Prosilka - Ministrstvo za notranje zadeve, Policija
+ -Številka: 090-35/2012/2
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
Sodba Upravnega sodišča
POVZETEK
Prosilka je na organ naslovila 15 vprašanj v zvezi z delom Policije v konkretnih postopkih. Ker Okrožno državno tožilstvo ni izrazilo zadržkov zaradi kazenskega pregona po 6. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, je organ prosilki dovolil delni dostop do zahtevanih dokumentov s prekritjem varovanih osebnih podatkov. Prosilka se je na odločbo pritožila, saj je želela dostop do dokumentov brez prekritih osebnih podatkov, vendar je Pooblaščenec ugotovil, da je organ ravnal pravilno, ko je omogočil dostop do imen in priimkov javnih uslužbencev, ne pa tudi do varovanih osebnih podatkov posameznikov, za posredovanje katerih ne obstaja pravna podlaga.
ODLOČBA
Številka: 090-35/2012/2
Datum: 10. 2. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZInfP), in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ……(v nadaljevanju: prosilka), z dne 30. 1. 2012, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-65/2011/5 z dne 6. 1. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke z dne 30. 1. 2012 zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, št. 090-65/2011/5 z dne 6. 1. 2012 se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilka je dne 10. 11. 2011 na organ naslovila zahtevo za posredovanje naslednjih listin:
1. Za dne 24. 11. 2008 vlom v osebni avtomobil. Kako je zaključena preiskava, ker še ni prejela nobenega obvestila,
2. Zapisnik z dne 28. 11. 2008, razgovor s pomočnikom komandirja ter v večernih urah z Markom Turšičem – kriminalistom,
3. Dogodek z dne 29. 11. 2008, ko je dežurni policist prevzel klic za intervencijo na zahtevo prosilke, ime policistov, ki so bili na intervenciji tega dne ter zapisnik o ovadbi na tožilstvo,
4. Dogodek z dne 19. 12. 2008, ko je dežurni policist prevzel klic za intervencijo na zahtevo prosilke, ali je bila opravljena intervencija na bivališču prosilke. Zapisnik ovadbe na tožilstvo. Kateri policist je bil dežuren v tej noči?
5. Za dne 24. 12. 2008- ime in priimek policista, ki je prosilko klical v službo ter zapisnik telefonskega pogovora.
6. Kdaj je kriminalist Avguštin Davorin navezal kontakt s PP Sevnica in zakaj na zahtevo prosilke po SMS ni bil njen sin pripeljan v varno hišo?
7. Kdaj je kriminalist PU Krško in kdo je to bil, obiskal preiskovalca …..na sedežu podjetja…..?
8. Za dne 19. 12. 2008, ko je prosilka policistu Marku Turšiču sporočila grožnje po SMS o menjavi ključavnice, zapisnik razgovora tega večera in zakaj policist ni preprečil menjave ključavnice, saj je ključavnica dne 17. 1. 2009 bila zamenjana, stanovalci pa so ostali brez ključa in še tri mesece po dogodku uporabljali terasna vrata?
9. Zapisnik o zaslišanju……, kateri policisti so opravili razgovor in kako so vodili preiskavo s PP…., saj je že bilo jasno, da je prosilka povedala, da gre za kriminalna dejanja, v katera je prisilil….., za kar ima dokaze kriminalist Simon Mrak.
10. Zakaj dne 17. 1. 2011 policist Sladič Drago ni upošteval prosilke in …….o dogodku, temveč je ponovno ovadil prosilko na tožilstvo ter odredil ugotavljanje osebne identitete (slikanje, odtis prstov ter sline) za list kriminalitete na PU Krško in je šlo za popolno ignoranco prosilke?
11. Zapisnik razgovora ….in prosilke s komandirjem PP Milanom Sušinom v zvezi z napotitvijo prosilke za podatke na PU Krško glede kazenske liste in zakaj od dne 19. 12. 2008 do 17. 1. 2009 ni bilo preprečeno nadaljnje nasilje zaradi premoženja nad prosilko?
12. Ime in priimek policista, ki je dne 24. 4. 2009 opravil razgovor s prosilko, ob prijavi, da je njen sin preseljen z razprodanim premoženjem.
13. Kako je PP Sevnica kontaktirala CSD Sevnica glede posredovanja in namestitve …..v varno hišo in kdaj je CSD Sevnica dostavil na PP Sevnica navedbe …..,ki so bile ponovno izsiljene v breme materi – prosilki?
14. Zapisnik razgovora z……., ki ga je opravil policist Marko Turšič in še ime in priimek policista, ki je bil v intervenciji, kdo je klical za intervencijo t.j. v novembru 2006…….
15. Dan prihoda……, zapisnik, ki ga je opravila ob njenem prihodu v novembru 2006, kjer je izjavljala o nasilju ….nad njo, hišnim zaporom ter da je prišla zato na policijo, da ne bo ….skrbelo, kje je.
Organ je zahtevo prosilke delno zavrnil z odločbo št. 090-65/2011/5 z dne 6. 1. 2012. V obrazložitvi je organ med drugim navedel, da je v zvezi z zahtevo prosilke pridobil mnenje o zadevah, ki so bile v odločanju na pristojnem državnem tožilstvu v Krškem. Ker Okrožno državno tožilstvo ni izrazilo zadržkov zaradi kazenskega pregona po 6. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, je edini zadržek, ki ga mora organ upoštevati, varstvo osebnih podatkov skladno s 3. točko 1. odstavka 6. čl. ZDIJZ. Upoštevaje navedeno je organ prosilki do zahtevanih dokumentov dovolil delni dostop, v dokumentih je namreč prekril varovane osebne podatke.
Zoper odločbo organa je prosilka dne 30. 1. 2012 vložila pritožbo. Navaja, da želi zahtevane informacije v celoti, brez prekritih osebnih podatkov. Prosilka v pritožbi obenem podrobneje vsebinsko opisuje potek dogodkov in pojasnjuje, zakaj potrebuje zahtevane informacije ter se pritožuje zoper postopke PP Sevnica.
Pritožbo prosilke je organ dne 3. 2. 2012 odstopil v obravnavo Pooblaščencu. V spremnem dopisu št. 090-65/2011/7 z dne 2. 2. 2012 organ navaja, da je bilo prosilki z izpodbijano odločbo posredovanih vseh 16 dokumentov, ki so obstajali na PP Sevnica, saj je prosilka z vlogo z dne 10. 11. 2011 zahtevala dejansko vse, kar je pristojna policijska postaja imela. Organ obenem opozarja, da ker gre za manjši kraj, je prepoznavnost oseb v zahtevanih dokumentih toliko večja, kar je organ upošteval pri delnem dostopu. Organ je Pooblaščencu posredoval tudi fotokopije vseh 16 dokumentov s prekritimi osebnimi podatki, na način, kot so bili posredovani prosilki, obenem pa tudi vseh 16 zahtevanih dokumentov v izvorni obliki, to je brez prekritih osebnih podatkov.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija, in sicer odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Organ je zahtevo prosilke delno zavrnil (v zahtevanih dokumentih je prekril osebne podatke posameznikov, ki niso javni uslužbenci ali javni funkcionarji), in sicer iz razloga obstoja izjeme po 3. tč. prvega dostavka 6. čl. ZDIJZ. Ta kot izjemo določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1).
Pooblaščenec je z vpogledom v 16 dokumentov, ki so predmet zahteve prosilke in o katerih je organ odločil z izpodbijano odločbo št. 090-65/2011/5 z dne 6. 1. 2012, ugotovil, da ti vsebujejo številne osebne podatke (imena in priimke, naslove prebivališč, datume rojstev, registrske številke vozil, naziv delovnega mesta oz. funkcije), na podlagi katerih so posamezniki točno določeni. Zahtevani dokumenti vsebujejo tako osebne podatke posameznikov, ki so javni uslužbenci ali javni funkcionarji (zaposleni pri organu in na tožilstvu), kot tudi osebne podatke posameznikov, ki to niso.
Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1-UPB1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika.
Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka. Povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja. Tako v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ niso varovani osebni podatki javnih uslužbencev, ki so v zvezi z njihovih delovnim razmerjem in osebni podatki funkcionarjev, ki so v zvezi z opravljanjem javne funkcije. Organ je tako pravilno zaključil, da podatki o imenih in priimkih policistov in tožilke, ki so vodili posamezne postopke, niso varovani osebni podatki in je pravilno odločil, da se prosilki dostop do teh podatkov dovoli. Z vpogledom v dokumente, ki so bili posredovani prosilki, je Pooblaščenec ugotovil, da je organ prosilki te podatke v celoti tudi posredoval.
Se pa Pooblaščenec v celoti strinja z navedbami organa v izpodbijani odločbi v delu, v katerem se prekrijejo ostali osebni podatki, to je osebni podatki posameznikov, ki niso niti javni uslužbenci niti javni funkcionarji oz. se osebni podatki v zahtevanih dokumentih ne pojavljajo v zvezi z opravljanjem njihovega delovnega razmerja javnega uslužbenca. Za posredovanje teh osebnih podatkov prosilki namreč Pooblaščenec ni našel zakonske podlage, ki je po ZVOP-1 potrebna za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (9. člen ZVOP-1).
Glede pritožbenih navedb prosilke, da vztraja pri posredovanju dokumentov skupaj z osebnimi podatki in glede njenih pojasnil, zakaj zahtevane dokumente potrebuje, Pooblaščenec pojasnjuje, da za dostop do informacij javnega značaja pravni oz. drug interes prosilca ni relevanten in ga Pooblaščenec v postopku ne more upoštevati. V skladu s 5. čl. ZDIJZ za dostop do informacij javnega značaja namreč velja t.i. načelo prostega dostopa, ki določa, da so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim in fizičnim osebam. Povedano drugače, ne glede na to, da so posamezniki, na katere se nanašajo zahtevani dokumenti, prosilki znani in da se nekateri dokumenti celo nanašajo na prosilko samo, ne gre za informacije, do katerih bi bila prosilka upravičena na podlagi ZDIJZ. V kolikor bi se Pooblaščenec namreč postavil na stališče, da gre pri zahtevanih 16 dokumentih za prosto dostopne informacije javnega značaja, bi se lahko z njimi seznanil vsakdo in ne le prosilka (postali bi dostopni vsakomur, ne le prosilki).
Pooblaščenec je v postopku obenem ugotovil, da je organ ustrezno uporabil institut delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, saj je v zahtevanih dokumentih pravilno prekril varovane osebne podatke, v preostalem delu pa prosilki posredoval prosto dostopne informacije javnega značaja.
Upoštevaje vse navedeno je Pooblaščenec zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. čl. ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.
V postopku odločanja o pritožbi posebni stroški niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka