Prosilec - Občina Kanal ob Soči
+ -Številka: 090-83/2013/7
Kategorije: Ali dokument obstaja, Avtorsko delo, Osebni podatek
Sodba Upravnega sodiščaPOVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval posredovanje recepta za Marijaceljski kolač, ki ga je organ odkupil od avtorice, in kupoprodajno pogodbo, na podlagi katere je bil recept kupljen. Organ je zahtevo prosilca po posredovanju kopije recepta zaradi obstoja avtorskih pravic zavrnil, omogočil pa mu je vpogled. Za pogodbo o odkupu recepta je organ navedel, da ne obstaja. Pooblaščenec je ugotovil, da zahtevani recept ne predstavlja avtorskega dela in da organ razpolaga s pogodbo, na podlagi katere je bil zahtevani recept odkupljen. Odločbo organa je Pooblaščenec odpravil in organu naložil, da prosilcu posreduje oba zahtevana dokumenta, pri čemer naj v pogodbi prekrije varovane osebne podatke avtorice.
ODLOČBA:
Številka: 090-83/2013/7
Datum: 26. 6. 2013
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), tretjega odstavka 248. člena, drugega odstavka 251. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………………………………………. (v nadaljevanju prosilec) z dne 6. 3. 2013 zoper odločbo Občine Kanal ob Soči, Trg svobode 23, 5213 Kanal (v nadaljevanju organ) št. 032202-0019/2012-6 z dne 20. 2. 2013, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca zoper odločbo organa št. 032202-0019/2012-6 z dne 20. 2. 2013 se delno ugodi, izpodbijana odločba se delno odpravi, in se odloči, da mora organ mora prosilcu v roku 31 dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije:
a) recepta za Marijaceljski kolač in
b) Pogodbe o stvaritvi avtorskega dela št. 33101-02/2008-2, sklenjene dne 14. 10. 2008 med organom in ………………, pri čemer mora organ na posredovanem dokumentu prekriti podatke o naslovu bivališča (vključno s podatki o občini in upravni enoti bivališča), davčni številki ter o transakcijskem računu ………………. (vključno s podatkom o banki, pri kateri je odprt račun).
2. V delu, v katerem mora organ v skladu s prejšnjo točko tega izreka prekriti varovane osebne podatke, se pritožba prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 17. 12. 2012 od organa zahteval posredovanje recepta za t.i. Marijaceljski kolač, ki ga je organ odkupil od ……………….., in kupoprodajno pogodbo, na podlagi katere je bil recept kupljen.
Ker do dne 21. 1. 2013 prosilec od organa ni prejel nobenega odgovora, je pri Pooblaščencu podal pritožbo zaradi molka organa.
Pooblaščenec je organ dne 24. 1. 2013 pozval, da bodisi izda odločbo ali pa sporoči, zakaj odločbe ni izdal pravočasno.
Organ je dne 20. 2. 2013 izdal odločbo št. 032202-0019/2012-6, s katero je zahtevo prosilca po posredovanju kopij zavrnil, omogočil pa mu je vpogled v zahtevane dokumente. Pri tem je navedel, da bi bilo posredovanje kopije zahtevanega recepta v nasprotju z željo imetnice recepta ………………... Poleg tega je organ navedel, da kupoprodajna pogodba za prodajo recepta ne obstaja, saj je bila z gospo …………….. sklenjena Pogodba o stvaritvi avtorskega dela z namenom, da gospa organu izroči recept ter sodeluje pri pripravi dokumentarnega filma o peki v krušni peči in uporabi kolača pri starih običajih. Organ je namreč sodeloval v projektu LAS za Razvoj novih produktov na podeželju in je recept za peko kolača odkupil od ………………, da bi se običaj peke tega lokalno tipičnega produkta ohranil. Recept je na voljo le gospodinjam z Liškega.
Dne 6. 3. 2013 se je prosilec pritožil in navedel, da zahtevani recept ne more biti na voljo le omejenemu krogu gospodinj, temveč mora biti dostopen vsem pod enakimi pogoji. Poleg tega je prosilec navedel, da ravno Pogodba o stvaritvi avtorskega dela predstavlja kupoprodajno pogodbo za nakup recepta, ki jo je zahteval, saj je s to pogodbo organ odkupil zahtevani recept.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, zato je pritožbo, na podlagi 245. člena ZUP, dne 15. 4. 2013, z dopisom št. 032202-0019/2012-8, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pooblaščenec je dne 25. 4. 2013 organ pozval, da posreduje vso dokumentacijo, ki jo je zahteval prosilec, pa mu dostop do nje, na podlagi odločbe organa št. 032202-0019/2012-6 z dne 20. 2. 2013, ni bil omogočen.
Organ je dne 29. 4. 2013 Pooblaščencu posredoval recept za peko Marijaceljskega kolača in Pogodbo o stvaritvi avtorskega dela št. 33101-02/2008-2, sklenjeno dne 14. 10. 2008 med organom in ……………..
Pritožba je delno utemeljena.
1. Ali zahtevani dokumenti predstavljajo informacije javnega značaja
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v materializirani obliki.
Organ je kot organ lokalne skupnosti, že po izrecni določbi prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, nedvomno zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja. Prav tako zahtevane informacije nedvomno izvirajo iz delovnega področja organa. V skladu z določbami 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 72/93 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZLS) so naloge organa med drugim tudi omogočanje pogojev za gospodarski razvoj občine, opravljanje nalog s področja gostinstva, turizma in kmetijstva ter skrb za kulturno dediščino na svojem območju. Organ v izpodbijani odločbi navaja, da je Pogodbo o stvaritvi avtorskega dela, s katero je odkupil zahtevani recept, sklenil na podlagi projekta LAS za Razvoj novih produktov. Pooblaščenec ugotavlja, da je projekt LAS za Razvoj novih produktov, projekt lokalnega javno-zasebnega partnerstva »LAS (lokalna akcijska skupina) za Razvoj«, katerega član je tudi organ. LAS za razvoj je bila ustanovljena z namenom koriščenja sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) je namreč skupaj z Evropsko komisijo pripravilo programski dokument Program razvoja podeželja Republike Slovenije v obdobju 2007-2013, katerega namen je črpanje finančnih sredstev iz EKSRP. V okviru tega programa je MKO objavilo Javni razpis za izbor in potrditev lokalnih akcijskih skupin, upravičenih do nepovratnih sredstev za izvajanje pristopa LEADER (Ur. l. RS, št. 76/2008 z dne 25. 7. 2008). LAS za razvoj je bila ena izmed lokalnih akcijskih skupin, izbranih in potrjenih s strani MKO na navedenem razpisu. V letih 2008 in 2009 je LAS za razvoj izvedla med drugim tudi projekt Razvoj novih produktov na podeželju, v okviru katerega je bil, s Pogodbo o stvaritvi avtorskega dela št. 33101-02/2008-2, sklenjeno dne 14. 10. 2008, med organom in ………………, odkupljen zahtevani recept za Marijaceljski kolač.
Organ je torej oba dokumenta – Pogodbo o stvaritvi avtorskega dela in zahtevani recept proizvedel oz. pridobil v okviru opravljanja svojih zgoraj navedenih nalog iz 21. člena ZLS. Pooblaščenec tako ugotavlja, da oba zahtevana dokumenta (Pogodba o stvaritvi avtorskega dela in zahtevani recept) predstavljata informaciji, ki izvirata iz delovnega področja organa in je torej glede obeh zahtevanih dokumentov izpolnjena prva predpostavka za obstoj informacije javnega značaja. Hkrati pa Pooblaščenec ugotavlja, da sta glede obeh zahtevanih dokumentov izpolnjeni tudi drugi dve predpostavki za obstoj informacije javnega značaja. Organ nikoli niti ni zanikal, da razpolaga z zahtevanim receptom, v izpodbijani odločbi pa je navedel, da ne razpolaga z zahtevano kupoprodajno pogodbo. Pri tem je organ v isti odločbi navedel še, da je z avtorico recepta sklenil Pogodbo o stvaritvi avtorskega dela, ki se nanaša ravno na odkup zahtevanega recepta. Po pregledu navedene pogodbe Pooblaščenec ugotavlja, da gre za dokument, ki ga je zahteval prosilec. Gre namreč za pogodbo, s katero je organ od ………………… odkupil zahtevani recept oz. pravice na zahtevanem receptu. Tako zahtevani recept kot Pogodba o stvaritvi avtorskega dela sta bila posredovana Pooblaščencu dne 29. 4. 2013. Pooblaščenec tako ugotavlja, da organ razpolaga z obema zahtevanima dokumentoma v materializirani obliki.
Ob upoštevanju navedenega, Pooblaščenec ugotavlja, da so glede obeh zahtevanih dokumentov izpolnjeni vsi kriteriji za obstoj informacij javnega značaja. Pooblaščenec je zato glede teh dveh dokumentov v nadaljevanju ugotavljal obstoj morebitnih izjem od prosto dostopnih informacij.
2. Izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ in delni dostop
Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v ZDIJZ določeno izjemo od prostega dostopa iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V omenjenem odstavku ZDIJZ taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
V izpodbijani odločbi organ ni zatrjeval obstoja nobene izmed izjem od prostega dostopa in je prosilcu celo v celoti omogočil vpogled v oba zahtevana dokumenta.
Pooblaščenec pa je ugotovil, da zahtevana Pogodba o stvaritvi avtorskega dela št. 33101-02/2008-2, sklenjena dne 14. 10. 2008 med organom in ………………, vsebuje osebne podatke ………………., in sicer njeno ime, priimek, naslov bivališča (vključno s podatkom o občini in upravni enoti bivališča), davčno številko, številko transakcijskega računa ter podatek o banki, pri kateri je transakcijski račun odprt. ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ torej glede izjeme varstva osebnih podatkov napoti na Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 – UPB1; v nadaljevanju ZVOP-1).
V skladu s 6. členom ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Podatki o imenu, priimku, naslovu bivališča (vključno s podatkom o občini in upravni enoti bivališča), davčni številki ter številki transakcijskega računa (vključno s podatkom o banki, pri kateri je transakcijski račun odprt) ……………….. torej nedvomno predstavljajo osebne podatke v smislu 6. člena ZVOP-1.
Ker razkritje osebnega podatka, skladno s 3. točko 6. člena ZVOP-1, predstavlja obdelavo osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. Pri tem Pooblaščenec opozarja na določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se, ne glede na morebiten obstoj izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (torej tudi v primeru obstoja izjeme varstva osebnih podatkov), dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
V konkretnem primeru je podatek o tem, komu je organ izplačal sredstva iz proračuna, nedvomno podatek o porabi javnih sredstev. Pooblaščenec zato ugotavlja, da sta podatka o imenu in priimku posameznice, s katero je organ sklenil pogodbo, nevarovana osebna podatka. Drugače pa je Pooblaščenec ugotovil glede podatkov o naslovu prebivališča, davčni številki ter podatkih o transakcijskem računu ………………… – navedeni podatki niso neposredno povezani z informacijo o porabi javnih sredstev, zato je Pooblaščenec ugotovil, da ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke in njihovo razkritje ni dopustno.
V skladu s tem mora organ te podatke na posredovanih dokumentih prekriti, upoštevaje pravilo delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je ob pregledu Pogodbe o stvaritvi avtorskega dela št. 33101-02/2008-2, sklenjene dne 14. 10. 2008 med organom in ………………….. namreč ugotovil, da je ta oblikovana tako, da se varovani osebni podatki – torej podatki o naslovu prebivališča, davčni številki ter podatki o transakcijskem računu …………………. – nahajajo v zgornjem delu dokumenta in jih je enostavno mogoče prekriti. Posledično Pooblaščenec ugotavlja, da je delni dostop do zahtevane pogodbe v konkretnem primeru možen. Pooblaščenec je zato, v skladu s pravili o delnem dostopu, organu odredil, da ob posredovanju navedene pogodbe prosilcu v njej prekrije varovane osebne podatke, kot to izhaja iz 1. b) točke izreka te odločbe. Pooblaščenec glede zahtevane pogodbe tudi ni ugotovil obstoja drugih izjem od prostega dostopa iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Glede recepta o peki Marijaceljskega kolača je Pooblaščenec ugotovil, da ni podana nobena od zakonskih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker pa je organ zavrnil posredovanje fotokopije zahtevanega recepta zaradi obstoja avtorskih pravic na delu, je Pooblaščenec v nadaljevanju ugotavljal utemeljenost teh navedb organa.
3. Način seznanitve z dokumentacijo, kadar zahtevani dokument predstavlja avtorsko delo
Organ je v izpodbijani odločbi glede recepta za Marijaceljski kolač navedel, da posredovanje fotokopij ni dopustno, saj bi bilo takšno ravnanje v nasprotju z voljo imetnice recepta …………………… in v nasprotju z avtorskopravno zakonodajo. Prosilcu je organ omogočil le vpogled v zahtevani dokument.
Iz ZDIJZ izhaja, da ima prosilec, na podlagi 17. člena ZDIJZ, pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Organ nima nikakršne pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (na primer fotokopija ali vpogled). Glede na navedeno, se torej v primeru, da zahtevana informacija predstavlja avtorsko delo, lahko zavrne le določen način seznanitve z njo (fotokopija), ne pa tudi sam dostop do informacije (npr. vpogled). Organ je prosilcu z izpodbijano odločbo vpogled v zahtevani dokument tudi omogočil. Ker pa prosilec izrecno zahteva in se pritožuje zaradi neposredovanja fotokopije zahtevanega dokumenta, je Pooblaščenec v nadaljevanju ugotavljal, ali je ta dokument zavarovan z zakonom, ki ureja avtorsko pravico in posledično, ali je iz tega razloga mogoče omejiti način seznanitve z zahtevano informacijo.
V skladu s 5. členom Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 94/2004 s spremembami; v nadaljevanju ZASP) je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost. V kolikor torej posamezno delo izpolnjuje vse navedene predpostavke kumulativno, se šteje, da gre za avtorsko delo.
Pooblaščenec v konkretnem primeru ugotavlja, da glede zahtevanega dokumenta za obstoj avtorskega dela ni izpolnjen kriterij individualnosti dela. Individualnost dela predstavlja značilnost, ki avtorsko delo ločuje od drugih avtorsko varovanih del, od avtorsko nevarovanih del, in hkrati od umetniške in kulturne dediščine, ki je last širše javnosti. Gre za zahtevo po tem, da ima delo vsaj še toliko izvirnih potez, da se ga še lahko uvršča med avtorska dela. Če torej avtor neodvisno od nekega drugega dela, ustvari svoje delo z individualnimi potezami, torej brez posnemanja oz. neposrednega prevzemanja iz drugega dela, je izpolnjena predpostavka individualnosti dela. V primeru pa, ko vsebuje stvaritev le nabor podatkov in dejstev, pri taki stvaritvi ni izpolnjen pogoj individualnosti in ta ni varovana kot avtorsko delo. V konkretnem primeru gre za recept, ki vsebuje seznam sestavin, potrebnih za pripravo kolača, in kratka navodila o tem, kako sestavine zmešati in pripraviti, da bo nastal želeni produkt (Marijaceljski kolač). Po pregledu drugih, podobnih receptov na spletu, Pooblaščenec ugotavlja, da se ta recept glede na individualnost oziroma ustvarjalnost ne razlikuje toliko, da bi ga bilo mogoče šteti za avtorsko delo. Recept ni napisan na poseben, izviren način, ne vsebuje kakšnih grafičnih elementov, ki bi ga razlikovali od drugih receptov, objavljenih na spletu. Prav tako sama raba besed in stavčnih struktur ni drugačna od običajne rabe teh elementov v javnosti dostopnih receptih. Pri tem Pooblaščenec opozarja, da se avtorskopravno varuje izraženost ideje in ne ideja sama. Dejstvo torej, da se je avtorica recepta morda domislila neke nove sestavine za pripravo kolača, še ne pomeni, da recept kot izraz te ideje izpolnjuje kriterij individualnosti. Za dosego tega kriterija bi recept moral biti izražen na izviren način (npr. v obliki pravljice, pesmi, slikovno itd.) – torej bi moral biti podan drugače od ostalih receptov. V konkretnem primeru pa gre za standardno naštevanje sestavin in nato običajen način navodil za pripravo kolača. Glede na vse navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da kriterij individualnosti v konkretnem primeru glede zahtevanega recepta ni izpolnjen. Posledično Pooblaščenec ugotavlja tudi, da zahtevani recept ne predstavlja avtorskega dela, zaradi česar ni ovir, da bi ga organ prosilcu posredoval v obliki fotokopije. Na tem mestu pa Pooblaščenec še poudarja, da to ne pomeni, da zahtevanega recepta ni mogoče zavarovati z drugimi pravicami intelektualne lastnine, konkretneje s pravicami s področja industrijske lastnine (npr. z geografsko označbo, z označbo »tradicionalni ugled«, z označbo geografskega porekla, z registracijo ZTP – zajamčene tradicionalne posebnosti, itd.), kot so v Republiki Sloveniji zavarovani podobni drugi produkti (npr. idrijski žlikrofi, prekmurska gibanica, kraški pršut itd.).
Hkrati pa je Pooblaščenec ugotovil tudi, da tudi v primeru,če bi zahtevani dokument predstavljal avtorsko delo, ne bi bilo ovir za njegovo posredovanje prosilcu. Materialne avtorske pravice na zahtevanem dokumentu so bile namreč v celoti prenesene na organ. Pogodba o stvaritvi avtorskega dela št. 33101-02/2008-2, ki sta jo dne 14. 10. 2008 sklenila organ in …………………, namreč v 9. členu določa, da avtorica naročniku prepusti svoje materialne pravice do izteka materialnih avtorskih pravic. Pravica do reprodukcije avtorskega dela in distribucije te reprodukcije sta materialni avtorski pravici, ki sta bili z navedeno pogodbo preneseni na organ. Glede na navedeno, je torej imetnik materialnih avtorskih pravic na zahtevanem dokumentu organ. Organ je torej tisti, ki lahko sam odloča, kdaj, komu in pod kakšnimi pogoji bo reproduciral zahtevani dokument in nadalje distribuiral njegove kopije.
Ob upoštevanju vsega navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevani recept za peko Marijaceljskega kolača ne predstavlja avtorskega dela. Tudi, če bi predstavljal avtorsko delo, so materialne avtorske pravice na zahtevanem dokumentu prenesene na organ in ima ta pravico do reproduciranja in distribucije reprodukcije zahtevanega dokumenta. Pooblaščenec zato ugotavlja, da so navedbe organa o nedopustnosti fotokopiranja in posredovanja fotokopije zahtevanega dokumenta prosilcu neutemeljene, zaradi česar je odločil, da se dokument posreduje prosilcu, kot izhaja iz 1. a) točke izreka te odločbe.
4. Sklepno
Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevana kupoprodajna pogodba, torej Pogodba o stvaritvi avtorskega dela, s katero je organ od ga. ………………….. odkupil recept za peko Marijaceljskega kolača, izpolnjuje vse kriterije za obstoj informacije javnega značaja. Glede na navedeno Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba prosilca v tem delu utemeljena. Kot izhaja iz drugega odstavka 251. člena ZUP organ druge stopnje v primeru, da spozna, da je treba na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, zadevo rešiti drugače, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje in s svojo odločbo sam reši zadevo. Zato je Pooblaščenec, na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP odločbo organa v delu, ki se nanaša na Pogodbo o stvaritvi avtorskega dela, s katero je organ od ga. ……………….. odkupil recept za peko Marijaceljskega kolača, odpravil in jo nadomestil s svojo odločbo.
Ker pa navedeni dokument vsebuje varovane osebne podatke, je Pooblaščenec upošteval določbo tretjega odstavka 248. člena ZUP, po kateri organ druge stopnje, kadar spozna, da je izrek v odločbi prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, navede v svoji odločbi pravilne razloge, pritožbo pa zavrne. Pooblaščenec je zato v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke v Pogodbi o stvaritvi avtorskega dela, pritožbo prosilca zavrnil in potrdil odločbo prvostopenjskega organa, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe, in odločil, da se v navedeni pogodbi prekrijejo podatki o naslovu bivališča, davčni številki in transakcijskem računu …………………, kot izhaja iz 1. b) točke izreka te odločbe.
V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil še, da je pritožba prosilca utemeljena tudi v delu, ki se nanaša na recept za peko Marijaceljskega kolača. Ker glede zahtevanega recepta ni podana nobena od izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ker zahtevani recept ne predstavlja avtorskega dela, ni omejitev za posredovanje njegove fotokopije prosilcu. Kot izhaja iz prvega odstavka 252. člena ZUP organ druge stopnje v primeru, ko ugotovi, da so bili v odločbi prve stopnje zmotno presojeni dokazi, da je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja ali da je bil napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi, ali če spozna, da bi bilo treba po prostem preudarku izdati drugačno odločbo, v skladu s prvim odstavkom odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in sam reši zadevo. Pooblaščenec je zato, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, izpodbijano odločbo organa tudi v tem delu odpravil in organu naložil, da prosilcu posreduje navedeni dokument, kot izhaja iz 1. a) točke izreka te odločbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Maja Lubarda
svetovalka Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.
pooblaščenka