Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Iva Ropac, časopis Delo - Okrožno sodišče v Ljubljani

+ -
Datum: 04.03.2013
Številka: 090-31/2013/4
Kategorije: Osebni podatek, Ostali sodni postopki

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

Pooblaščenec je ugotovil, da se je organ zmotno skliceval se na izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ko je zavrnil dostop do sodbe Višjega sodišča v Ljubljani v celoti. Dejstvo, da je bila javnost z glavne obravnave izključena z namenom, da se zavaruje korist mladoletnika, samo po sebi namreč še ne more biti razlog, da se prosilki zavrne dostop do celotne sodbe. Z uporabo instituta delnega dostopa je mogoče prekriti varovane osebne podatke ter na ta način onemogočiti prepoznavnost in določljivost posameznikov ter tako preprečiti škodo, ki bi mladoletniku nastala z razkritjem sodbe v celoti. 



ODLOČBA:
Številka: 090-31/2013/4                                            
Datum: 5. 3. 2013


Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; ZUP), o pritožbi Ive Ropac, novinarke časopisa Delo, Dunajska cesta 5, 1509 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka) z dne 28. 1. 2013, zoper odločbo Okrožnega sodišča Republike Slovenije, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. Su 1-9/2013, z dne 21. 1. 2013, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:


1.    Pritožbi prosilke z dne 28. 1. 2013 zoper odločbo Okrožnega sodišča Republike Slovenije št. Su 1-9/2013, z dne 21. 1. 2013 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi, ter se odloči, da mora organ prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo sodbe Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Kp 34239/2010, z dne 7. 11. 2012, pri čemer je dolžan prekriti:

1.    na 1. strani dokumenta:
a)    ime in priimek obtoženega;
   
2.    na 2. strani dokumenta:
a)    ime in priimek obtoženega v izreku;
b)    ime in priimek oškodovanke v izreku;
c)    ime in priimek obtoženega v drugi vrstici 1. odstavka;
d)    ime in priimek oškodovanke v peti vrstici 1. odstavka;
 
3.    na 4. strani dokumenta:
a)    ime in priimek priče v drugi in tretji vrstici 6. odstavka;
b)    ime in priimek priče v prvi vrstici 7. odstavka;

4.    na 6. strani dokumenta:
a)    priimek priče v tretji vrstici 11. odstavka;
b)    dve imeni in dva priimka prič v deseti vrstici 11. odstavka;
c)    dva priimka prič v enajsti vrstici 11. odstavka;

5.    na 7. strani dokumenta:
a)    priimek priče v drugi vrstici 12. odstavka;
b)    ime in priimek priče v četrti vrstici 12. odstavka;
c)    priimek priče v enajsti vrstici 12. odstavka;
d)    ime in priimek priče v dvanajsti vrstici 12. odstavka;

6.    na 8. strani dokumenta:
a)    ime in priimek priče v drugi vrstici 15. odstavka;
b)    tri imena in priimek prič v osmi vrstici 16. odstavka;
c)    priimek priče v deveti vrstici 16. odstavka.

2.    V preostalem delu - glede varovanih osebnih podatkov, ki jih je organ v skladu s prejšnjo točko tega izreka dolžan v dokumentu prekriti - se pritožba prosilke z dne 28. 1. 2013 zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


O B R A Z L O Ž I T E V:


Prosilka je dne 7. 1. 2013 na organ naslovila zahtevo, da ji organ posreduje sodbo Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi opr. št. II Kp 34239/2010.

Organ je zahtevo prosilke zavrnil z odločbo št. Su 1-9/2013, z dne 21. 1. 2013. Navedel, da je bila v zadevi opr. št. II Kp 34239/2010 javnost izključena v skladu z določbami Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 - UPB, v nadaljevanju: ZKP), zaradi udeležbe mladoletne osebe v postopku. V skladu z 295. členom ZKP sme senat od začetka zasedanja pa do konca glavne obravnave ob vsakem času po uradni dolžnosti ali na predlog strank, vselej pa po njihovem zaslišanju, izključiti javnost vse ali dela glavne obravnave, če je to potrebno za varovanje tajnosti, varstva javnega reda, morale, varstva osebnega ali družinskega življenja obtoženca ali oškodovanca ali koristi mladoletnika, ali če bi po mnenju senata javnost škodovala interesom pravičnosti. V skladu s tretjim odstavkom 128. člena ZKP se sme odreči pregled in prepis posameznih kazenskih spisov, če je bila javnost izključena z glavne obravnave. Četrti odstavek 360. člena ZKP določa, da če je bila javnost glavne obravnave izključena, se izrek sodbe vselej prebere na javnem zasedanju. Senat odloči, ali naj se in koliko izključi javnost pri razglasitvi razlogov sodbe. Organ je povzel 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in navedel, da je s to določbo priznana izjema od načela prostega dostopa, ki kot legitimnega priznava zasebni interes posameznika, da se varuje njegova zasebnost. Zaradi varstva osebnih podatkov udeležene mladoletne osebe je bila že iz samega kazenskega postopka v zadevi opr. št. II Kp 34239/2010 javnost izključena, zato se posledično ne dovoli vpogled in pridobitev kopije sodbe v zadevi opr. št. II Kp 34239/2010.

Zoper navedeno odločbo je organ dne 28. 1. 2013 prejel pritožbo, v kateri je prosilka navedla, da organ v izpodbijani odločbi ni navedel niti obrazložil razlogov, zakaj je zavrnil dostop do zahtevane sodbe. Razen pavšalne navedbe, da je bila z glavne obravnave izključena javnost zaradi udeležbe mladoletne osebe, drugih razlogov ni. V izpodbijani odločbi ni navedeno, kateri (osebni) podatki bi bili lahko sporni, prav tako iz odločbe ni razvidno, da je organ opravil t.i. škodni test. Prosilka je navedla, da je v preteklosti od istega organa že dobivala sodbe v zadevah, ki so bile zaprte za javnost, seveda v anonimizirani obliki. Odločitev organa toliko bolj preseneča tudi glede na to, da je Pooblaščenec v odločbi št. 090-66/2011/4, z dne 31. 5. 2011 ugotovil, da dejstvo, da je bila javnost z glavne obravnave izključena z namenom, da je zavarovano osebno življenje (v tistem primeru oškodovanke in obdolženca), samo po sebi še ne more biti razlog, da se zavrne dostop do celotne sodbe. Prosilka je opozorila še na možnost uporabe instituta delnega v skladu s 7. členom ZDIJZ, s katerim je mogoče zadostiti vsem ustavnim pravicam (pravice do zasebnosti, pravice do osebnih podatkov in pravice do svobode izražanja), ne da bi katero od njih povsem omejili. Zahtevani dokument je sestavi del konkretnega kazenskega postopka in izkazuje potek kazenskega postopka, pri katerem v določenem obsegu prav tako velja načelo transparentnosti. Prosilka meni, da je za zahtevani dokument prosila kot novinarka, zato v tem primeru veljajo tudi določbe Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06-UPB1 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZMed).

Organ je Pooblaščencu v prilogi dopisa št. Su ZDIJZ 1-9/2013, z dne 12. 2. 2013 posredoval sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Kp 34239/2010, z dne 7. 11. 2012 in dodal, da je bila javnost v tem postopku izključena v skladu z ZKP, zaradi varstva koristi mladoletnika, ki je bil ob tem še oškodovanec. Že v samem kazenskem postopku je bilo ugotovljeno, da bi navzočnost javnosti v postopku lahko imela negativne posledice za mladoletnega oškodovanca. Posledično bi lahko imelo posredovanje sodbe z obrazložitvijo negativne posledice za varstvo koristi mladoletnega oškodovanca, saj gre v navedenem primeru za kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let.

Pritožba je delno utemeljena.

Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da prosilka zmotno meni, da bi se v konkretnem primeru morale uporabiti tudi določbe ZMed, ker je za zahtevani dokument prosila kot novinarka. Upoštevaje prvi odstavek 45. člena ZMed mora biti namreč za uporabo določb ZMed izpolnjen pogoj, da medij zahteva odgovor na vprašanje. V konkretnem primeru je prosilka, v zahtevi z dne 7. 1. 2013, navedla, da v skladu z določbami ZDIJZ zahteva dokument (in ne odgovora na vprašanje), kar pomeni, da je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je njeno zahtevo obravnaval na podlagi ZDIJZ.

Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora  izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je predmet zahteve sodba Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Kp 34239/2010, z dne 7. 11. 2012, ki izpolnjuje vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja.

Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS št. 33I/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS) sicer določa javnost sojenja, torej da so sodne obravnave javne, da se sodbe izrekajo javno ter da izjeme določa zakon (24. člen Ustave RS), vendar pa je omenjena pravica v prvi vrsti namenjena strankam v posameznem postopku, s katero naj bi se zagotovila poštenost sojenja (Komentar Ustave Republike Slovenije, urednik L. Šturm, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana, 2002, str. 270-273). Če je ta pravica v prvi vrsti namenjena strankam postopka, potem takšna pravica ne sme omejiti druge ustavne pravice, pravice do varstva osebnih podatkov in varstva pravic zasebnosti, tudi v okviru sodnega postopka. Ti podatki so v postopku z zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja varovani z izjemo od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je v izpodbijani odločbi skliceval tudi organ. Pooblaščenec je izvedel preizkus, ali zahtevani dokument vsebuje osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme od prostega dostopa napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; v nadaljevanju ZVOP-1), na podlagi katerih nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno. Takšen primer je npr. razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja. V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:
1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka iz 6. člena ZVOP-1 in
2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1, ki ureja pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor skladno z 22. točko 6. člena ZVOP-1 sodi tudi organ v konkretnem primeru), in določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo (med obdelavo spada tudi sporočanje javnosti), če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon.

Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.

Pooblaščenec je po pregledu vsebine sodbe Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Kp 34239/2010, z dne 7. 11. 2012 ugotovil, da ta vsebuje naslednje osebne podatke:
-    ime in priimek obtoženega;
-    ime in priimek oškodovanke;
-    imena in priimki prič;
-    ime in priimka odvetnika;
-    imena, priimki in podpisi predsednice senata, sodnika poročevalca in zapisnikarice;
-    ime in priimek članice senata;
-    ime in priimek kriminalista;
-    imeni in priimka izvedenk.

Glede osebnih podatkov predsednice senata sodišča, članice senata in sodnika poročevalca Pooblaščenec pojasnjuje, da Ustava RS v prvem odstavku 129. člena določa, da je funkcija sodnika trajna ter da sodnike voli državni zbor na predlog sodnega sveta (130. člen Ustave RS). Da sodniki opravljajo javno funkcijo, je razvidno tudi iz 1. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/1994 s spremembami in dopolnitvami; ZSS ) in iz 3. točke 2. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/2007 s spremembami in dopolnitvami; ZSPJS). Iz navedenih določb izhaja, da so sodniki javni funkcionarji, ki opravljajo javno funkcijo. Prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Sprejeto je stališče, da konkretni javni funkcionar oz. javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 1410/2010-13, z dne 25. 5. 2011. Navedena določba ZDIJZ v smislu 9. člena predstavlja pravno podlago za razkritje osebnega imena (imena in priimka) in podpisa predsednice senata in osebnih imen članice senata ter sodnika poročevalca v obravnavanem primeru, saj v primeru, ko gre za podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije, ne gre za izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Med varovane osebne podatke ravno tako ne sodita osebno ime in podpis zapisnikarice in osebno ime kriminalista, ker sta slednja v smislu 1. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/2007 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZJU) javna uslužbenca in se tudi za razkritje njunih osebnih podatkov uporablja določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Osebni podatki, navedeni v tem odstavku, so v obravnavani sodbi namreč navedeni v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja, sklenjenega v javnem sektorju, in zato niso varovani osebni podatki.

Prav tako med varovane osebne podatke ne sodi osebno ime odvetnika, ki je naveden v obravnavani sodbi. Ti podatki so namreč že javno dostopni na svetovnem spletu (http://www.odv-zb.si/imenik/imenik-odvetnikov), v obravnavani sodbi pa se pojavljajo v popolnoma istem kontekstu oziroma z istim namenom, tj. v vlogi opravljanja odvetniškega poklica. Dodati je treba tudi, da odvetnik opravlja posebno službo oziroma svoboden poklic, ki zagotavlja poklicno strokovno zastopanje pravnih in fizičnih oseb v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi kot tudi druge oblike pravne pomoči. Po določbi 137. člena Ustave RS je odvetništvo samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon; najbolj pomembno pa je, da je odvetništvo po isti določbi tudi del pravosodja in je s tem vezano na poštenost, neodvisnost, strokovnost in skrbnost. Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/1993 s spremembami in dopolnitvami; ZOdv) zato ureja ne le pravice in dolžnosti odvetnikov, temveč tudi pogoje, ki jih je potrebno izpolniti za pridobitev pravice do opravljanja odvetniškega poklica. Iz vsega navedenega sledi, da so odvetniki relevanten del pravosodnega sistema, zato njihovega imena in priimka pri opravljanju odvetniškega poklica ni mogoče šteti za varovan osebni podatek.

Tudi osebni imeni izvedenk, ki se nahajata v zahtevani sodbi, ne sodita med varovane osebne podatke. V skladu z določbo 84. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB4; v nadaljevanju ZS) so sodni izvedenci opredeljeni kot osebe, imenovane za neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo podajo izvid in mnenje glede strokovnih vprašanj, za katera tako določa zakon ali glede katerih sodišče oceni, da mu je pri njihovi presoji potrebna pomoč strokovnjaka. Iz tega razloga sodne izvedence imenuje minister, pristojen za pravosodje, za določeno področje izvedenskega dela. V tretjem odstavku 88. člena ZS je izrecno določeno, da je imenik sodnih izvedencev javen v delu, ki obsega naslednje podatke: priimek in ime, znanstveni ali strokovni naslov, naslov stalnega ali začasnega bivališča, številko telefona in strokovno področje, za katero je imenovan za izvedenca. Javni del imenika se uporablja za potrebe sodišč in drugih državnih organov v sodnih in drugih postopkih. Podatki o izvedencih so tako javno dostopni na spletni strani Ministrstva za pravosodje in javno upravo v imeniku sodnih izvedencev (http://www2.gov.si/mp/tol_cen.nsf/%28WebIzvedenci%29?OpenView ), zaradi česar ti podatki ne morejo biti varovani osebni podatki v smislu ZVOP-1. Ponovna navedba osebnega imena sodnega izvedenca v sodbi zato ne predstavlja kršitve varstva osebnih podatkov, saj je osebno ime v izvedenca v takšnem primeru neposredno povezano z opravljanjem izvedenstva. V konkretnem primeru je iz povezave http://www2.gov.si/mp/tol_cen.nsf/%28WebIzvedenci%29/C12569DD0037C256C1256AB200410DA8?OpenDocument in iz povezave http://www2.gov.si/mp/tol_cen.nsf/%28WebIzvedenci%29/C12569DD0037C256C1256AB2004213E4?OpenDocument  razvidno, da sta imeni in priimka izvedenk, navedenih v zahtevani sodbi, javno objavljeni v imeniku sodnih izvedencev. Posledično Pooblaščenec ugotavlja, da ne gre za varovana osebna podatka.

Pooblaščenec je ugotovil, da ne obstaja zakon, ki bi organu dovoljeval razkritje v nadaljevanju naštetih osebnih podatkov iz obravnavane sodbe, kar pomeni, da so ti podatki t.i. varovani osebni podatki in zato predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Varovani osebni podatki so v konkretnem primeru:

1.    na 1. strani dokumenta:
a)    ime in priimek obtoženega;
   
2.    na 2. strani dokumenta:
a)    ime in priimek obtoženega v izreku;
b)    ime in priimek oškodovanke v izreku;
c)    ime in priimek obtoženega v drugi vrstici 1. odstavka;
d)    ime in priimek oškodovanke v peti vrstici 1. odstavka;
 
3.    na 4. strani dokumenta:
a)    ime in priimek priče v drugi in tretji vrstici 6. odstavka;
b)    ime in priimek priče v prvi vrstici 7. odstavka;

4.    na 6. strani dokumenta:
a)    priimek priče v tretji vrstici 11. odstavka;
b)    dve imeni in dva priimka prič v deseti vrstici 11. odstavka;
c)    dva priimka prič v enajsti vrstici 11. odstavka;

5.    na 7. strani dokumenta:
a)    priimek priče v drugi vrstici 12. odstavka;
b)    ime in priimek priče v četrti vrstici 12. odstavka;
c)    priimek priče v enajsti vrstici 12. odstavka;
d)    ime in priimek priče v dvanajsti vrstici 12. odstavka;

6.    na 8. strani dokumenta:
a)    ime in priimek priče v drugi vrstici 15. odstavka;
b)    tri imena in priimek prič v osmi vrstici 16. odstavka;
c)    priimek priče v deveti vrstici 16. odstavka.

Pooblaščenec je po uradni dolžnosti, na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP, izvedel preizkus, ali v konkretnem primeru morda, poleg izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, obstaja še katera izmed preostalih možnih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na podlagi skrbnega pregleda obravnavane sodbe je Pooblaščenec ugotovil, da v  njej ni nobene druge izjeme od prosto dostopnih informacij.

Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanem dokumentu, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče prosilki omogočiti delni dostop do zahtevanega dokumenta. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena  ZDIJZ (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljeno v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in št. 119/2007; v nadaljevanju Uredba) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).

Res je, kot zatrjuje organ, da je bila v obravnavanem primeru javnost z glavne obravnave v postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani izključena, z namenom, da se zavarujejo koristi mladoletnice, ki je hkrati oškodovanka, vendar pa to v konkretnem primeru ne more biti razlog, da se prosilki avtomatično zavrne dostop do celotne sodbe. V obravnavanem primeru je prišlo do situacije, ko so temeljne človekove pravice: pravica do zasebnosti, pravica do varstva osebnih podatkov, pravica do sodnega varstva in pravica do svobode izražanja, trčile druga v drugo. Za temeljne človekove pravice pa je značilno, da so druga drugi enakovredne, nobena ne more in ne sme biti nad drugo. Pooblaščenec ocenjuje, da je v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa mogoče zadostiti vsem ustavnim pravicam, ne da bi katero od njih povsem omejili. S prekritjem varovanih osebnih podatkov, na način, kot je določeno v izreku te odločbe, se namreč onemogoči prepoznavnost in določljivost posameznikov, in sicer ne samo oškodovanke, temveč tudi ostalih posameznikov, na katere se nanašajo varovani osebni podatki. Varovani osebni podatki, ki so vsebovani v zahtevani sodbi, s tem postanejo anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznika onemogočena. Z anonimizacijo se torej izgubi prepoznavnost in določljivost posameznika, iz česar izhaja, da z razkritjem anonimizirane sodbe ne more priti do posega v koristi mladoletnice, navedene v obravnavani sodbi. Na tem mestu pa je treba poudariti, da se zaveza ohraniti varovane osebne podatke zaupne, nanaša prav na vse, ki so se z njimi seznanili na glavni obravnavi (tako za stranke v sodnem postopku, kot za ostale prisotne na glavni obravnavi), ali kako drugače.

Pooblaščenec je presodil dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale v obravnavanem primeru, če bi bil prosilki omogočen delni dostop do zahtevanega dokumenta ter ugotovil, da takšen način dostopa v obravnavanem primeru ne bi ogrozil varovanih osebnih podatkov, poleg tega pa za prosilko tudi ne bi povzročil popolne izgube vrednosti oziroma smiselnosti dostopa do zahtevanih dokumentov. Obravnavana sodba je namreč sestavni del konkretnega kazenskega postopka in tudi s prekritimi varovanimi osebnimi podatki izkazuje potek kazenskega postopka, za katerega v določenem obsegu velja načelo transparentnosti, na kar je pravilno opozorila tudi prosilka sama.

Pooblaščenec zaključuje, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilke delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka odločbe. Pooblaščenec je pritožbo prosilke v delu, v katerem je v posredovanem dokumentu organ dolžan prekriti varovane osebne podatke, kot neutemeljeno, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.




Postopek vodila    :                             
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,                         
svetovalka Pooblaščenca                           


Informacijski pooblaščenec          
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka