Panvita Ekoteh d.o.o. - Statistični urad RS
+ -Številka: 090-34/2013/6
Kategorije: Državna statistika
Sodba Upravnega sodišča
POVZETEK:
Pooblaščenec je zavrnil pritožbo prosilca zoper odločbo, s katero je organ na podlagi 4. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil dostop do dokumentacije, ki vsebuje podatke, na podlagi katerih je organ za oktober 2012 izračunal ceno 0,04 EUR/kg koruze za siliranje pri pridelovalcih. Pooblaščenec je ugotovil, da je v konkretnem primeru število poročevalskih enot, ki so zahtevane podatke posredovale, zelo majhno, zato bi posredovanje kateregakoli dela zahtevane dokumentacije omogočilo identifikacijo poročevalskih enot, s čimer bi bilo kršeno načelo statistične zaupnosti. Iz tega pa izhaja, da je organ pravilno ugotovil obstoj izjeme od prostega dostopa po 4. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
ODLOČBA:
Številka: 090-34/2013/6
Datum: 26. 4. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), in drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi družbe Panvita EKOTEH d.o.o., Lendavska 5, Rakičan, 9000 Murska Sobota (v nadaljevanju prosilec), ki jo zastopa …, z dne 25. 1. 2013, zoper odločbo Statističnega urada Republike Slovenije, Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-3/2013/2, z dne 15. 1. 2013, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O :
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Statističnega urada Republike Slovenije št. 090-3/2013/2, z dne 15. 1. 2013, se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Organ je dne 9. 1. 2013 prejel vlogo, s katero je prosilec zahteval, da mu organ v zvezi z objavljeno ceno za koruzo za siliranje za oktober 2012, v obliki fotokopij posreduje informacije, vključno z vsemi vhodnimi podatki (pridobljene cene proizvajalcev, cene odkupa ipd.), na podlagi katerih je organ določil ceno: »Koruza za siliranje« za oktober 2012 v višini 40,00 EUR.
Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 090-3/2013/2, z dne 15. 1. 2013 in v obrazložitvi navedel, da podatke za izračun pridelkov pri pridelovalcih zbere s statističnima raziskovanjema Odkup kmetijskih pridelkov in lesa in Prodaja kmetijskih pridelkov iz lastne pridelave. Opazovane enote v tem raziskovanju so podjetja, zadruge in druge organizacije, ki prodajajo kmetijske pridelke iz lastne pridelave ali odkupujejo pridelke neposredno od zasebnih pridelovalcev za nadaljnjo prodajo ali predelavo. Po svoji organizacijski obliki so pravne osebe, registrirane v Republiki Sloveniji, ki prodajajo izdelke iz lastne pridelave ali odkupujejo kmetijske pridelke za prodajo na domačen trgu ali za izvoz. Podrobnosti raziskovanj so na voljo v Standardnem poročilu o kakovosti (za leto 2009) in v Metodoloških pojasnilih za indekse cen in cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih. Organ je zahtevo prosilca za dostop do vhodnih podatkov opazovanih enot raziskovanja zavrnil, na podlagi 4. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zavrnitev dostopa do individualnih podatkov je utemeljil tudi s 46. členom Zakona o državni statistiki (Uradni list RS št. 45/1995 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDSta), ki določa, da se smejo podatki, zbrani s programom statističnih raziskovanj, uporabljati izključno za statistične namene, če zakon ne določa drugače. 50. člen ZDSta pa določa, da smejo biti statistični podatki objavljeni samo v agregatni obliki in na enak način dostopni vsem uporabnikom.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 25. 1. 2013 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da organ zavrnitev dostopa do podatkov zmotno utemeljuje s 46. in 50. členom ZDSta, saj 47. člen ZDSta jasno in nedvoumno navaja, da organ na podlagi pisne vloge uporabnika posreduje individualne podatke, vendar v obliki in na način, ki ne omogoča identifikacije poročevalske enote, na katero se podatki nanašajo. Prosilec je s svojo vlogo podal zgolj zahtevo, da se mu sporočijo individualni podatki, ki so bili osnova za oblikovanje cene »Koruza za siliranje«, oktober 2012, pri čemer ni zahteval nobenih podatkov, iz katerih bi bila omogočena identifikacija poročevalske enote, na katero se podatki nanašajo, prav tako ni zahteval nobenih drugih podatkov, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti kakršnekoli druge individualne podatke proizvajalcev ipd. Zahtevani podatki, torej izbrane cene brez drugih osebnih ali kakršnihkoli drugih podatkov, po mnenju prosilca ne morejo predstavljati podatkov, katerih razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti individualnih podatkov o poročevalskih enotah. Prosilec opozarja še na 49. člen ZDSta in navaja, da organ napačno razlaga in uporablja 46. in 50. člen ZDSta. Prosilec pojasnjuje, da želi pridobiti podatke s statističnim namenom in zaradi preveritve pravilnosti oblikovane statistične cene. Prosilec meni, da je organ spregledal, da se 50. člen ZDSta nanaša in ureja zgolj objavo statističnih podatkov, zaradi česar je že po sami vsebini uporaba navedenega člena v konkretnem primeru neutemeljena in sporna. Dejstvo je namreč, da se prosilec v zvezi z objavo ne izjasnjuje in v zvezi z njo ne podaja nikakršnih zahtevkov. Prosilec organ opozarja tudi, da je v zavrnilni odločbi navedel napačen pravni pouk.
Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-3/2013/4, z dne 4. 2. 2013 odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Ob tem je navedel, da je podatek iz državne statistike absolutna izjema po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, kar pomeni, da državni organ lahko informacijo javnega značaja zavrne, ne da bi mu bilo treba tehtati, ali je javni interes razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Če bi organ posredoval podatke, ki jih je zahteval prosilec, bi s tem omogočil posredno identifikacijo poročevalskih enot, ki so organu posredovale cene odkupa in druge podatke, na osnovi katerih organ določa povprečno ceno koruze za siliranje pri pridelovalcih v Republiki Sloveniji. Podatki, ki so osnova za izračun povprečnih cen kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih v RS (količine, vrednosti in povprečne vrednosti na enoto odkupljenih ali prodanih kmetijskih pridelkov), se zbirajo z vprašalniki v okviru mesečnega statističnega raziskovanja o odkupu kmetijskih pridelkov in lesa ter mesečnega statističnega raziskovanja o prodaji kmetijskih pridelkov iz lastne pridelave. Te izpolnjujejo podjetja, zadruge in druge organizacije, ki odkupujejo pridelke neposredno od zasebnih pridelovalcev (kmetov) ali prodajajo pridelke iz lastne pridelave. V izračun indeksov cen kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih so po metodologiji zajeti tisti pridelki, ki v vrednosti odkupa in prodaje kmetijskih pridelkov v prvi fazi trženja v baznem letu predstavljajo pomemben delež. V skupini krmne rastline organ spremlja le pridelke, ki so bili odkupljeni ali prodani za primarno rabo, t.j. krma za živali. Podjetij, zadrug in drugih organizacij, ki odkupujejo koruzo za siliranje neposredno od zasebnih pridelovalcev (kmetov) ali jo prodajajo iz lastne pridelave, je na ozemlju Republike Slovenije zelo malo. Zaradi tega bi bilo z razkritjem vhodnih podatkov, na podlagi katerih se določa cena koruze za siliranje, mogoče prepoznati poročevalske enote, ki so organu podatke posredovale. 47. člen ZDSta se v primeru zahteve po podatkih, kot jih želi pridobiti prosilec, ne more uporabiti, saj bi bila s posredovanjem kateregakoli zahtevanega podatka mogoča identifikacija poročevalskih enot. 49. člen ZDSta bi se lahko uporabil, če bi bil prosilec upravičen do podatkov, ki jih je zahteval, ker se namreč nanaša le na način oz. obliko posredovanja podatkov, nikakor pa ne na upravičenost do podatkov, s katerimi razpolaga organ. Neustrezno je tudi sklicevanje prosilca, da želi pridobiti podatke »s statističnim namenom«. Statistični namen po ZDSta je zagotavljanje in izkazovanje agregatnih podatkov o množičnih pojavih. Prosilec takšne dejavnosti v Republiki Sloveniji ne izvaja, osnovne naloge na področju državne statistike v Republiki Sloveniji opravlja organ, s pomočjo pooblaščenih izvajalcev statističnih raziskovanj.
Pooblaščenec je z dopisom št. 090-34/2013/2, z dne 1. 3. 2013 pozval organ, da mu posreduje dokumentacijo, ki vsebuje podatke, na podlagi katerih je organ za oktober 2012 izračunal ceno 0,04 EUR/kg koruze za siliranje pri pridelovalcih. Organ je z dopisom št. 090-3/2013/6, z dne 7. 3. 2013 Pooblaščencu posredoval zahtevano dokumentacijo.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Pooblaščenec ugotavlja, da je prosilec zahteval dokumentacijo, ki vsebuje podatke, na podlagi katerih je organ za oktober 2012 izračunal ceno 0,04 EUR/kg koruze za siliranje pri pridelovalcih, in sicer so to podatki, ki so se za obdobje oktober 2012, v vprašalniku za statistično raziskovanje »Prodaja kmetijskih pridelkov, 2012«, vpisovali v »Sklop D: Krmne rastline«, pod šifro blaga 14020 Koruza za siliranje. V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevana dokumentacija izpolnjuje vse tri navedene pogoje.
Vprašanje, ki ga je treba rešiti v konkretnem primeru, je, ali je podana izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ki je določena v 4. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in pravi, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti individualnih podatkov o poročevalskih enotah skladno z zakonom, ki ureja dejavnost državne statistike.
Zakon, ki ureja dejavnost državne statistike, je ZDSta, ki v 2. členu kot eno izmed temeljnih načel delovanja organa navaja načelo statistične zaupnosti. Varovanje informacij v sistemu državne statistike je tudi eno izmed mednarodnih strokovnih priporočil za izvajanje državne statistike, in sicer je določeno kot 5. načelo Kodeksa ravnanja evropske statistike (Evropska komisija, 2005 in prenovljen 2011) in 6. načelo Temeljnih načel za delovanje uradnih statističnih institucij (Združeni narodi, 1992). Varovanje informacij in podatkov je namreč bistvenega pomena za zaupanje poročevalskih enot v državno statistiko, to zaupanje pa je ključnega pomena za doseganje primerne kakovosti statističnih podatkov. Nezaupanje bi namreč povzročilo netočno poročanje podatkov poročevalskih enot organu, posledica pa bi bila znižanje kakovosti statističnih podatkov. Že en resen, močno medijsko podprt incident s področja razkritja informacijske zasebnosti posameznika ali poslovnega interesa poslovnega subjekta, lahko resno ogrozi kakovostno delovanje državne statistike (gl. Poročilo o aktivnostih na področju varovanja informacij na SURS-u v letu 2009, Tomaž Smrekar, str. 5). Bistvo izjeme iz 4. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je torej zagotavljanje zaupnosti individualnih podatkov o poročevalskih enotah, kadar gre za opravljanje statističnega raziskovanja, skladno z določbami ZDSta. Organ podatke o poročevalskih enotah lahko uporablja izključno za statistični namen, ki je zakonsko določen kot zagotavljanje in izkazovanje agregatnih podatkov o množičnih pojavih. Organ takšnih podatkov ne sme posredovati drugim uporabnikom (z izjemo pogojev iz 50. člena tega zakona) v obliki in na način, ki omogoča identifikacijo poročevalske enote, na katero se podatki nanašajo (gl. Senko Pličanič, (ur.): Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, str. 122).
Poročevalske enote so v 4. členu ZDSta opredeljene kot nosilci uradnih in drugih administrativnih zbirk podatkov (evidence, registri, baze podatkov itd.) ter fizične in pravne osebe, ki so s programom statističnih raziskovanj določeni kot dajalci podatkov. Poročevalske enote v konkretnem primeru so tiste, ki so organu posredovale cene odkupa in druge podatke, na podlagi katerih je organ določil povprečno ceno koruze za siliranje pri pridelovalcih v Republiki Sloveniji za oktober 2012. Podatki, ki so osnova za izračun povprečnih cen kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih v RS (količine, vrednosti in povprečne vrednosti na enoto odkupljenih ali prodanih kmetijskih pridelkov), se zbirajo z vprašalniki v okviru mesečnega statističnega raziskovanja o odkupu kmetijskih pridelkov in lesa ter mesečnega statističnega raziskovanja o prodaji kmetijskih pridelkov iz lastne pridelave. Te izpolnjujejo podjetja, zadruge in druge organizacije, ki odkupujejo pridelke neposredno od zasebnih pridelovalcev (kmetov) ali prodajajo pridelke iz lastne pridelave. V konkretnem primeru so predmet presoje izpolnjeni vprašalniki za statistično raziskovanje »Prodaja kmetijskih pridelkov, 2012« v delu »Sklop D: Krmne rastline«, pod šifro blaga 14020 Koruza za siliranje, na podlagi katerih je organ določil povprečno ceno koruze za siliranje pri pridelovalcih v Republiki Sloveniji za oktober 2012. Pooblaščenec je po pregledu dokumentacije, ki mu jo je organ posredoval, ugotovil, da je dajalcev podatkov, torej poročevalskih enot, v konkretnem primeru na ozemlju Republike Slovenije zelo malo. Zaradi te okoliščine konkretnega primera bi bilo z razkritjem vhodnih podatkov, na podlagi katerih se je za oktober 2012 določila cena koruze za siliranje, mogoče prepoznati poročevalske enote, ki so organu podatke posredovale, in sicer tudi v primeru, če bi prekrili imena teh poročevalskih enot. Poudariti je treba, da bi bilo celo z razkritjem samega števila poročevalskih enot mogoče te enote prepoznati, zato se Pooblaščenec ne sme opredeliti niti do tega podatka. Iz navedenega izhaja, da prosilcu zahtevanih informacij ni mogoče posredovati niti z uporabo t.i. instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ. Ta določba nalaga organu, da v primeru, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki so izjema od prostega dostopa, in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, te informacije izloči iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. V konkretnem primeru bi posredovanje kateregakoli dela zahtevane dokumentacije omogočilo posredno identifikacijo poročevalskih enot, s čimer bi bilo kršeno načelo statistične zaupnosti, ki je, kot že rečeno, temeljno načelo delovanja organa. Kot izhaja iz dokumentacije, ki jo je organ posredoval Pooblaščencu, je tudi Odbor za varstvo podatkov, ki se s problematiko varstva podatkov pri organu ukvarja kot svetovalno telo predstojnika organa, v okviru svojih pristojnosti na sestanku dne 4. 2. 2013 obravnaval zahtevo prosilca in presodil, da bi s posredovanjem zahtevanih podatkov prosilcu lahko prišlo do identifikacije poročevalskih enot. To dejstvo še dodatno potrjuje pravilnost ugotovitve organa v izpodbijani odločbi glede obstoja podatkov, katerih razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti individualnih podatkov o poročevalskih enotah skladno z zakonom, ki ureja dejavnost državne statistike.
47. člen ZDSta v prvem odstavku določa, da organ oziroma pooblaščeni izvajalec na podlagi pisne vloge uporabnika posreduje individualne podatke, vendar v obliki in na način, ki ne omogoča identifikacije poročevalske enote, na katero se podatki nanašajo. Iz ugotovitev v prejšnjem odstavku izhaja, da se v konkretnem primeru 47. člen ZDSta ne more uporabiti, saj bi bila s posredovanjem kateregakoli zahtevanega podatka iz zahtevane dokumentacije mogoča identifikacija poročevalskih enot, na katere se podatki nanašajo. Pritožbene navedbe prosilca so zato v tem delu neutemeljene.
Pooblaščenec se strinja s stališčem organa v dopisu št. 090-3/2013/4, z dne 4. 2. 2013, da se prosilec neutemeljeno sklicuje tudi na 49. člen ZDSta, ki določa, da organ lahko uporabnikom na njihovo zahtevo posreduje podatke tudi na drug način oziroma v drugačni obliki, kot je to določeno v programu statističnih raziskovanj. Ta določba bi se lahko uporabila, če bi bil prosilec upravičen do podatkov, ki jih je zahteval, ker se namreč nanaša le na način oz. obliko posredovanja podatkov, nikakor pa ne na upravičenost do dostopa do podatkov, s katerimi razpolaga organ.
Pritožbene navedbe prosilca v zvezi s 46. členom ZDSta, na podlagi katerega zatrjuje, da želi podatke pridobiti za statistične namene, za konkretni postopek niso pravno relevantne. V postopku po ZDIJZ je namreč treba upoštevati t.i. erga omnes učinek dostopa, kar pomeni, da odobritev dostopa ne učinkuje le proti konkretnemu prosilcu, temveč učinkuje proti javnosti na splošno. V postopku po ZDIJZ ni pomembno, kdo je prosilec in za kakšen namen potrebuje zahtevano informacijo, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo (5. člen ZDIJZ). Če bi torej katera druga oseba od organa zahtevala dostop do istih dokumentov, bi se moral dostop dovoliti (oz. zavrniti) pod enakimi pogoji, kot osebi, ki je v konkretnem primeru prosilec. Do vprašanja, ali prosilec izvaja dejavnost zagotavljanja in izkazovanja agregatnih podatkov o množičnih pojavih, ki jo tretji odstavek 33. člena ZDSta opredeljuje kot »statistični namen«, se Pooblaščenec v skladu z načelom zakonitosti ne more in ne sme opredeljevati in jih bosta morala organ in prosilec rešiti po drugi (pravni) poti.
Organ je v dopisu št. 090-3/2013/4, z dne 4. 2. 2013 pravilno navedel, da je izjema iz 4. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ t.i. absolutna izjema, kar pomeni, da podatkov, ki so z njo varovani, na podlagi testa javnega interesa po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ ni dopustno razkriti prosilcu.
Na podlagi vsega navedenega je Pooblaščenec zaključil, da je organ pravilno ugotovil, da so podatki, ki so se za oktober 2012 v vprašalniku za statistično raziskovanje »Prodaja kmetijskih pridelkov, 2012« vpisovali v »Sklop D: Krmne rastline« pod šifro blaga 14020 Koruza za siliranje, takšni podatki, ki terjajo zaupnost iz razloga varstva državne statistike oziroma individualnih podatkov poročevalskih enot in zato predstavljajo izjemo od prostega dostopa po 4. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Prosilec pravilno navaja, da se 50. člen ZDSta, ki ga je organ navedel v izpodbijani odločbi, nanaša na objavo statističnih podatkov, ki pa ni predmet zahteve prosilca. Glede na to, da je organ zahtevo prosilca zavrnil na podlagi 4. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ne na podlagi 50. člen ZDSta, navedba te določbe ni vplivala na odločitev v zadevi in zato ne predstavlja bistvene pomanjkljivosti postopka.
Prosilec se pritožuje tudi zaradi napačnega pravnega pouka. Pouk o pravnem sredstvu je v izpodbijani odločbi res napačen, ker ne vsebuje vseh sestavin, ki jih določa drugi odstavek 215. člena ZUP, poleg tega pa prosilca napačno napotuje, da pritožbo vloži pri Pooblaščencu, saj se na podlagi prvega odstavka 239. člena ZUP pritožba vloži pri organu, ki je izdal odločbo na prvi stopnji. Kot določa četrti odstavek 215. člena ZUP, se lahko stranka v primeru, če je pouk v odločbi napačen, ravna po veljavnih predpisih ali po pouku. Če se stranka ravna po napačnem pouku, ne more imeti to zanjo nobenih škodljivih posledic. Napačen pravni pouk sicer predstavlja pomanjkljivost postopka, vendar z ničemer ne vpliva na končno odločitev v zadevi in nima škodljivih posledic za prosilca, zato je ni mogoče opredeliti kot bistveno pomanjkljivost.
Pooblaščenec je na podlagi vsega navedenega ugotovil, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, ki pa niso bistvene, zato je pritožbo prosilca zavrnil na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo organa št. 090-3/2013/2, z dne 15. 1. 2013. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka