Prosilka - Inšpektorat RS za okolje in prostor
+ -Številka: 090-211/2012/4
Kategorije: Osebni podatek
Sodba Upravnega sodišča
POVZETEK:
Prosilka je na organ naslovila zahtevo, da želi pridobiti prepis dokumenta, iz katerega je razvidno, kateri objekt na parceli je predmet inšpekcijskega postopka zaradi nedovoljene gradnje. Organ je izdal odločbo, s katero je zahtevo prosilke delno zavrnil, sklicujoč se na varovane osebne podatke. Organ je v odločbi prosilki pojasnil, da je podatek o katastrski občini prekrit v skladu z ZVOP-1, saj se na podlagi kombinacije podatka o parceli in katastrski občini, z vpogledom v zemljiško knjigo, brez večjih težav lahko določi fizično osebo, torej se fizično osebo lahko neposredno identificira. Prosilka je vložila pritožbo. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da je organ prekril preveč podatkov, zato je pritožbi delno ugodil, ter odločil, da mora organ prosilki posredovati tudi podatek o katastrski občini.
ODLOČBA:
Številka: 090-211/2012/4
Datum: 19. 10. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi ……………….(v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Dunajska 47, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-37/2012-15 z dne 21. 9. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke z dne 8. 10. 2012 se delno ugodi in odločba Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor št. 090-37/2012-15 z dne 21. 9. 2012 se delno odpravi in se odloči, da je organ dolžan prosilki v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo:
- Inšpekcijske odločbe št. 35602-40/02 z dne 19. 4. 2002, pri čemer je organ v celotnem dokumentu dolžan prekriti ime, priimek in naslov stalnega prebivališča investitorja.
2. Pritožba prosilke se zavrne glede zgoraj navedenih varovanih osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilka je dne 6. 8. 2012 na organ naslovila zahtevo, da želi pridobiti prepis dokumenta, iz katerega je razvidno, kateri objekt na parceli št. 55/3 k.o. Čreškova, je predmet inšpekcijskega postopka zaradi nedovoljene gradnje.
Organ je dne 21. 9. 2012 izdal odločbo št. 090-37/2012-15, s katero je zahtevo prosilke delno zavrnil, sklicujoč se na varovane osebne podatke. Organ je v odločbi prosilki pojasnil, da je podatek o katastrski občini prekrit v skladu z ZVOP-1, saj se na podlagi kombinacije podatka o parceli in katastrski občini, z vpogledom v zemljiško knjigo, brez večjih težav lahko določi fizično osebo, torej se fizično osebo lahko neposredno identificira.
Prosilka je dne 8. 10. 2012 vložila pritožbo, v kateri navaja, da glede na to, da se njena zahteva za posredovanje informacije javnega značaja ne nanaša na katerokoli parcelo s št. 55/3, ki se nahaja v Sloveniji, ampak za točno določeno parcelo, meni, da je podatek o katastrski občini, v kateri se parcela št. 55/3 nahaja, v prejetem dokumentu št. 35602-40/02 z dne 19. 4. 2002, neupravičeno prekrit. Iz rednega izpisa iz zemljiške knjige za parcelo št. 55/3 k.o. Čreškova je razvidno, da je del vsebine iz odločbe št. 35602-40/02 v obliki zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje zapisan v zemljiški knjigi, ki je javna. Iz izpisa iz zemljiške knjige, v katerega je vpisana zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje, je tudi razvidno, kdo je imetnik parcele št. 55/3 k.o. Čreškova. Iz tega razloga prosilka meni, da sta tudi ime in priimek investitorja navedena v odločbi, ki jo je prejela, neupravičeno prekrita.
Organ je dne 12. 10. 2012 z dopisom št. 090-37/2012-18 pritožbo kot dovoljeno in pravočasno, vloženo s strani upravičene osebe, na podlagi 245. člena ZUP odstopil v obravnavo Pooblaščencu.
Pritožbi je organ priložil spis, v katerem so dokumenti, na podlagi katerih je vodil postopek za posredovanje informacij javnega značaja in dokumente o katerih je odločal.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Pooblaščenec ugotavlja, da informacije, ki jih zahteva prosilka, spadajo v delovno področje organa, prav tako pa je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevan dokument obstaja v materializirani obliki in da organ z njim razpolaga, saj ga je posredoval Pooblaščencu.
Dokument, ki je predmet odločanja Pooblaščenca, je inšpekcijska odločba št. 35602-40/02 z dne 19. 4. 2002.
Izjeme iz 6. člena ZDIJZ - osebni podatki kot izjema od prostega dostopa
Organ se je v izpodbijani odločbi pri zavrnitvi dostopa do določenih kategorij podatkov skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1).
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika.
Vsak osebni podatek nima hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja.
Dokument, o katerem odloča Pooblaščenec, vsebuje naslednje osebne podatke, ki jih je organ po mnenju prosilke neupravičeno prekril: ime, priimek, naslov stalnega prebivališča investitorja ter katastrsko občino nepremičnine.
Organ je v izpodbijani odločbi ocenil, da podatki o imenu, priimku in naslovu investitorja predstavljajo varovane osebne podatke. Nadalje je organ ocenil tudi, da katastrska občina predstavlja varovane osebne podatke, ker je s pomočjo teh podatkov, preko podatkov iz registrov prostorskih podatkov, na enostaven način mogoče priti do konkretne fizične osebe, kot je npr. aktualni lastnik nepremičnine.
Pooblaščenec se strinja z organom, da podatki o imenu, priimku in naslovu investitorja predstavljajo varovane osebne podatke, saj za njihovo razkritje ni našel ustrezne pravne podlage.
Je pa Pooblaščenec, drugače kot v konkretnem primeru prvostopenjski organ, zavzel stališče, da podatki, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino (parcelna številka, katastrska občina, ki za določitev parcele predstavljata nedeljivo celoto), niso varovani osebni podatki. Res je, da je mogoče na podlagi teh podatkov preko podatkov, objavljenih v javnih knjigah, identificirati lastnika posameznih parcel, vendar pa je ob tem potrebno upoštevati, da dostop do osebnih podatkov iz zemljiške knjige, ne pomeni neustavnega, nezakonitega ali neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznikov, ki sta varovana z ZVOP-1.
Zemljiška knjiga je namreč javna knjiga, ki je namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Če prosilka, na podlagi parcelnih številk, z vpogledom v zemljiško knjigo, določi posameznike, ki so lastniki parcel, ne gre za obdelavo osebnih podatkov v nasprotju z ZVOP-1. Zaradi varstva zasebnosti pa v zemljiško knjigo, ki je sicer javna knjiga, praviloma ni mogoče vpogledovati po osebi oziroma ni mogoče pridobiti podatkov o vseh zemljiških parcelah, ki jih ima v lasti določen posameznik.
Na podlagi navedenega je potrebno zaključiti, da podatki o katastrski občini v konkretnem primeru, ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov in s tem izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilke delno ugoditi, in sicer v delu pritožbe, ki se nanaša na dostop do katastrske občine nepremičnine, ne pa tudi v delu pritožbe, ki se nanaša na ime, priimek in naslov investitorja. Pooblaščenec je, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo. Organ je prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe dolžan omogočiti dostop do zahtevane odločbe na način kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu (torej v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke) je Pooblaščenec pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. čl. ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (UL RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka