, da se arhivsko gradivo v času odločanja organa že hrani kot arhivsko gradivo v smislu definicije iz ZVDAGA pri pristojnem arhivu ali pri organu v okviru lastne hrambe po 62. členu ZVDAGA. O tem, da ne gre za arhivsko gradivo v smislu drugega odstavka 4. člena ZDIJZ, se je Pooblaščenec prepričal na podlagi naslednjih ugotovljenih dejstev, ki izhajajo iz razpoložljivega dokumentarnega gradiva:
Pravica do lastnega varstva lastnega arhivskega gradiva po 62. členu ZVDAGA še ne pomeni, da dokumentarno gradivo, ki nastane pri delu organa s trenutkom nastanka ali samodejno pridobi status (javnega) arhivskega gradiva. Glede statusa dokumentarnega gradiva je namreč treba upoštevati splošne določbe ZVDAGA, saj je dokumentarno gradivo organa podvrženo splošnemu režimu varstva arhivskega gradiva. Po 2. členu omenjenega zakona je arhivsko gradivo dokumentarno gradivo, ki ima trajen pomen za znanost in kulturo ali trajen pomen za pravno varnost oseb v skladu s strokovnimi navodili pristojnih arhivov; javno arhivsko gradivo je arhivsko gradivo, ki se odbere iz dokumentarnega gradiva javnopravnih oseb po strokovnih navodilih pristojnega gradiva;
Poslovnik programskega sveta RTV Slovenija v točki 11.1. določa, da se tonski zapis kot priloga originala zapisnika hrani kot trajno arhivsko gradivo. Vendar tudi ta določba ne pomeni, da zvočni zapis s trenutkom nastanka samodejno postane arhivsko gradivo, temveč le, da ga organ ne sme uničiti, ampak ga mora po poteku roka hrambe oziroma po doseženem namenu hrambe (tj. hrambe izven arhiva) odbrati, urediti in uvrstiti med arhivsko gradivo in ga kot takega trajno hraniti po 62. členu ZVDAGA;
Zvočnemu zapisu še niso potekli neformalni interni ali formalni splošni roki hrambe (na primer 30 let od nastanka), saj je nastalo šele pred približno pol leta;
Zvočni zapis se pri organu še vedno hrani v tekoči oziroma »živi« zbirki (v elektronskem arhivu Tajništva sveta RTV Slovenija; po preteku mandata, pa se tonski posnetki sej na nosilcih izročijo centralnemu arhivu RTV Slovenija) in ne v režimu arhivskega gradiva. Tako je zvočni zapis na primer prosto dostopen članom programskega sveta prek gesla, kar pri (javnem) arhivskem gradivu ni mogoče;
Organ še ni opravil formalnega odbiranja in uvrstitve zvočnega zapisa med (javno) arhivsko gradivo v okviru lastne hrambe. O tem namreč ne obstaja noben dokument na primer zapisnik;
Tudi Uredba ne določa, da zvočni zapis obravnavanega tipa pridobi status arhivskega gradiva v trenutku nastanka, ampak le na splošno predvideva kategorije dokumentov (kriterij je vsebina in vir nastanka dokumenta), ki jih je praviloma treba odbrati kot arhivsko gradivo.
3. Presoja izjem od prostega dostopa
3.1. Splošno
Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije javnega značaja, če se njegova zahteva nanaša na podatke, ki predstavljajo katero od izjem od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ: izjema varstva tajnih podatkov (1. točka), izjema varstva poslovne skrivnosti (2. točka), izjema varstva osebnih podatkov (3. točka), izjema varstva poročevalskih enot (4. točka), izjema varstva davčne tajnosti (5. točka), izjema varstva kazenskega ali prekrškovnega pregona (6. točka), izjema varstva upravnega postopka (7. točka), izjema varstva sodnih postopkov (8. točka), izjema varstva dokumenta v nastajanju (9. točka), izjema varstva podatka o naravni ali kulturni vrednoti (10. točka) in izjema varstva notranjega delovanja organa (11. točka).
3.2. Presoja izjeme varstva osebnih podatkov
V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tj. Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB; ZVOP-1). Osebni podatek je katerikoli podatek, ki se nanaša na določenega ali določljivega posameznika. ZVOP-1 v 9. členu določa, da se lahko osebni podatki v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, obdelujejo (na primer razkrijejo javnosti), če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa (katerikoli) zakon. Če take podlage ni, bi razkritje podatkov javnosti pomenilo kršitev ZVOP-1. Privolitev kot sicer možna podlaga za razkritje osebnih podatkov javnosti, v konkretnem primeru ne pride v poštev.
Zvočni zapis med drugim vsebuje tri skupine osebnih podatkov:
1. imena in priimke ter funkcijo aktivno sodelujočih (tj. govorcev) članov Programskega sveta in vabljenih udeležencev (predstavniki vodstva in takratna varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija), ter imena in priimke ter podatek o relevantni oddaji ali področju dela nekaterih novinarjev, voditeljev oddaj in urednikov;
2. imena in priimke drugih oseb (na primer gledalci in pritožniki ali osebe, s katerimi se je organ posvetoval o strokovnih vprašanjih), ki so bili na seji omenjeni (skupaj s podatki o določenem ravnanju ali lastnostih), in ki niso zaposleni pri organu oziroma ne opravljajo funkcij pri organu, ali ki niso pogodbene stranke organa (na primer niso pogodbeni novinarji in producenti);
3. glasovne, govorne in druge značilnosti aktivno sodelujočih članov Programskega sveta in vabljenih udeležencev, pri čemer so ti določljivi po glasu in tudi prek predstavitve imena in/ali priimka oziroma funkcije.
V zvezi s 1. skupino osebnih podatkov Pooblaščenec ugotavlja, da je podatke dopustno razkriti javnosti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, iz katerega izhaja, da se ne glede na obstoj izjeme varstva osebnih podatkov dostop do zahtevanih dokumentov dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke povezane z opravljanjem javne funkcije (pri tem niso mišljeni le funkcionarji v smislu Zakona o funkcionarjih v državnih organih) ali z delovnim razmerjem javnega uslužbenca (gre za »izjemo od izjeme« in s tem za specialno podlago za razkritje osebnih podatkov). Gre namreč za osebe, ki na posnetku nastopajo kot zaposleni pri organu ali kot osebe, ki pri organu opravljajo javne funkcije (npr. članstvo v Programskem svetu in drugih organih, na primer komisijah) ali na drugi pravni podlagi opravljajo javnosti dostopno delo (npr. v javno predvajanih v oddajah), pri čemer pa se podatki v zvočnem zapisu navezujejo prav na ta dela ali funkcije.
V zvezi z 2. skupino osebnih podatkov Pooblaščenec ugotavlja, da ni pravne podlage za razkritje teh podatkov javnosti, zaradi česar prosilec oziroma javnost do njih ni upravičena. Gre za podatke, ki se nahajajo v intervalih od 02:13:26 do 02:14:20 in od 02:15:00 do 02:15:44.
V zvezi s 3. skupino osebnih podatkov Pooblaščenec ugotavlja, da prav tako ni pravne podlage za razkritje teh podatkov javnosti, zaradi česar prosilec oziroma javnost do njih ni upravičena. Ti podatki se nahajajo na celotnem zvočnem posnetku v trajanju od 00:00:00 do 02:32:24. Razlogi za nedopustnost razkritja so naslednji:
Zvočni zapis razkriva glas oziroma glasovne značilnosti aktivnih udeležencev seje, na primer barvo, ton, glasnost, glasovne motnje (npr. hripavost), frekvenčne značilnosti zvoka itd. Ti podatki igrajo najprej vlogo biometričnih podatkov, tj. identifikacijskih osebnih podatkov, ki omogočajo identifikacijo govorca, poleg tega pa gre tudi za »navadne« osebne podatke, ki se nanašajo na – prek govora predhodno identificirane – aktivne udeležence seje;
Zvočni zapis nadalje razkriva tudi jezikovne in govorne značilnosti aktivnih udeležencev seje, na primer hitrost, govorne motnje (npr. »požiranje« posameznih glasov, jecljanje ipd.), retorične veščine, jasnost izražanja, razločnost, naglas, narečne prvine, tujejezične vložke itd.;
Glasovne in govorne značilnosti v konkretni govorni situaciji posredno ali neposredno razkrivajo tudi druge lastnosti govorca, na primer govorčevo osebnost, odnos do slušateljev in do stvari, o kateri je govora, vedenje, čustva, razpoloženje in podobno (govorec je na primer lahko aroganten, nestrpen, kritičen, osoren, ponižen, potrpežljiv, prijazen in ljubezniv ipd.);
Zgoraj opisani osebni podatki presegajo golo vsebino tistega, kar so povedali aktivni udeleženci seje, zaradi česar tudi niso v objektivni in neposredni zvezi opravljanjem javne funkcije v smislu tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta zveza je podana le glede vsebine povedanega in dejstva prisotnosti in aktivne udeležbe na seji. Vsebina seje v konkretnem primeru načeloma ne bi bila varovana kategorija podatkov (zaradi česar bi bilo javnosti načeloma dopustno razkriti prepis oz. magnetogram zvočnega zapisa ali zapisnik seje), pač pa so varovani zgoraj opisani osebni podatki, ki pa se jih ne da ločiti od vsebine. Povedano drugače, varovani so podatki o tem, kako je bilo povedano, ne pa kaj je bilo povedano. Ker zvoka in vsebine tehnično ni mogoče ločiti, in ker se varovani osebi podatki nahajajo na celotnem zvočnem zapisu, organ pa, vsaj po določbah ZDIJZ ni dolžan izdelati prepisa (magnetograma), se prosilčevi zahtevi ne da ugoditi niti z delnim dostopom po 7. členu ZDIJZ;
Seja programskega sveta je bila sicer javna (to izhaja iz poslovnika, vabila, dostopnega na spletni strani organa ter obvestila Službe za odnose z javnostjo RTV Slovenija), toda dejstvo enkratne javnosti seje še ne predstavlja ustrezne pravne podlage v smislu 9. člena ZVOP-1 za nadaljnjo obdelavo (na primer razkritje javnosti) obravnavanih osebnih podatkov. Da so udeleženci seje upravičeno pričakovali zasebnost, izhaja tudi iz Poslovnika, po katerem je dostop do posnetka omejen (točka 11 – »javna uporaba tonskega zapisa je dovoljena le ob upravičeno izkazanem interesu« in člani sveta imajo pravico zahtevati, da se za njihovo lastno uporabo prepiše oziroma presname njihova razprava«). Namen snemanja sej iz Poslovnika sicer ni razviden;
Večina aktivnih udeležencev seje se, kot javne osebnosti, sicer občasno ali pogosto pojavlja v medijih (npr. kot voditelji oddaj), vendar tudi to dejstvo še ne predstavlja ustrezne pravne podlage v smislu 9. člena ZVOP-1 za nadaljnjo obdelavo (na primer razkritje javnosti) obravnavanih osebnih podatkov. Konkretni zvočni zapis namreč ne vsebuje osebnih podatkov, ki bi bili zabeleženi pri kakšnem od javnih nastopov na radiu ali televiziji (npr. ne gre za posnetek javne oddaje), temveč vsebuje osebne podatke, ki so bili zabeleženi pri nastopanju na obravnavani seji Programskega sveta, tj. v točno določenem trenutku, na določenem kraju, v določeni vlogi govorcev, v okviru določenega dogodka ter v zvezi z določeno vsebino povedanega. Povedano drugače, osebnih podatkov na konkretnem zvočnem posnetku ni mogoče v celoti enačiti z osebnimi podatki, razkritimi pri drugih javnih nastopih ali drugih oblikah pojavljanja v javnosti;
Obravnavani osebni podatki so bili razkriti omejeni oziroma relativni javnosti, kar za javne nastope v medijih ne velja. Poleg tega so značilnosti živega govora stvar trenutka, v katerem so bile razkrite (relativni ali omejeni) javnosti na seji Programskega sveta. Ker gre za minljivo kategorijo, je bilo razkrije podatkov javnosti relativizirano tudi s časovnega vidika, ne samo z vidika številčnosti udeležbe javnosti;
Glasovnih, jezikovnih, govornih ter osebnostnih in drugih značilnosti govorcev, ki bi jih javnost lahko neposredno zaznala pri osebni udeležbi na seji Programskega sveta, ne gre enačiti z enakimi osebnimi podatki, ki so trajno zabeleženi na nosilcu zvoka. Slednji omogoča neomejeno število ponovitev pri poslušanju, podrobno analiziranje ter s tehničnega vidika prosto (nadaljnje) predvajanje in distribuiranje.
3.3. Druge izjeme od prostega dostopa
Ker je v celoti podana izjema varstva osebnih podatkov, Pooblaščenec ni presojal morebitnega obstoja preostalih od izjem od prostega dostopa iz 1. in 2. ter 4. do 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
4. Sklepno
Glede na navedbe v prejšnjih točkah je treba zavrniti tudi dodatna stališča prosilca, o tem:
- da je bil dogodek, ki se je odvijal na senatu Komisije za preprečevanje korupcije – KPK (v tem postopku je Pooblaščenec odločil, da posnetek ni dostopen javnosti) bistveno drugačen od seje Programskega sveta, ki je bila javna. Poslovnik KPK izrecno določa nejavnost sej;
- da gre za javne osebnosti;
- da prav tako zaradi javnosti seje, ne more iti za notranje delovanje organa;
- da je zaslišanje udeležencev pri KPK potekalo v zaupnem duhu oziroma duhu tajnosti podatkov. Zato so se udeleženci na seji Programskega sveta organa zavedali javnosti njihove aktivnosti, med tem, ko so udeleženci pri KPK lahko bolj odkrito razpravljali in izražali svoja mnenja;
- da zaslišanja pri oblastnem organu (KPK) ne gre enačiti s sejo organa, ki je primerljiva s sejami občinskega sveta.
Pooblaščenec je tudi ugotovil, da v konkretnem primeru ni podanih nikakršnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale sklicevanje na test interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Na to »izjemo od izjeme« se tudi organ in prosilec nista sklicevala oziroma je presojala.
Organ je prosilcu omogočil dostop do intervala od 02:13:26 do 02:14:20, ker je ocenil, da prosilec v tem okviru uresničuje pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki po 30. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). Čeprav odločitev ni skladna z določbami ZDIJZ (prosilec s sklicevanjem na ZDIJZ namreč ne more dostopati do svojih osebnih podatkov), je seveda pravilna po določbah ZVOP-1. Zato v ta del odločitve organa ni bilo smiselno posegati v smislu odprave ugodilnega dela izreka izpodbijane odločbe.
Skladno z navedbami v prejšnjih točkah je Pooblaščenec pritožbo prosilca zavrnil na podlagi tretjega odstavka 248. člena, ki določa, da drugostopenjski organ zavrne pritožbo tudi tedaj, kadar spozna, da je izrek v izpodbijani odločbi sicer zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi.
Ta odločba je v skladu z 28. členom Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 8/00 s spr. in dop.) oproščena plačila upravne takse. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Urban Brulc, univ. dipl. prav.
svetovalec Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka