Si.mobil d.d. - APEK
+ -Številka: 090-134/2013/2
Kategorije: Poslovna skrivnost, Test interesa javnosti
Sodba Upravnega sodiščaPOVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval posredovanje študije, ki jo je v letu 2009 za organ izdelal Jože P. Damjan, z naslovom: »Model za analizo maloprodajnih cen mobilnih operaterjev«. Organ je prosilcu posredoval zahtevano študijo, vendar je prekril podatke, ki po oceni organa predstavljajo poslovne skrivnosti operaterjev. Pooblaščenec je ugotovil, da študija dejansko vsebuje podatke, ki tako po subjektivnem kot po objektivnem kriteriju predstavljajo podatke o poslovni skrivnosti, zato je Pooblaščenec potrdil odločbo prvostopensjkega organa in je pritožbo prosilca zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-134/2013/2
Datum: 13. 8. 2013
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi družbe Si.mobil, d.d., Šmartinska cesta 134b, Ljubljana, ki jo po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Fašun, Melihen, Milač, Strojan, o.p., d.o.o., Slovenska cesta 56, Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Agencije za pošto in elektronske komunikacije, Stegne 7, Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-21/2013/16, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V tem postopku niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je na organ dne 20. 2. 2013 naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer je zahteval študijo, ki jo je v letu 2009 za organ izdelal Jože P. Damjan, z naslovom: »Model za analizo maloprodajnih cen mobilnih operaterjev«, ki naj bi izkazovala, da naj bi maloprodajni paket Itak Džabest, ki ga Telekom Slovenije d.d. na trgu v Republiki Sloveniji ponuja od novembra 2008 dalje, povzročil kršitev pravil svobodne in učinkovite konkurence v obliki prepovedanih škarij cen. Prosilec še navaja, da je operater - ponudnik storitev na maloprodajnem trgu storitev mobilne telefonije in mu bo predmetna študija pomagala ugotoviti, ali je njen konkurent pri nastopanju na trgu v letu 2009 ravnal skladno z obstoječo zakonodajo ali ne.
Organ je prosilcu dne 5. 3. 2013 posredoval zahtevano študijo, pri čemer je prekril dele, ki predstavljajo poslovno skrivnost. Dne 11. 3. 2013 je prosilec na organ naslovil dopis, v katerem se ne strinja z odločitvijo organa, tako postopkovno kot vsebinsko, in navaja, da so bili določeni deli študije neutemeljeno prikriti.
Organ je z dopisi z dne 9. 4. 2013 v postopek pozval stranske udeležence, in sicer IZI Mobil d.d., Telekom Slovenije d.d., Debitel d.d., T-2 d.o.o., Tušmobil d.o.o. in Si.Mobil d.d. V postopek so se vključili vsi pozvani subjekti, ki so v svojih dopisih zapisali, da gre za podatke, ki predstavljajo njihovo poslovno skrivnost.
Organ je dne 10. 5. 2013 izdal odločbo št. 090-21/2013/16, s katero je zahtevo prosilca za posredovanje zahtevanega dokumenta brez zakritih podatkov, ki predstavljajo poslovne skrivnosti, zavrnil, saj so vsi v postopek pozvani subjekti odgovorili, da vztrajajo pri označbi poslovne skrivnosti in da ne dovolijo objave. Organ je posebej pozval tudi prosilca (Si.Mobil d.d.), naj pojasni, ali se lahko njegovi podatki razkrijejo kot informacija javnega značaja, pri čemer je tudi prosilec predmetne podatke opredelil kot take, katerih razkritje ni dovoljeno, dovolil je le razkritje podatkov svojemu pooblaščencu. Organ je na podlagi navedenega dostop zavrnil, na podlagi izjeme iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je v izpodbijani odločbi še navedel, da je za potrebe izvedbe analize od operaterjev mobilnih komunikacij pridobil podatke od operaterjev, ki na maloprodajnem trgu ponujajo storitve končnim uporabnikom. Podatki, ki so jih bili operaterji dolžni posredovati, so se nanašali na njihove cene, količine storitev in prihodke na maloprodaji, na podatke o cenah, zakupljenih in dejansko porabljenih količinah posamezne storitve in prihodkih od prodaje posamezne storitve na veleprodaji ter veleprodajne podatke o številu (količini), prihodkih in stroških na področju zaključevanja (terminacije) in posredovanja (originacije) klicev. V pozivu operaterjem se je organ izrecno skliceval na določbo 6. odstavka 126. člena takrat veljavnega Zakona o elektronskih komunikacijah (Ur. l. RS, št. 13/07-UPB1, ZEKom), ki zagotavlja, da bo organ posredovane podatke štel za zaupne in poskrbel za to, da se stopnja njihove zaupnosti ohrani. Kljub temu so nekateri operaterji podatke dodatno označili kot poslovno skrivnost (Tušmobil, Mobitel, Izimobil), ostali operaterji pa so se zanesli na zakonsko dolžnost organa, da pridobljene podatke v komunikaciji s tretjimi osebami varuje kot zaupne. Zbrani podatki po oceni organa nedvomno predstavljajo poslovne skrivnosti operaterjev. Institut poslovne skrivnosti je namreč namenjen temu, da se zavaruje konkurenčno prednost podjetja. V konkretnem primeru gre po oceni organa prav za take podatke, saj se nanašajo na podrobno strukturo posameznih operaterjev (točka 4.3, predvsem pa točka 4.4. študije). Vendar pa se da, na podlagi analiziranih podatkov, iz študije razbrati tudi, kako posamezen operater oblikuje svojo paketno ponudbo, kako se je gibalo število njegovih naročnikov po posameznem paketu, kakšni so bili prehodi med paketi, kakšna je bila marža pri posameznem paketu in podobno. Razkritje tako občutljivih podatkov tretjim nepooblaščenim osebam ali celo konkurentom na istem trgu pa brez dvoma škodi konkurenčnemu položaju posameznih operaterjev, zato je bilo treba podatke zakriti. Organ je v izpodbijani odločbi še ocenil, da obstaja relativno močan interes javnosti po tem, da se razkrijejo morebitna protikonkurenčna ravnanja, do katerih je prišlo na trgu mobilnih komunikacij, kljub temu pa, po oceni organa, razkritje zahtevanih podatkov ne prestane testa javnega interesa, saj škoda, ki bi nastala z njihovo objavo, ne odtehta koristi, ki bi jih ob tem imela širša javnost. Organ na koncu opozarja še na dejstvo, da je bila glede identičnih podatkov, ki jih je na enak način zahtevala ista odvetniška družba, sicer kot pooblaščenec druge stranke, že izdana odločba Pooblaščenca št. 090-24/2011/21 z dne 4. 4. 2011, s katero je bila pritožba zoper zavrnilno odločitev organa zavrnjena.
Zoper odločbo organa je prosilec dne 29. 5. 2013 vložil pritožbo, v kateri je med drugim navedel, da vsi v študiji zakriti podatki nimajo narave poslovne skrivnosti, prav tako na deloma posredovanem dokumentu ni oznake »poslovna skrivnost«. Gre za enostransko odločitev organa, ki z opredelitvijo poslovne skrivnosti s strani avtorja besedila nima nobene zveze. Prosilec nadalje navaja, da je celo avtor sam v medijih objavil določene zaključke in ugotovitve študije, zaradi česar ti podatki ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Prav tako poslovne skrivnosti ne morejo predstavljati vsi vsebinski zaključki in vsebinske ugotovitve študije, ki so plod avtorjevega dela (zlasti točke 4.3 in 4.4. študije). Po oceni prosilca nadalje ni nobene zakonske podlage za različno obravnavo posamičnih delov študije, ki ne vsebujejo ali se neposredno ne sklicujejo na posamični podatek. Celotni odstavki besedila študije po določbah ZDIJZ ne predstavljajo poslovne skrivnosti. Prosilec tudi navaja, da je organ napačno presodil tako subjektivni kot tudi objektivni kriterij poslovne skrivnosti. Nadalje se prosilec sklicuje še na prevladujoči interes javnosti za razkritje podatkov (2. odstavek 6. člena ZDIJZ), saj je zagotovitev svobodne, delujoče in učinkovite konkurence v interesu javnosti.
Organ je pritožbo prosilca vročil vsem stranskim udeležencem in jih pozval, naj podajo svojo izjavo v roku 10 dni od vročitve, pri čemer odgovorov ni prejel.
Pooblaščenec je dne 13. 6. 2013 prejel dopis organa, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Organ je dopisu priložil tudi vso relevantno dokumentacijo v tej zadevi.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
V konkretnem primeru ni dvoma, da gre pri zahtevani študiji za informacije, ki spadajo v delovno področje organa v smislu 4. člena ZDIJZ, nadalje pa so v konkretnem primeru izpolnjeni tudi vsi ostali kriteriji iz 4. člena ZDIJZ, saj organ z zahtevano študijo v materializirani obliki razpolaga in je bila s strani organa tudi posredovana Pooblaščencu, prosilcu pa je bila posredovana v okrnjenimi obliki, torej z izbrisanimi podatki, ki po oceni organa predstavljajo poslovno skrivnost. Ker je bila prosilčeva zahteva za posredovanje zahtevane študije brez prekritih podatkov s strani organa zavrnjena iz razloga, ker vsebuje tudi podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali gre v konkretnem primeru dejansko za izjemo po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Presoja izjeme iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
2. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ lahko prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
ZDIJZ torej napoti na uporabo Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09-UPB3, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1), ki v 1. odstavku 39. člena poslovno skrivnost opredeljuje kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (t.i. subjektivni kriterij). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (2. odstavek 39. člena ZGD-1, t.i. objektivni kriterij). Poleg tega ZGD-1 v 3. odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Subjektivni kriterij iz 1. odstavka 39. člena ZGD-1 se odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo, označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Za opredelitev poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju ni pomembno, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, temveč subjektivna odločitev družbe, da hoče določen podatek zavarovati kot poslovno skrivnost. Za izpolnitev tega kriterija mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična, v obliki posameznega sklepa ali določila v pogodbi.
Pooblaščenec ugotavlja, da je v konkretnem primeru subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti izpolnjen glede podatkov stranskega udeleženca T-2 d.o.o. Stranski udeleženec T-2 d.o.o. je namreč ob vključitvi v konkretni postopek na prvi stopnji organu posredoval Sklep o opredelitvi poslovnih skrivnosti z dne 15. 1. 2007, iz katerega izhaja, da so zahtevani podatki, ki so vsebovani tudi v zahtevani študiji, opredeljeni kot poslovna skrivnost. S tem je izpolnjen formalni kriterij opredelitve poslovne skrivnosti, saj so podatki, na katere se sklep nanaša, dovolj določno opredeljeni. Poleg tega je bil sklep izdan pravočasno, tj. še preden je bila podana zahteva prosilca za dostop do dokumenta oziroma je bila izdana izpodbijana odločba. Na podlagi navedenega je potrebno zaključiti, da podatki, ki se v zahtevani študiji nanašajo na stranskega udeleženca T-2 d.o.o. predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij.
Preostali stranski udeleženci so že v postopku na prvi stopnji svojo udeležbo sicer priglasili, pri čemer niso priložili sklepa oziroma drugega ustreznega akta o varovanju poslovne skrivnosti, pač pa so poslovno skrivnost v konkretnem primeru zahtevanih podatkov iz študije, ki se nanašajo na njih, zatrjevali na podlagi objektivnega kriterija (2. odstavek 39. člena ZGD-1).
Ne glede na določilo 1. odstavka 39. člena ZGD-1, se namreč po določilu 2. odstavka 39. člena ZGD-1 za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (t. i. objektivni kriterij). Podatki, ki niso označeni kot zaupni po prvem odstavku 39. čl. ZGD-1, uživajo varstvo le ob predpostavkah iz 2. odstavka 39. člena ZGD-1, kjer je opredeljen objektivni kriterij za določanje poslovne skrivnosti. V tem primeru ni potrebno, da bi bila poslovna skrivnost v kakršnemkoli aktu izrecno navedena, ampak je odločilna sama vsebina podatka. Zato je po tem kriteriju nujno, da je potreba po varstvu »očitna«. To pomeni, da je ali bi lahko bilo vsakemu povprečnemu pripadniku podjetja (družbeniki, delavci, člani organov) in tudi drugim osebam jasno, da mora biti podatek zaupen že po svoji vsebini. Zakon pa dodaja še negativno določitev: z izdajo podatka bi nastala občutna škoda (škodni test). Obenem je treba upoštevati, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj. Za poslovno skrivnost gre torej takrat, kadar je vsebina dokumenta taka, da razkriva podatke o stanju, delovanju ali načrtovanih aktivnostih gospodarskih subjektov, ki jih zaradi konkurenčnih razlogov (tekma za obstoj na trgu in maksimiranje dobička v razmerju do drugih gospodarskih subjektov) ni dopustno razkrivati tretjim osebam.
Pooblaščenec na tem mestu še pojasnjuje, da je v vsebinsko identični zadevi (zahtevana je bila prav študija, ki je predmet tudi tega pritožbenega postopka, predvsem pa podatki, ki jih je organ tudi tokrat prekril) dne 4. 4. 2011 že izdal odločbo št. 090-24/2011/21, v kateri je presojal, ali gre pri istih podatkih, ki so bili v zahtevani študiji ob posredovanju prosilcu prekriti, za izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja, pri čemer je bilo v navedenem primeru odločeno, da gre pri zahtevanih podatkih med drugim tudi za poslovne skrivnosti vseh v postopek pozvanih operaterjev (ki so organu z namenom izdelave študije podatke tudi posredovali), posledično pa je bila prosilčeva pritožba v celoti zavrnjena. V omenjeni odločbi je Pooblaščenec v zvezi z objektivnim kriterijem poslovne skrivnosti poudaril predvsem to, da so tudi že v omenjenem postopku vsi operaterji označili podatke iz vprašalnikov, na podlagi katerih je bila zahtevana študija pripravljena, kot poslovno skrivnost. Gre namreč za konkretne podatke o cenah, strukturah cen, stroških, maržah ter vrstah in količinah storitev, ki so jih posamezni operaterji opravili iz naslova izvajanja maloprodajnih in veleprodajnih komercialnih pogodb, vključno s podrobnimi podatki o prodaji vseh maloprodajnih paketov (število uporabnikov, število minut pogovorov, število sporočil (SMS in MMS), količina prenosa podatkov), kot tudi s podatki o opravljenih veleprodajnih storitvah, na podlagi sklenjenih pogodb o medomrežnem povezovanju, nacionalnem gostovanju in izvajanju storitev. Gre za podatke, iz katerih je razvidna specifična struktura naročnikov oz. končnih uporabnikov operaterjev, njihove potrošniške navade in obnašanje, s čimer je mogoče natančno identificirati ciljne skupine uporabnikov posameznega operaterja. Ob razkritju teh podatkov javnosti in posledično tudi neposrednim konkurentom posameznih operaterjev, bi tako operaterjem nedvomno lahko nastala občutna škoda. Pooblaščenec je tako že v odločbi št. 090-24/2011/21 z dne 4. 4. 2011 ugotovil, da je objektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti glede podatkov iz vprašalnikov organa nedvomno izpolnjen v primeru vseh mobilnih operaterjev in je torej glede navedenih podatkov podana izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker so to podatki, na podlagi katerih je bila pripravljena zahtevana študija in jih študija tudi povzema, je Pooblaščenec ugotovil, da gre dejansko za izjemo od prosto dostopnih informacij po 2. točki 1 odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec ugotavlja, da se dejansko in pravno stanje glede zahtevanih podatkov od izdaje prejšnje odločbe Pooblaščenca do tega pritožbenega postopka v ničemer ni bistveno spremenilo. Tudi v konkretnem postopku so vsi stranski udeleženci zatrjevali, da podatki, ki so jih poslali organu in so bili posledično vključeni v študijo, predstavljajo poslovno skrivnost. Podatki določenih operaterjev so bili ob posredovanju organu tako tudi označeni, preostali operaterji pa so se, po oceni organa, zanašali na zakonsko dolžnost organa do varovanja podatkov. Da gre za podatke, ki predstavljajo njegovo poslovno skrivnost, je v dopisu organu z dne 12. 4. 2013 zatrdil celo sam prosilec (t.j. družba Si.mobil d.d.). V dopisu organu je namreč navedel, da dovoljenje za vpogled v podatke daje le za ta konkreten primer in le svojemu pooblaščencu, ki je v njegovem imenu tudi vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Prosilec je nadalje navedel, da to dovoljenje ne predstavlja dovoljenja za dostop do poslovnih skrivnosti kot informacij javnega značaja, saj je po oceni prosilca jasno, da ti podatki to niso.
Na tem mestu Pooblaščenec tako pojasnjuje, da tudi v konkretni zadevi ne vidi nobenega razloga, da ne bi v celoti sledil odločitvi organa, ki je dostop do zahtevane študije odobril le v delu, glede katerega je ocenil, da ne vsebuje podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost operaterjev. Pooblaščenec je tako v celoti sledil odločitvi organa, ki je v izpodbijani odločbi podrobno pojasnil, da gre za podatke, ki se nanašajo na podrobno strukturo posameznih operaterjev (točka 4.3, predvsem pa točka 4.4. študije), nadalje pa se da, na podlagi analiziranih podatkov, iz študije razbrati tudi, kako posamezni operater oblikuje svojo paketno ponudbo, kako se je gibalo število njegovih naročnikov po posameznem paketu, kakšni so bili prehodi med paketi, kakšna je bila marža pri posameznem paketu in podobno. Razkritje tako občutljivih podatkov tretjim nepooblaščenim osebam ali celo konkurentom na istem trgu pa brez dvoma škodi konkurenčnemu položaju posameznih operaterjev, zato je bilo treba podatke zakriti. Pooblaščenec poudarja, da navedeno velja za vse tovrstne podatke, ki se nahajajo na različnih mestih v študiji, torej tudi za podatke, ki so vsebovani v zaključkih zahtevane študije. Pooblaščenec pri tem še poudarja, da je povsem irelevantno, kakšne informacije je o sami študiji v javnost posredoval njen avtor.
Pooblaščenec končno še ugotavlja, da v konkretnem primeru ne gre za situacijo iz 3. odstavka 39. člena ZGD-1, saj ne gre za podatke, ki so po zakonu javni ali za podatke o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. Ker gre v konkretnem primeru za podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost stranskih udeležencev, pa tudi prosilca samega, Pooblaščenec ugotavlja, da gre za podatke, ki na podlagi 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja.
Presoja javnega interesa
Organ je v izpodbijani odločbi ugotovil, da je razkritje zahtevanih informacij sicer v interesu širše javnosti, vendar pa je ta interes manjši od interesa gospodarskih subjektov, da zavarujejo svoje poslovne skrivnosti, zato je presodil, da se dostop do zahtevane študije v celoti, t.j. brez izbrisanih podatkov, zavrne. Ker prosilec zatrjuje, da je javni interes v konkretnem primeru močnejši, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je javni interes glede razkritja zahtevanih informacij močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do le-teh.
2. odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (v katerem so določene izjeme od prosto dostopnih informacij, op. Pooblaščenca), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v zakonu določenih primerih. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Pri testu interesa javnosti gre za tehtanje, pri katerem je treba presoditi, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti, nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ in s tem ugotoviti, ali bo v konkretnem primeru javnemu interesu bolj zadoščeno z razkritjem ali z nerazkritjem informacije.
Javni interes za razkritje podatkov je podan vselej, ko gre za situacije, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost, odločitve, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo ipd., kot je to navedel že tudi organ v izpodbijani odločbi. Med najpomembnejšimi koristmi za javnost zaradi odprtosti informacij javnega značaja je tako nedvomno razumevanje vsebin in možnost javne razprave, saj preglednost informacij povečuje razumevanje aktualnih vsebin v javni razpravi ter prispeva k verodostojni in odgovorni razpravi. Pomembna korist pa je tudi zagotavljanje preglednosti dela organov in odgovornosti ter s tem zmanjšanje možnosti neodgovornega sprejemanja političnih in strokovnih odločitev, saj preglednost prispeva k bolj premišljenim odločitvam in s tem k dvigu kakovosti dela. Odprtost informacij javnega značaja je pomembna tudi z vidika razumevanja posledic odločitev javnega sektorja, saj državljani le na ta način lahko razumejo posledice odločitev javnih organov in izrazijo pomisleke glede takih odločitev.
Na tem mestu Pooblaščenec še poudarja, da je bistvena funkcija ZDIJZ predvsem nadzorna funkcija, ki javnosti omogoča, da izvaja nadzor nad porabo javnih sredstev in nad izvajanjem javnih funkcij. Za učinkovito izvajanje te funkcije ZDIJZ pa je v konkretnem primeru bistvenega pomena, da se javnost seznani, na kakšen način organ upravlja s sredstvi in objekti, ki so primarno namenjeni njegovemu javnopravnemu delovanju. Na opisan način je namreč omogočeno doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje smotrne porabe javnih sredstev in učinkovito izvajanje javnih funkcij. Pooblaščenec pri tem opozarja, da v konkretnem primeru ne gre za javna sredstva oziroma porabo le-teh, niti ne gre za to, da bi stranski udeleženci (katerih podatki se zahtevajo) v konkretnem primeru izvajali kakršnokoli oblastno delovanje. Ali so nekatera ravnanja operaterjev na trgu predstavljala ravnanja v nasprotju z načeli konkurenčnosti, pa so na podlagi posredovanih podatkov ocenili za to pristojni organi (med drugim npr. UVK v svoji odločbi št. 306-14/2009-239 z dne 13. 2. 2012). Ugotovitve pristojnih organov, ki so postopke vodili, (tudi) na podlagi s strani operaterjev posredovanih podatkov, so vsekakor v javnem interesu (in so v večini tudi javno dostopne), sami podatki pa se po oceni Pooblaščenca ne nanašajo na eno izmed predhodno naštetih situacij, kjer bi interes javnosti prevladal nad potrebo po varovanju podatkov. Institut informacij javnega značaja je namreč prvenstveno namenjen razkrivanju podatkov, ki kažejo na delovanje javnega sektorja, namen ZDIJZ pa vsekakor ni razkrivanje občutljivih poslovnih podatkov morebitnim konkurentom in posledično tudi širši javnosti.
Pooblaščenec je na podlagi navedenega, v skladu s 1. odstavkom 248. člena ZUP, pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka