Norkring d.o.o. - APEK, Agencija za pošto in elektronske komunikacije
+ -Številka: 090-90/2012/7
Kategorije: Poslovna skrivnost
Sodba Upravnega sodišča
POVZETEK:
Pooblaščenec je ugodil pritožbi prosilca, ki je od organa zahteval vpogled v spis in prepis listin v zvezi s postopkom nadzora v zvezi z digitalnim oddajanjem in kolokacijskimi cenami RTV Slovenije, kot operaterja s pomembno tržno močjo. Organ je v večjem delu zahtevi prosilca ugodil, zavrnil pa je dostop do enega dokumenta, ki ju je v pritožbenem postopku presojal Pooblaščenec. Pooblaščenec je ugotovil, da dokument (zgoščenka) ni označen kot poslovna skrivnost, nadalje pa je presodil, da je vsebina dokumenta v večjem delu povezana z izvajanjem javne službe RTV kot javnega zavoda in se hkrati nanaša na porabo javnih sredstev. V tem delu je organ pritožbi prosilca ugodil in organu naročil, naj prosilcu na podlagi določb o delnem dostopu zahtevano datoteko posreduje. Hkrati pa je Pooblaščenec zavrnil pritožbo prosilca zoper sklep, s katerim je organ zahtevo zavrgel iz razloga ne bis in idem.
ODLOČBA:
Številka: 090-90/2012/7
Datum: 5. 6. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter drugega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi družbe Norkring d.o.o., Trg republike 3, 1000 Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška družba Andrić o.p. - d.o.o., Slovenska cesta 47, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper sklep in odločbo Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije, Stegne 7, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-2/2012/3 z dne 1. 2. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper sklep Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije, Stegne 7, Ljubljana, št. 090-2/2012/3 z dne 1. 2. 2012, se zavrne.
2. Pritožbi prosilca zoper odločbo se ugodi in se 2. točka odločbe Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije, Stegne 7, Ljubljana, št. 090-2/2012/3 z dne 1. 2. 2012 odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati prilogo št. 1 dokumenta št. 090-2/2012/17 in sicer datoteko »poenoten DVB-T model 2010«, pri čemer mora v zavihkih:
- Fixed Asset Register prikriti stolpec H - Mikrolokacija naziv;
- Location Asset Costs prikriti stolpec H - Mikrolokacija naziv in
- Non Location Assets Costs prikriti stolpec H - Mikrolokacija naziv;
3. V delu, ki predstavlja podatke, ki jih je organ dolžan prikriti v skladu s prejšnjo točko tega izreka, se zahteva prosilca zavrne.
4. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 9. 1. 2012 na organ naslovil prošnjo za vpogled v spis in prepis listin v spisu 06014-2/2011, v katerem se obravnavata cenika RTV z dne 1. 1. 2011 in 1. 6. 2011.
Organ je prosilcu odobril dostop do dokumentov št. 06104-2/2011/5, 06104-2/2011/6, 06104-2/2011/7, 06104-2/2011/10, 06104-2/2011/11, 06104-2/2011/12, 06104-2/2011/14, 06104-2/2011/15 in 06104-2/2011/17, dne 1. 2. 2012 pa je izdal še sklep in odločbo št. 090-2/2012/3, s katerim je zavrgel dostop do dokumenta št. 06104-2/2011/3 in zavrnil dostop do priloge dokumenta št. 06104-2/2011/17. Organ je v obrazložitvi, ki se nanaša na sklep zapisal, da o isti zadevi že teče pritožbeni postopek pri Pooblaščencu, saj je prosilec zahteval isto informacijo, ki se pri organu vodi pod št. 090-44/2011 in pri Pooblaščencu pod št. 090-199/2011, zato se zahteva prosilca na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrže. Glede zavrnitve dostopa do priloge dokumenta št. 06104-2/2011/17 je organ zapisal, da se dostop do dokumenta zavrne zaradi izjeme iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (poslovna skrivnost), saj po strokovnem vedenju organa kalkulativni podatki za izračun cene storitev ali izdelkov v večini primerov predstavljajo poslovno skrivnost. To potrjuje tudi praksa, saj organ, kadar zahteva podatke take vrste, v skoraj vseh primerih pridobi te podatke opremljene z oznako poslovne skrivnosti. Zaradi navedenega je organ pozval RTV naj pojasni, ali predmetni podatki predstavljajo poslovno skrivnost. RTV pa je organ obvestil, da predmetni podatki so poslovna skrivnost. Dodaja še, da prosilec zahteva vpogled v časovno novejše podatke istega tipa in istega imetnika kot so bili obravnavani v odločbi št. 090-25/2011/10 z dne 3. 5. 2011.
Prosilec je dne 21. 2. 2012 zoper izdan sklep in odločbo pri organu vložil pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in absolutnih bistvenih kršitev določb upravnega postopka. Glede absolutne bistvene kršitve določb upravnega postopka prosilec navaja, da je obrazložitev glede zavrženja zahteve zelo skopa in je odločba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, saj se sklep ne da preizkusiti. Iz obrazložitve namreč ni mogoče razbrati, ali je navedba organa, da se o isti zadevi že vodi postopek, resnična ali ne, saj zahtevanega podatka pritožnik nikoli ni prejel. Sama pavšalna navedba številke dokumenta pritožniku ničesar ne pove, saj ne more vedeti, kaj vsebinsko naj bi dokument pod to številko sploh pomenil. Odsotnost navedbe natančnega podatka, glede katerega naj bi se že vodil postopke pred organom in Pooblaščencem, pa pritožniku onemogoča, da bi se zoper odločitev pritožil na podlagi vsebinskih razlogov, saj dejansko ne more vedeti, o katerih podatkih tečejo različni postopki. Nadalje pritožnik navaja, da je sklicevanje organa na 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ neutemeljeno. Z navedeno določbo so namreč opredeljene poslovne skrivnosti samo gospodarskih družb, kar pa RTV ni, saj gre za javni zavod, ustanovljen po določbah ZRTVS-1 in Zakon o zavodih. Poslovno skrivnost skladno z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, lahko določi le gospodarska družba. RTV se lahko upre posredovanju informacij s sklicevanjem na druge izjeme iz 6. člena ZDIJZ, vendar pa se že iz statusnega stališča ne more sklicevati na 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ravno sklicevanje na to odločbo, pa je predstavljajo odločilni razlog organa za zavrnitev zahteve prosilca. Pri tem prosilec navaja, da je organ zahtevo zavrnil zgolj s pavšalno navedbo, da je RTV z dopisom organ obvestil, da so predmetni podatki poslovna skrivnost. Pri tem iz obrazložitve odločbe ni razvidno, da bi RTV predložil kakšen sklep, s katerim so bili zahtevani podatki opremljeni kot poslovna skrivnost, s čimer bi zadostil subjektivnemu kriteriju, zato je sklicevanje na poslovno skrivnost ob uporabi subjektivnega kriterija neutemeljeno. Prav tako organ pri obrazložitvi poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju ni navedel razlogov, iz katerih bi bilo razvidno, da je nevarnost nastanka poslovne škode očitna. Odločba je tudi v tem delu popolnoma neobrazložena in je sklicevanje na poslovno skrivnost ob uporabi objektivnega kriterija tudi neutemeljeno. Prosilec navaja in povzema sodbo sodišča (sodba U 32/2028 z dne 8. 10. 2088) in odločbo Pooblaščenca št. 090-46/2011 z dne 24. 6. 2011. Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 je primarno na subjektu, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali, organ pa v izpodbijani odločbi obstoja poslovne skrivnosti ni uspel izkazati. Ker izpodbijana odločba ne ponudi nobenih argumentov glede obstoja očitne nevarnosti, da bi nastlala občutna škoda, ni mogoč drugačen zaključek, kot da z razkritjem podatkov nikakor ne bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, zato zahtevani podatki tudi v smislu drugega odstavka 39. člena ZGD-1 ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Nadalje pritožnik navaja, da četudi Pooblaščenec ugotovi, da obstaja očitna nevarnost, da bi RTV-ju z razkritjem zahtevanih podatkov nastala občutna škoda, glede na dikcijo 2. točke prvega odstavka 6. člena ZGD-1 ne more zavrniti dostopa do zahtevanih informacij s sklicevanjem na poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju, saj je že iz jezikovne razlage 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ razvidno, da se lahko organ uspešno sklicuje na poslovno skrivnost le, če je podatek vnaprej opredeljen kot poslovna skrivnost, torej le po subjektivnem kriteriju.
Organ je pritožbo prosilca posredoval RTV Slovenija, javnemu zavodu (v nadaljevanju RTV), da se izreče o pritožbi in morebitnih novih dejstvih in dokazih. Slednji se na poziv organa ni odzval, zato je organ dne 4. 4. 2012 pritožbo prosilca odstopil Pooblaščencu v pristojno reševanje.
Organ je na podlagi dopisa Pooblaščenca št. 090-90/2012/2 z dne 23. 14. 2012 Pooblaščencu dne 24. 4. 2012 in 25. 4. 2012 posredoval dokument št. 06104-2/2011/3 s prilogo na nosilcu CD, dokument št. 06104-2/2011/17 s prilogo 1 (na nosilcu CD) in 2 ter dokument št. 06104-2/2011/4.
Pritožba zoper sklep ni utemeljena.
Pritožba zoper odločbo je utemeljena.
1. Uvodoma
V postopku dostopa do informacij javnega značaja se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ), kar pomeni, da je Pooblaščenec, kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Obrazložitev k 1. točki izreka odločbe
Pooblaščenec po pregledu dokumentov zadeve vodene pri Pooblaščencu pod št. 090-199/2011 ugotavlja, da je prosilec dne 12. 8. 2011 na organ naslovil prošnjo za vpogled v spis in prepis listin v zvezi s postopkom nadzora v zvezi z digitalnim oddajanjem in kolokacijskimi cenami RTV Slovenije, kot operaterja s pomembno tržno močjo, in sicer je od organa zahteval vpogled in prepis listin glede spisov, v katerih se obravnava prijava prosilca zoper cenike RTV Slovenije z dne 1. 1. 2010 in 1. 6. 2011. Organ je ugotovil, da se zahteva prosilca nanaša na spis št. 06104-2/2011, prosilcu pa odobril dostop do dokumentov št. 06104-2/2011/1, 06104-2/2011/3 in 06104-2/2011/4, dne 5. 9. 2011 pa je izdal še odločbo št. 090-44/2011/6, s katero je zavrnil dostop do dokumenta s št. 06104-2/2011/2 (pravilno 06104-2/2011/3). Organ je v obrazložitvi odločbe zapisal, da se dostop do dokumenta zavrne zaradi izjeme iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (poslovna skrivnost). V tej zadevi je Pooblaščenec dne 30. 1. 2012 v pritožbenem postopku izdal odločbo št. 090-199/2011/8, s katero je pritožbi prosilca ugodil in organu naložil, da mora prosilcu v elektronski obliki posredovati dokument št. 06104-2/2011/3 pri čemer mora prikriti določene podatke. Zoper omenjeno odločbo sta tako organ kot stranski udeleženec RTV Slovenija sprožila upravni spor, ki se pred Upravnim sodiščem RS vodita pod opr. št. I U 358/2012 in I U 350/2012.
Kot že omenjeno je predmet tega pritožbenega postopka zahteva prosilca z dne 9. 1. 2012, ko je na organ naslovil prošnjo za vpogled v spis in prepis listin v spisu št. 06014-2/2011, v katerem se obravnavata cenika RTV Slovenije z dne 1. 1. 2011 in 1. 6. 2011.
Drugi odstavek 15. člena ZDIJZ glede postopkovnih pravil, ki jih sam ZDIJZ ne ureja, napotuje na subsidiarno uporabo določb ZUP. Za vprašanja postopka s pisno zahtevo, ki niso urejena z ZDIJZ, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Organ je prosilčevo zahtevo zavrgel na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ki določa, da organ najprej preizkusi prejeto zahtevo in jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
Pooblaščenec ugotavlja, da formulacija zahteve z dne 12. 8. 2011 in zahteve z dne 9. 1. 2012 jezikovno sicer nista identični, vendar sta identični po vsebini, kar pomeni, da je predmet zahteve enak oziroma gre za isto upravno zadevo. Pooblaščenec po pregledu in primerjavi dokumentov iz zadeve Pooblaščenca št. 090-199/2011, natančneje zahtevanega dokumenta organa št. 06014-2/2011-3, ki se nahaja na zgoščenki in dokumenta, ki je predmet tega pritožbenega postopka, torej prav tako dokumenta organa št. 06014-2/2011-3, ki je tudi v elektronski obliki, ugotavlja, da gre za povsem identična dokumenta. Gre za dokument organa št. 06014-2/2011-3, natančneje za prilogo tega dokumenta, ki se nahaja v elektronski obliki – zgoščenki, na kateri sta dve Excelovi datoteki, in sicer:
- DVB-T model 2010 in
- DVB-T model 2010 kolokacija.
Navedeni dokument je organu posredovala RTV Slovenija in gre za stroškovni model za leto 2010 na podlagi katerega je RTV Slovenija oblikovala Cenik storitev OE Oddajniki in zveze z dne 1. 6. 2011 v točki 8 – cena DVB-T.
Pooblaščene se strinja s pritožbenimi navedbami, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa zelo skopa, zato pomanjkljivo obrazložitev nadomešča zgornja obrazložitev Pooblaščenca, hkrati pa ugotavlja, da se je organ v izpodbijanem sklepu pravilno skliceval na 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, ki določa, da se zahtevo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek. Kot že rečeno je bil dokument organa št. 06014-2/2011-3, ki se nahaja v elektroni obliki – zgoščenki, na kateri sta dve Excelovi datoteki (DVB-T model 2010 in DVB-T model 2010 kolokacija) predmet pritožbenega postopka Pooblaščenec, v katerem je izdal odločbo št. 090-199/2011/8 z dne 30. 1. 2012, zoper katero sta organ in stranski udeleženec RTV Slovenija sprožila upravni spor, ki se pred Upravnim sodiščem RS vodita pod opr. št. I U 358/2012 in I U 350/2012.
Ker je torej dokument organa št. 06014-2/2011-3, ki se nahaja v elektroni obliki – zgoščenki, na kateri sta dve Excelovi datoteki (DVB-T model 2010 in DVB-T model 2010 kolokacija) tudi predmet tega pritožbenega postopka, je Pooblaščenec na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca zoper sklep zavrnil.
3. Obrazložitev k 2. in 3. točki izreka odločbe
Po definiciji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi trije pogoji iz 4. člena ZDIJZ za obstoj informacije javnega značaja, je v nadaljevanju presojal, ali gre za informacije javnega značaja, ki so prosto dostopne, ali pa je podana katera izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacije lahko zavrne.
Predmet zahteve prosilca in presoje Pooblaščenca v tem pritožbenem postopku je priloga 1 dokumenta št. 06104-2/2011/17, ki se nahaja v elektronski obliki – zgoščenki in nosi naslov »Poenoten DVB-T model 2010«. Na zgoščenki je Excelova datoteka »poenoten DVB-T model 2010«. Pri pregledu dokumentov Pooblaščenec ugotavlja, da gre dejansko za dopolnitev oz. popravek dokumenta, ki je predmet tega pritožbenega postopka v okviru izpodbijanega sklepa. Tako dejansko gre za skoraj enak dokument datoteke DVB-T model 2010, o kateri je Pooblaščenec že odločal in izdal odločbo št. 090-199/2011/8 z dne 30. 1. 2012, zoper katero teče upravni spor.
Po pregledu zahtevanega dokumenta je Pooblaščenec ugotovil, da gre pri zahtevani informaciji za dokument, ki vsebuje podatke, ki se ne nanašajo na organ sam, pač pa na drugo pravno osebo, in sicer javni zavod RTV Slovenija. Iz dokumentov prvostopne zadeve ne izhaja, da bi organ glede dokumenta, ki je predmet tega pritožbenega postopka zoper izpodbijano odločbo, RTV Slovenija posebej pozival k stranki udeležbi in opredelitvi glede zahtevanega dokumenta z vidika izjem po ZDIJZ, temveč je upošteval odgovor RTV Slovenije z dne 31. 8. 2011, ki ga organ vodi pod št. 06104-2/2011/4 in ga je posredoval tudi Pooblaščencu. Organ je ravnal tako predvsem z vidika, ker dokument št. 06104-2/2011/17 predstavlja dopolnitev oz. popravek dokumenta št. 06104-2/2011/3. Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da bi sicer organ moral RTV Slovenija glede zahtevanega dokumenta št. 06104-2/2011/17 posebej pozvati k priglasitvi stranke udeležbe in podaji razlogov za obstoj izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, vendar je že organ in nato še Pooblaščenec zaradi morebitnega vpliva odločbe na njene pravice in pravne koristi RTV Slovenija seznanil s pritožbo prosilca in ga pozval, naj v roku osmih dni pošlje svoj morebiten odgovor. Pooblaščenec je odgovor RTV Slovenije prejel dne 23. 5. 2012, v katerem navaja, da je že seznanjen s pritožbo prosilca in sporoča, da novih dejstev ne beleži, da še vedno teče upravni spor v zadevi zahteve za dostop do informacij o »stroškovnem modelu kalkulativnih podatkov za izračun cene storitev«. Nadalje še navaja, da so se do navedb prosilca o isti zadevi opredelili tudi v dopisu Pooblaščencu z dne 20. 10. 2011. Nazadnje še dodaja, da bo RTV Slovenija vztrajala pri svoji odločitvi, razen če sodišče odloči drugače.
Ker stranski udeleženec zatrjuje, da gre pri zahtevanih informacijah za podatke, ki predstavljajo njegovo poslovno skrivnost, se je organ v izpodbijani odločbi pri zavrnitvi dostopa skliceval na izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Pooblaščenec je zato v nadaljevanju presojal, ali zahtevane informacije, do katerih je organ prosilcu zavrnil dostop, predstavljajo navedeno izjemo.
Stranski udeleženec je v dopisu Pooblaščencu z dne 20. 10. 2011, ki se nahaja v zadevi Pooblaščenca št. 090-199/2011 navedel, da je nadzorni svet RTV na seji dne 18. 4. 2011 podal soglasje k pisnemu sklepu in odredbi Generalnega direktorja RTV, da se za poslovno skrivnost štejejo kalkulativni podatki za izračun cene storitev oddajanja TV programov v multipleksu A. Navedba prosilca o neizpolnjevanju prvega odstavka 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1) torej po oceni stranskega udeleženca ne drži. Stranski udeleženec je dopisu priložil tudi Sklep o poslovni skrivnosti z dne 28. 3. 2011, Sklep o poslovni skrivnosti in odredbo z dne 22. 3. 2011 in Sklepe 12. redne seje nadzornega sveta RTV Slovenija z dne 18. 4. 2011.
Stranski udeleženec se torej sklicuje na subjektivni kriterij iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1, ki se odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo, označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Za izpolnitev tega kriterija mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, ki je lahko dana v splošnem aktu, lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati (komentar ZGD-1 k prvemu odstavku 39. člena). S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1). Tem zahtevam pa je treba dodati tudi zahtevo, ki velja za vse normativne akte, in sicer, da odredba ne sme veljati za nazaj.
Pooblaščenec ugotavlja, da zgoščenka, ki jo je od stranskega udeleženca prejel zavezan organ, ni bila vidno označena kot poslovna skrivnost. Pooblaščenec tako ugotavlja, da že v osnovi niso izpolnjeni zakonski pogoji za sklicevanje na subjektivni kriterij poslovne skrivnosti na podlagi prvega odstavka 39. člena ZGD-1. Poleg tega Pooblaščenec opozarja, da ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. Stranki udeleženec statusno pravno ni urejen po ZGD-1, saj gre za javni zavod kot osebo javnega prava, zato po mnenju Pooblaščenca tudi ne more uporabljati instituta poslovne skrivnosti za dokumente, ki so izdelani v okviru opravljanja njegovih nalog za izvajanje javne službe. Zahtevanih informacij, ki se v celoti nanašajo na izvajanje javne službe stranskega udeleženca, ni mogoče varovati z institutom poslovne skrivnosti, saj gre v nekoliko bolj razčlenjeni obliki za podatke, ki so javni na podlagi zakona (tretji odstavek 39. člena ZGD-1 v povezavi z 51. členom Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/1999 in 30/2002-ZJF-C)). Navedeno ne pomeni, da stranki udeleženec kot oseba javnega prava ne more imeti poslovne skrivnosti. Iz ZRTVS-1 namreč implicitno izhaja, da ima lahko RTVS podatke, ki jih je treba varovati kot poslovno skrivnosti, saj drugi odstavek 28. člena ZRTVS-1 zahteva, da je javnost sej Programskega sveta izključena, kadar gre za obravnavo poslovnih skrivnosti ali druge razloge, ki jih za zaprtje seje pred javnostjo določata zakon ali statut. Analogno je Pooblaščenec tako ocenil, da sme tudi stranki udeleženec v določenem delu svoje dejavnosti imeti in varovati svoje poslovne skrivnosti. Ker pa je stranki udeleženec javni zavod in izvajalec javne službe, mora biti pri določanju poslovne skrivnosti zelo restriktiven. Gre namreč za osebo javnega prava, kar pomeni, da mora biti njeno delovanje v osnovi transparentno. Zgolj izjemoma, ko oseba javnega prava deluje na trgu in podatek pomeni za osebo javnega prava konkurenčno prednost oz. bi lahko vplival na njen tržni konkurenčni položaj in s tem ogrozil njeno javnopravno poslanstvo, lahko oseba javnega prava takšen podatek določi za poslovno skrivnost. Pri tem pa je treba izhajati iz načelnega stališča, da je stranki udeleženec kot tak zavezan k preglednemu poslovanju in da njegov položaj ni primerljiv s pravnimi osebami, ki delujejo po ZGD-1. Slednje namreč delujejo z namenom pridobivanja dobička in povečevanja dohodka v korist vsakokratnih lastnikov in družbe kot take, medtem ko mora stranki udeleženec delovati v javnem interesu in porabljati javna sredstva zgolj v namen izvajanja javne službe. Stranki udeleženec z označitvijo določenega podatka za poslovno skrivnost ne more izničiti nadzora nad porabo javnih sredstev in nadzora nad njegovim delovanjem. Z vidika transparentnosti je javnost podatkov o prihodkih in odhodkih izvajanja javne službe nujen pogoj, da sploh lahko govorimo, da je delovanje in poraba sredstev stranskega udeleženca javna oziroma pregledna in transparentna.
V konkretnem primeru se zahtevani podatki na zgoščenki v datoteki poenoten DVB-T model 2010 nanašajo tako na izvajanje javne službe stranskega udeleženca v okviru OE Oddajniki in zveze, kot tudi na njegovo tržno dejavnost, kar je Pooblaščenec ugotovil in obširno pojasnil že v odločbi 090-198/2011/17, z dne 4. 1. 2012. Potrebno je opozoriti, da se v obravnavanem primeru zahtevani podatki nanašajo na porabo javnih sredstev, ki jih stranski udeleženec nameni za izvajanje javne službe določene v Zakonu o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju RTVS-1). Ker gre za porabo javnih sredstev, je po oceni Pooblaščenca že na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ potreba po transparentnosti celotnega delovanja RTV zagotovo podana. Javnost je namreč zagotovo upravičena vedeti, kako in zakaj se porabljajo javna sredstva, hkrati pa je pomemben tudi nadzorni element, ki se kaže v nadzoru nad porabo javnih sredstev. Navedeno pomeni, da dejstvo, da gre za podatke, ki se nanašajo tudi na izvajanje tržne dejavnosti stranskega udeleženca, ne more pretehtati nad dejstvom, da so ti dokumenti hkrati vezani na izvajanje javne službe, ki mora vsekakor biti transparentno. V tem smislu podatki, ki jih zahteva prosilec, ne morejo predstavljati podatkov o poslovni skrivnosti.
Kljub temu pa je Pooblaščenec presodil (podobno v odločbah 090-198/2011/17, z dne 4. 1. 2012 in 090-199/2011/8, z dne 30. 1. 2012), da podatki o mikrolokaciji, ki se nahajajo v zahtevanih datotekah, izkazujejo informacije o tem, kje natančno se nahaja določeno sredstvo (npr. 1. nadstropje soba E5), kar ni v neposredni povezavi s porabo javnih sredstev v okviru izvajanja javne službe. Z vidika transparentnega delovanja organa tako podatek o mikrolokacijah ni bistvena informacija, je pa takšna informacija pomembna z vidika varnosti in posledično predstavlja poslovno skrivnost stranskega udeleženca. Ti podatki so torej edini, ki prestanejo škodni test poslovne skrivnosti, kot ga določa drugi odstavek 39. člena ZGD-1, saj gre v preostalem delu za razkrivanje finančnega poslovanja javnega zavoda, ki je kot tak po svoji naravi zavezan k transparentnemu delovanju in učinkoviti rabi javnih sredstev. Prosilec sicer v svoji pritožbi navaja, da upoštevanje objektivnega kriterija po drugem odstavku 39. člena nima podlage v 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, vendar pa po oceni Pooblaščenca tako stališče ni in ne more biti pravilno. ZDIJZ namreč v 2. točki prvega odstavka 6. člena napotuje na določbe ZGD-1, ki se nanašajo na poslovno skrivnost, in sicer tako na subjektivni kot tudi objektivni kriterij. Da je tako razumevanje predmetne določbe povsem pravilno je večkrat potrdila tudi sodna praksa Upravnega sodišča RS.
Pooblaščenec je pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odpravil 2. točko izpodbijane odločbe in sam rešil zadevo v tem delu ter odločil da je organ dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati zahtevani dokument in izvesti delni dostop, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem
pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka