Si.mobil d.d. - Javno podjetje Ljubljanski potniški promet d.o.o.
+ -Številka: 090-234/2011/10
Kategorije: Ali je organ zavezanec, Ali gre za delovno področje organa, Poslovna skrivnost, Osebni podatek
Sodba Upravnega sodišča
POVZETEK:
Prosilec je zahteval celotno dokumentacijo, na podlagi katere je organ, oziroma njegov pravni predhodnik, družba BUS d.o.o., v letu 2011 naročal storitve mobilne in stacionarne (fiksne) telefonije. Organ je zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na mobilno telefonijo, zavrnil, z utemeljitvijo, da so zahtevani podatki poslovna skrivnost. Pooblaščenec je ugotovil, da dokumenti ne glede na podano izjemo poslovne skrivnosti v pretežnem delu predstavljajo informacije o porabi javnih sredstev. Le v manjšem delu pa so bili v zahtevanih dokumentih zajeti tudi zakonsko varovani osebni podatki, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij. Zato je Pooblaščenec postopek dopolnil, odpravil pomanjkljivosti ter naložil organu, da prosilcu omogoči dostop do zahtevanih dokumentov v obliki delnega dostopa.
ODLOČBA:
Številka: 090-234/2011/10
Datum: 30. 1. 2013
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. in 2. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi družbe Si.mobil, d.d., Šmartinska cesta 134b, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Javnega podjetja Ljubljanski potniški promet d.o.o., Celovška cesta 160, Ljubljana, kot pravnega naslednika družbe BUS, medkrajevni potniški promet, d.o.o., Celovška cesta 160, Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 01-6000-I-039415/2011 z dne 10. 10. 2011, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca zoper odločbo organa št. 01-6000-I-039415/2011 z dne 10. 10. 2011 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v obliki fotokopij posredovati naslednje informacije javnega značaja:
- Pogodbo o sklenitvi naročniškega razmerja št. PO113/BI-09, z dne 28. 8. 2009, sklenjeno med Bus d.o.o. in Mobitel d.d., brez priloge;
- fakture za opravljene storitve mobilne telefonije v letu 2011, t.j. račune za informacijske in komunikacijske storitve Mobitel d.d. 01/2011, 02/2011, 03/2011, 04/2011, 05/2011, 06/2011 in račune za mobilne informacijske in telekomunikacijske storitve Telekom Slovenije d.d. 07/2011, 08/2011, 09/2011, pri čemer je organ dolžan omogočiti delni dostop, in sicer tako, da posreduje samo prvo stran vsake fakture, pri čemer mora tudi na prvi strani prekriti specifikacijo fakture,
- račune za stacionarno telefonijo LPP d.o.o. z dne 28. 2. 2011, 25. 3. 2011, 28. 4. 2011, 26. 5. 2011, 16. 6. 2011, 21. 7. 2011, 2. 9. 2011, 22. 9. 2011, 14. 10. 2011, in sicer samo prve strani, brez nadaljnjih specifikacij, pri čemer mora na prvi strani vsakega računa prekriti ime in priimek osebe, navedene v rubriki »Fakturiral-a«.
2. Glede podatkov, ki se v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe prekrijejo, se pritožba prosilca zavrne.
3. V tem postopku niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je na organ dne 20. 9. 2011 naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer je zahteval, da se mu omogoči vpogled ali posreduje fotokopije naslednjih dokumentov oz. informacij:
1. vse pogodbe, anekse, dogovore, sporazume, naročila ali naročilnice ter vso dokumentacijo o predmetnih javnih naročilih, na podlagi katerih v letu 2011 naročajo storitve mobilne in stacionarne (fiksne) telefonije;
2. vse fakture za opravljene storitve v letu 2011, na podlagi katerih so poravnali svoje obveznosti za storitve mobilne in stacionarne (fiksne) telefonije;
3. podatek, ali so lastnik ali najemnik telefonskih aparatov za stacionarno (fiksno) telefonijo, ki jih trenutno uporabljajo, ter dokumentacijo o postopku, na podlagi katerega so izvedli nakup ali najem, ter pogodbo, ki je pravna podlaga za nakup ali najem opreme (v primeru, da so lastnik te opreme, pa lahko namesto pogodbe predložijo tudi seznam osnovnih sredstev za te telefonske aparate).
Organ je dne 10. 10. 2011 izdal odločbo št. 01-6000-I-039415/2011, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil. Organ je zahtevo prosilca zavrnil glede informacij, ki jih prosilec zahteva v 1. in 2. alineji svoje zahteve in se nanašajo na storitve mobilne telefonije, saj gre za podatke, ki so pri organu označeni kot poslovna skrivnost in pomenijo izjemo po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. V zvezi z zahtevanimi informacijami, ki se nanašajo na stacionarno telefonijo, je organ prosilcu posredoval fotokopijo pogodbe o najemu poslovnih prostorov in parkirišč št. 4600001637 z dne 10. 3. 2011, sklenjene med LPP d.o.o. in Bus d.o.o., ki zajema tudi uporabo stacionarne telefonije.
Zoper odločbo organa je prosilec dne 26.10.2011 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je bilo njegovi zahtevi sicer delno ugodeno, dejansko pa mu ni bil omogočen dostop do nobenih informacij. Prosilec namreč ne najde povezave med posredovano pogodbo in zahtevanimi informacijami. Prosilec meni, da zavrnitev zahteve na podlagi 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ ni upravičena ter, da poraba javnega denarja oziroma informacije o tem, s kom je sklenjena pogodba za storitve, na kakšni podlagi in v kakšnem obsegu, kot taka ne more predstavljati poslovne skrivnosti niti po subjektivnem niti po objektivnem kriteriju. Hkrati po mnenju prosilca zahtevane informacije ne razkrivajo nobenih konkretnih podatkov, ki bi zahtevali varstvo po veljavni zakonodaji.
Pooblaščenec je dne 14. 11. 2011 prejel dopis organa, s katerim je ta Pooblaščencu, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Organ je dopisu priložil tudi relevantno dokumentacijo v tej zadevi.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec uvodoma ugotavlja, da je organ zahtevo delno zavrnil, ne da bi se konkretno opredelil do dokumentov, ki so predmet njegove presoje. Prosilec je namreč zahteval vpogled ali posredovanje fotokopij večje količine dokumentov, do katerih pa se organ konkretno ni opredelil, niti ni navedel, do katerih dokumentov je dostop zavrnil. Pooblaščenec nadalje ugotavlja, da organ, v skladu z določbami 7., 9. in 44. člena ZUP, v postopek ni pozval stranskega udeleženca, kar bi bilo nujno glede na navedene določbe ZUP. Zaradi vsega navedenega je Pooblaščenec, v skladu s 1. in 2. odstavkom 251. člena ZUP, postopek dopolnil in odločbo prvostopenjskega organa delno odpravil ter sam odločil o zadevi.
V postopku dostopa do informacij javnega značaja mora organ, v skladu z določbami ZUP, po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa. V postopek mora torej pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku. Pooblaščenec je z dopisom št. 090-234/2011/4, z dne 16. 1. 2012, s postopkom seznanil družbo Telekom Slovenije d.d., ki je pravni naslednik družbe Mobitel d.d., in jo pozval, naj se, če ima interes, v postopek vključi kot stranski udeleženec. V postopek pozvan subjekt je dne 24. 1. 2012 prijavil stransko udeležbo v tem pritožbenem postopku, pri čemer je zatrjeval, da zahtevani podatki predstavljajo poslovno skrivnost.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Organi, ki so zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, so opredeljeni v 1. členu ZDIJZ, in sicer so to državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ kot javno podjetje oseba javnega prava, osebe javnega prava pa so skladno s 1. členom ZDIJZ v celoti zavezanke za posredovanje informacij javnega značaja. Informacije, ki jih prosilec v konkretni zadevi zahteva, se nanašajo na družbo Bus d.o.o., ki je bila v času prosilčeve zahteve samostojna družba, v času odločanja pritožbenega organa pa družba Bus d.o.o. ne obstaja več, saj je bila na podlagi pogodbe o pripojitvi z dne 8. 12. 2011 pripojena Javnemu podjetju LPP d.o.o. (organu), kot prevzemni družbi. Družba Bus d.o.o. je v času vložitve zahteve prosilca, v skladu s Koncesijsko pogodbo za opravljanje gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu (Pogodba št. 2415-11-000865), izvajala gospodarsko javno službo in je bila tako kot izvajalec javne službe nedvomno zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po določbah ZDIJZ. Ob tem je potrebno poudariti, da je vsak subjekt, ki opravlja javno službo, načeloma zavezan le v delu, ki se nanaša na izvajanje javne službe, iz režima prostega dostopa do informacij pa so izvzete le tiste informacije, ki se nanašajo izključno na (morebitno) tržno dejavnost, ki jo tak subjekt opravlja. Pri obravnavanih dokumentih pa gre za informacije, ki se nanašajo na uporabo stacionarne in mobilne telefonije, brez katere izvajalec javne službe sploh ne bi mogel izvajati svojih (javnopravnih) nalog, zato zahtevanih dokumentov nikakor ne moremo izključiti iz režima dostopa do informacij javnega značaja. Izhajajoč iz navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da gre pri zahtevanih informacijah nedvomno za informacije, ki spadajo v delovno področje organa (in so tudi v času vložitve zahteve spadale v delovno področje družbe Bus d.o.o.) v smislu 4. člena ZDIJZ in kot take izpolnjujejo tudi vse ostale kriterije za obstoj informacij javnega značaja (organ z njimi razpolaga in se nahajajo v materializirani obliki).
Organ je Pooblaščencu ob odstopu pritožbe posredoval večjo količino dokumentov, ki jih je sam opredelil kot predmet prosilčeve zahteve, in sicer gre za naslednje dokumente:
1. pogodba o najemu poslovnih prostorov in parkirišč št. 4600001637 z dne 10. 3. 2011, sklenjene med LPP d.o.o. in Bus d.o.o.,
2. pogodba o sklenitvi naročniškega razmerja z Mobitel d.d. z dne 28. 8. 2009,
3. računi za mobilne informacijske in telekomunikacijske storitve Telekom Slovenije d.d. 07/2011, 08/2011, 09/2011,
4. računi za informacijske in komunikacijske storitve Mobitel d.d. 01/2011, 02/2011, 03/2011, 04/2011, 05/2011, 06/2011,
5. računi za stacionarno telefonijo LPP d.o.o. z dne 28. 2. 2011, 25. 3. 2011, 28. 4. 2011, 26. 5. 2011, 16. 6. 2011, 21. 7. 2011, 2. 9. 2011, 22. 9. 2011, 14. 10. 2011.
Iz izpodbijane odločbe organa izhaja, da je bila zahteva prosilca zavrnjena v delu, ki se nanaša na mobilno telefonijo (gre za dokumente, navedene v točkah 2 - 4), zahtevi prosilca pa je bilo ugodeno v delu, ki se nanaša na stacionarno telefonijo, pri čemer iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ prosilcu posredoval le fotokopijo pogodbe o najemu poslovnih prostorov in parkirišč št. 4600001637 z dne 10. 3. 2011, sklenjene med LPP d.o.o. in Bus d.o.o., ki zajema tudi uporabo stacionarne telefonije (točka 1), ne pa tudi računov za stacionarno telefonijo (točka 5). Dokumenti, ki prosilcu niso bili posredovani (dokumenti, navedeni v točkah 2 - 5), so torej predmet presoje v tem pritožbenem postopku.
Glede dokumentov, ki se nanašajo na stacionarno telefonijo
V zvezi z zahtevanimi informacijami, ki se nanašajo na stacionarno telefonijo, je organ prosilcu posredoval fotokopijo pogodbe o najemu poslovnih prostorov in parkirišč št. 4600001637 z dne 10. 3. 2011, sklenjene med LPP d.o.o. in Bus d.o.o., ki zajema tudi uporabo stacionarne telefonije.
Na tem mestu je potrebno ponovno pojasniti, da sta bili med leti 2009 in 2012 družbi Bus d.o.o. in Javno podjetje LPP d.o.o. ločeni družbi, in sicer se je po delitvenem načrtu z dne 12. 6. 2009, od Javnega podjetja LPP d.o.o. izčlenila družba Bus, d.o.o., po pogodbi o pripojitvi z dne 8. 12. 2011, pa se je Javnemu podjetju LPP d.o.o., kot prevzemni družbi, pripojila prevzeta družba Bus d.o.o., ki je zaradi te pripojitve prenehala (Vir: AJPES). Na podlagi sklepov in postopkov, izvedenih že v letu 2011, je bila tako z dnem 1. 1. 2012 realizirana pripojitev hčerinske družbe Bus d.o.o. k matični družbi LPP d.o.o. Vpis pripojitve je bil v sodni register vpisan z dnem 8. 1. 2012, vpis o izbrisu subjekta, družbe Bus d.o.o. pa dne 9. 1. 2012 (Vir: Letno poročilo 2011, Javni holding Ljubljana).
Zgoraj navedena pogodba, ki je bila prosilcu posredovana, je v vmesnem času urejala najemna razmerja med LPP, d.o.o. in Bus, d.o.o. V 8. členu pogodbe so bila tako urejena vprašanja višine najemnine ter vprašanja, kaj vse je v strošku najemnine zajeto, v zadnjem odstavku 8. člena pa je bilo določeno še, da se bo uporaba stacionarnega telefona plačala po dejanski porabi in veljavnem ceniku telefonskega operaterja. Navedena določba je torej podlaga za izstavitev računov za stacionarno telefonijo, ki jih je matična družba LPP d.o.o. izstavila v plačilo družbi Bus d.o.o. (gre za račune, ki so zgoraj navedeni v 5. točki, in sicer račune LPP z dne 28. 2. 2011, 25. 3. 2011, 28. 4. 2011, 26. 5. 2011, 16. 6. 2011, 21. 7. 2011, 2. 9. 2011, 22. 9. 2011, 14. 10. 2011).
Pooblaščenec ugotavlja, da se organ v zvezi z informacijami, ki se nanašajo na stacionarno telefonijo, ni skliceval na izjemo od prostega dostopa po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (poslovna skrivnost), niti takšna oznaka ni razvidna iz samih dokumentov. Prav tako ne gre za dokumente, ki bi se nanašali na stranskega udeleženca v tem postopku ali kateri koli tretji subjekt. Na podlagi navedenega je potrebno zaključiti, da zahtevani računi ne predstavljajo nobene izjeme od prostega dostopa in jih mora organ prosilcu v celoti posredovati.
Pooblaščenec pa je nadalje ugotovil, da vsebujejo dokumenti (izstavljeni računi), ki se nanašajo na stacionarno telefonijo, tudi varovane osebne podatke, torej podatke, za katerih obdelavo in za njihovo posredovanje javnosti ni pravne podlage v smislu 8. in 9. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1). Ti podatki v skladu s 3. točko 1. ostavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja in jih mora organ pri posredovanju prosilcu, ob uporabi določbe 7. člena ZDIJZ (delni dostop), iz dokumentov izbrisati. Gre za naslednje podatke:
- v vseh računih za opravljene storitve stacionarne telefonije v letu 2011, telefonske številke s pripadajočimi prometnimi podatki, ki se nahajajo v priloženih specifikacijah računov,
- v vseh računih za opravljene storitve stacionarne telefonije v letu 2011, podatki o fizični osebi, navedeni v rubriki »Fakturiral-a«.
Dostop do teh podatkov je potrebno tako v tem delu zavrniti, organ pa mora prosilcu na podlagi navedenega in ob upoštevanju določbe 7. člena ZDIJZ (delni dostop) posredovati le prve strani računov za opravljene storitve stacionarne telefonije v letu 2011, t.j. brez priloženih specifikacij, tudi na prvi strani pa mora izbrisati podatke o osebi, ki je navedena v rubriki »Fakturiral-a«.
Glede dokumentov, ki se nanašajo na mobilno telefonijo
Dokumenti, ki so predmet presoje v tej točki, so pogodba o sklenitvi naročniškega razmerja z Mobitel d.d. z dne 28. 8. 2009, računi za mobilne informacijske in telekomunikacijske storitve Telekom Slovenije d.d. 07/2011, 08/2011, 09/2011 in računi za informacijske in komunikacijske storitve Mobitel d.d. 01/2011, 02/2011, 03/2011, 04/2011, 05/2011, 06/2011.
Organ se je v izpodbijani odločbi pri zavrnitvi dostopa do dokumentov, ki se nanašajo na storitve mobilne telefonije, izrecno skliceval na izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po katerem je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zato se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije, ki se nanašajo na mobilno telefonijo, predstavljajo zatrjevano izjemo.
Po 39. členu ZGD-1 je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (1. odstavek 39. člena ZGD-1, t.i. subjektivni kriterij). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (2. odstavek 39. člena ZGD-1, t.i. objektivni kriterij). Poleg tega Pooblaščenec opozarja, da ZGD-1 v 3. odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo, označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Za opredelitev poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju ni pomembno, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, temveč subjektivna odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Za izpolnitev tega kriterija mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična, v obliki posameznega sklepa ali določila v pogodbi.
Pooblaščenec ugotavlja, da noben izmed zahtevanih dokumentov sicer ni vidno označen s kakršnokoli oznako na samem dokumentu, iz katere bi izhajalo, da gre za poslovno skrivnost, je pa organ Pooblaščencu, skupaj z ostalo dokumentacijo, posredoval tudi Sklep direktorja družbe Bus d.o.o., z dne 31. 8. 2011, s katerim je določil, da je pogodba o sklenitvi naročniškega razmerja št. PO 113/BI-09 z dne 28. 8. 2009, sklenjena med družbo Mobitel d.d. in družbo Bus d.o.o., in dokumentacija, ki na podlagi ali v zvezi s to pogodbo nastane, poslovna skrivnost. V odgovoru Pooblaščencu z dne 24. 1.2012 pa je tudi stranski udeleženec Telekom Slovenija d.d. (kot pravni naslednik družbe Mobitel d.d.) navedel, da predstavljajo zahtevani dokumenti poslovno skrivnost tudi za družbo Telekom Slovenije d.d. kot drugo pogodbeno stranko,
Ob preučitvi vseh navedenih dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da kriterije za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju na podlagi 1. odstavka 39. člena ZGD-1 izpolnjujejo vsi v tej točki presojani dokumenti, torej dokumenti, s katerimi organ razpolaga v zvezi z mobilno telefonijo: pogodba o sklenitvi naročniškega razmerja z Mobitel d.d. z dne 28. 8. 2009, računi za mobilne informacijske in telekomunikacijske storitve Telekom Slovenije d.d. 07/2011, 08/2011, 09/2011 in računi za informacijske in komunikacijske storitve Mobitel d.d. 01/2011, 02/2011, 03/2011, 04/2011, 05/2011, 06/2011. Kot je navedeno zgoraj, je bil glede varovanja poslovne skrivnosti predmetne pogodbe in iz nje izvirajočih dokumentov izdan ustrezen akt organa, s čimer je izpolnjen formalni kriterij opredelitve poslovne skrivnosti, saj so podatki oz. dokumenti, na katere se sklep in pogodbena klavzula nanašata, dovolj določno opredeljeni.
Pooblaščenec je v nadaljevanju za navedene dokumente, ki izpolnjujejo formalne pogoje za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, preveril, ali v konkretnem primeru pridejo v poštev določbe 3. odstavka 39. člena ZGD-1, po katerem se kot poslovna skrivnost ne morejo označiti tisti podatki, ki so po zakonu javni. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. Navedena določba velja tako v primeru subjektivnega kriterija, kot tudi objektivnega kriterija. V zvezi s tem je pomembno določilo ZDIJZ, ki v 3. odstavku 6. člena določa, da se ne glede na obstoj izjeme varstva poslovne skrivnosti dostop do informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev.
Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije javnih sredstev, se je Pooblaščenec pri opredelitvi pojma javnih sredstev oprl na določbe Zakona o računskem sodišču (Ur. l. RS, št. 11/2001, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZRacS-1). ZRacS-1 namreč v prvem odstavku 20. člena določa, da Računsko sodišče revidira poslovanje uporabnikov javnih sredstev, iz 5. odstavka istega člena, ki določa, kdo so uporabniki javnih sredstev po ZRacS-1, pa je moč razbrati, katera sredstva predstavljajo javna sredstva. 5. odstavek 20. člena ZRacS-1 določa, da je po ZRacS-1 uporabnik javnih sredstev: 1. pravna oseba javnega prava ali njena enota in
2. pravna oseba zasebnega prava, če zanjo velja bodisi da je prejela pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti bodisi da izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije bodisi da je gospodarska družba, banka ali zavarovalnica, v kateri imata država in lokalna skupnost večinski delež.
Iz navedene določbe ZRacS-1 izhaja, da spada med uporabnike javnih sredstev vsaka oseba (pravna ali fizična), če izvaja javno službo. Organ je torej v delu, ko izvaja navedene dejavnosti kot javno službo, uporabnik javnih sredstev. Iz določbe 5. odstavka 20. člena ZRacS-1 izhaja logičen sklep, da pojem javnih sredstev ne zajema zgolj proračunskih sredstev, pač pa tudi sredstva, ki jih izvajalec javne službe za izvajanje javne službe pridobi iz drugih virov (npr. od končnih uporabnikov). Do istega zaključka pridemo tako z jezikovno razlago, kot tudi z logično razlago (argumentum a contrario) 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ. Zakonodajalec je namreč zapisal, da se dostop do informacije dovoli, če gre za porabo javnih sredstev in ne, da se dostop dovoli, če gre (zgolj) za porabo proračunskih sredstev. Četudi v obravnavanem primeru izvajanja javne službe ne gre za neposredno, niti za posredno (u)porabo proračunskih sredstev, pa nedvomno gre za porabo javnih sredstev, in sicer sredstev, ki jih uporabniki plačujejo za javno službo, ki jo izvaja organ, oziroma jo je v letu 2011 izvajala družba Bus d.o.o., ki je sedaj pripojena organu.
V zvezi z razlikovanjem med porabo sredstev, ki so nastala iz naslova izvajanja javnih služb (javnih sredstev) in sredstev, ki izvirajo iz drugih (tržnih) dejavnosti, je organ Pooblaščencu v svojih dodatnih pojasnilih, z dne 17. 1. 2013, glede poslovanja družbe Bus d.o.o. v letu 2011 nadalje še pojasnil, da je družba izvajala dejavnost medkrajevnega linijskega prevoza potnikov kot gospodarsko javno službo v skladu s koncesijsko pogodbo in dejavnost posebnih linijskih in občasnih prevozov kot drugo (tržno) dejavnost. Iz posredovane preglednice izhaja, da so bili stroški iz naslova javne službe (medkrajevni linijski prevoz potnikov) evidentirani ločeno od stroškov iz naslova tržnih dejavnosti (posebni linijski prevoz potnikov, občasni prevoz potnikov), stroški, ki so bili skupni za vse dejavnosti, pa so bili evidentirani na splošnih stroškovnih mestih. Računi za storitve mobilne in stacionarne telefonije so bili tako evidentirani na splošnih stroškovnih mestih. Organ je še pojasnil, da se v skladu s Pravilnikom o sodilih za razporejanje prihodkov, odhodkov, sredstev in obveznosti do virov sredstev po posameznih dejavnostih (v nad. Pravilnik) navedeni splošni stroški delijo po dejavnostih glede na število vozil, ki opravljajo posamezno dejavnost. V letu 2011 je bil delež za gospodarsko javno službo 85,94% in za tržno dejavnost 14.06%.
Iz zgoraj navedenega izhaja, da se stroški za storitve mobilne in stacionarne telefonije evidentirajo na splošnih stroškovnih mestih, saj gre za stroške, ki so nujno potrebni za opravljanje obeh dejavnosti, tako tržne kot izvajanja javne službe, pri čemer je iz posredovanih podatkov jasno razvidno, da je opravljanje gospodarske javne službe v letu 2011 predstavljalo večinski delež dejavnosti družbe. Na podlagi navedenega je potrebno ugotoviti, da so se za plačila stroškov mobilne (in fiksne) telefonije porabljala javna sredstva. Podatki o zneskih, ki jih je organ v letu 2011 plačal za storitve mobilne in fiksne telefonije, in podatek o obveznostih organa ter stranskega udeleženca, ki izhajajo iz dokumenta, ki predstavlja pravno podlago za navedene fakture, tako nedvomno predstavljajo podatke o porabi sredstev, s katerimi organ posluje, to pa so javna sredstva.
Pri vprašanju transparentnosti je namreč vedno potrebno dati prednost javnemu delovanju organa, za kar je bil organ ne nazadnje tudi ustanovljen. Javnost podatkov o (prihodkih) in odhodkih je nujen pogoj, da sploh lahko govorimo o tem, da je delovanje in poraba sredstev organa javna oziroma pregledna in transparentna. Zahtevane informacije se namreč navsezadnje nanašajo na uporabo telefonije, kar je eden izmed bistvenih delovnih sredstev organa, brez katerega ta ne bi mogel učinkovito izvajati ne svojih javnih niti katerih koli drugih delovnih nalog. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno nadzorna funkcija, ki javnosti omogoča, da izvaja nadzor nad porabo javnih sredstev in nad izvajanjem javnih funkcij. Za učinkovito izvajanje te funkcije ZDIJZ pa je v konkretnem primeru bistvenega pomena, da se javnost seznani, na kakšen način organ upravlja s sredstvi in objekti, ki so primarno namenjeni njegovemu javnopravnemu delovanju. Le na opisan način je omogočeno doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje smotrne porabe javnih sredstev in učinkovito izvajanje javnih funkcij. Vsaka pravna oseba javnega prava se mora zaradi vsega navedenega še dodatno zavedati, da je njegova svoboda omejena ravno zaradi zahteve po transparentnosti delovanja. V zvezi s tem se je treba zavedati, da je sklepanje pogodbe z organom javnega sektorja specifično predvsem v tem, da gre v večini primerov prav za porabo javnih sredstev, zato je nadzor javnosti na tem področju izrednega pomena. Nadzor širše javnosti je namreč potreben vedno in vselej, ko gre za porabo javnih sredstev. Temu je namenjen tudi tretji odstavek 6. člena ZDIJZ kot institut nadzora, ki omogoča vsem, da se lahko seznanijo s podatki o porabi javnih sredstev.
Glede na vse navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da podatke o porabi javnih sredstev nedvomno predstavljajo podatki o zneskih (ne pa tudi konkretne specifikacije računov), ki jih je organ v letu 2011 plačal za storitve mobilne telefonije, pa tudi informacije iz dokumenta, ki predstavlja pravno podlago za navedene fakture. Tako podatke o porabi javnih sredstev predstavlja pogodba o sklenitvi naročniškega razmerja z Mobitel d.d. z dne 28. 8. 2009, ne pa tudi njena priloga, kjer je naveden seznam naročniških kartic in klicnih številk, za katere se sklepa pogodba. Ta priloga ter preostali podatki, ki ne predstavljajo podatkov o porabi javnih sredstev, pa predstavljajo podatek o poslovni skrivnosti po subjektivnem kriteriju in s tem izjemo od prostega dostopa po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec še pojasnjuje, da v delih dokumentov, ki se nanašajo na mobilno telefonijo, ter po zgornjih ugotovitvah Pooblaščenca izkazujejo porabo javnih sredstev (torej v delih dokumentov, ki so na podlagi 3. odstavka 6. člena ZDIJZ že opredeljeni kot prosto dostopne informacije), ni zasledil varovanih osebnih podatkov, ki bi predstavljali izjemo od prostega dostopa. Se pa varovani osebni podatki (npr. prometni podatki) nahajajo v delih dokumentov, ki predstavljajo poslovno skrivnost, vendar je dostop do teh informacij prosilcu zavrnjen že na podlagi 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, zato se Pooblaščenec do morebitnih drugih izjem v tem delu niti ni opredeljeval.
Pooblaščenec je na podlagi 1. in 2. odstavka 251. člena ZUP dopolnil postopek, delno odpravil odločbo organa in v tem delu sam rešil zadevo ter odločil, da je organ dolžan, na podlagi določbe 7. člena ZDIJZ (delni dostop), prosilcu posredovati zahtevane dokumente, pri čemer mora iz dokumentov izločiti podatke, ki predstavljajo izjeme iz 2. in 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, na način kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan to izvršiti v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe. V preostalem delu (glede podatkov, ki jih je organ na posredovanih dokumentih dolžan prekriti) pa je Pooblaščenec prosilčevo pritožbo, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, ker je ugotovil, da ni utemeljena, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka