Prosilec - Vrhovno državno tožilstvo
+ -Številka: 090-297/2011/3
Kategorije: Notranje delovanje organa, Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK:
Pooblaščenec je organu naložil, da prosilcu razkrije več dopisov (razne prijave, spremni dopisi, zahteve itd.), razen nekaterih varovanih osebnih podatkov – osebna imena in naslovi prebivališč ter podpisi oseb, ki v dopisih ne nastopajo kot javni uslužbenci ali funkcionarji. Ugotovljeno je bilo še, da glede odobrenih dokumentov ni podana izjema varstva notranjega delovanja, kot je to sicer v postopku na prvi stopnji zatrjeval organ.
ODLOČBA:
Številka: 090-297/2011/3
Datum: 3. 9. 2012
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 - UPB in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F in 8/10 – ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca: ..., z dne 15. 12. 2011 zoper odločbo organa: Vrhovno državno tožilstvo RS, Trg OF 13, 1000 Ljubljana, št. Tu 34/11-4, z dne 25. 11. 2011, v zadevi odločanja o dostopu do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se delno ugodi. Odločba Vrhovnega državnega tožilstva RS št. Tu 34/11-4, z dne 25. 11. 2011 se delno odpravi in se odloči, da mora organ prosilcu najpozneje v 31 dneh od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov iz spisa št. Tu 8/2008:
1. Dopis št. Tu 8/08-112 BB (MO), z dne 21. 11. 2007, pošiljatelj VDT, naslovnik ODT v Celju, (1 stran), pri čemer mora prikriti ime in priimek prijavitelja v besedilu dopisa;
2. Prijava domnevnih nepravilnosti »Korupcija v tožilskih vrstah – ovadba zoper okrožne državne tožilce in vodjo Državnega tožilstva v Mariboru«, e-sporočilo, z dne 1. 9. 2008 naslovljeno na Sanjo Javor – Pajenk (izpis na 3 straneh), pri čemer mora prikriti ime in priimek prijavitelja, njegov naslov prebivališča in naslov njegove e-pošte na začetku, v besedilu in na koncu dokumenta, ter celotni drobni tisk na 2. strani (vrstice od 4 do 49);
3. Prijava domnevnih nepravilnosti in zahteva po ZDIJZ »Z 30/22 – 532849«, e-sporočilo, z dne 1. 9. 2008, naslovljeno na Barbaro Brezigar (izpis na 2 straneh) ), pri čemer mora prikriti ime in priimek prijavitelja ter njegov naslov e-pošte na začetku dokumenta, ime in priimek prijavitelja ter njegov naslov na 2. strani, ter ime in priimek na koncu dokumenta;
4. Spremni dopis št. 060-911/2008/4, z dne 4. 9. 2008, pošiljatelj Ministrstvo za pravosodje (1 stran), pri čemer mora prikriti ime in priimek prijavitelja (vlagatelja) v zadevi in v besedilu dopisa; Priloga spremnega dopisa: prijava domnevnih nepravilnosti z naslovom »Dopolnitev dopisa Nadzor nad delom Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru«, e-sporočilo, z dne 3. 9. 2008 naslovljeno na Evelin Pristavec – Tratar (3 strani izpisa), pri čemer mora prikriti ime in priimek ter naslov e-pošte prijavitelja (vlagatelja) na začetku dokumenta, ime in priimek ter naslov prebivališča prijavitelja (vlagatelja) na 2. strani dokumenta (v odebeljenem tisku) ter ime in priimek pošiljatelja (vlagatelja) na koncu dokumenta, ter celotno besedilo vrstic od 1 do 38 na 2. strani dokumenta;
5. Dopis št. Tu 8/2008-112 SJP (TP), z dne 4. 9. 2008, naslovljen na ODT v Mariboru (1 stran);
6. Spremni dopis št. 060-911/2008/2, z dne 2. 9. 2008, naslovljen na VDT, (1 stran), pri čemer mora prikriti ime in priimek prijavitelja v zadevi in besedilu dopisa, ter ime in priimek prijavitelja (prejemnika) v vednost ter naslov njegove e-pošte; Priloga spremnega dopisa: prijava domnevnih nepravilnosti »Nadzor nad delom Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru«, elektronsko sporočilo, z dne 1. 9. 2008 (2 strani izpisa), pri čemer mora prikriti ime in priimek prijavitelja (pošiljatelja) in njegov naslov e-pošte na začetku dokumenta, ime in priimek prijavitelja ter naslov prebivališča na 2. strani ter ime in priimek prijavitelja na koncu 2. strani;
7. E–sporočilo (zahteva po ZDIJZ), z dne 8. 9. 2008 z naslovom »Z 35-34/2008 ČSNDD« (1 stran) , pri čemer mora prikriti ime in priimek prijavitelja (pošiljatelja) in njegov naslov e-pošte v glavi dokumenta, ime in priimek prijavitelja (pošiljatelja) ter njegov naslov prebivališča v besedilu ter ime in priimek prijavitelja (pošiljatelja) na koncu besedila; E – sporočilo, z dne 8. 9. 2008 z naslovom »Dopolnitev zaprosila Z 35-34/2008 ČSNDD« (1 stran izpisa), pri čemer mora prikriti ime in priimek prijavitelja (pošiljatelja) in njegov naslov e-pošte v glavi dokumenta ter ime in priimek prijavitelja (pošiljatelja) na koncu besedila;
8. E–sporočilo (zahteva po ZDIJZ), z dne 8. 9. 2008 z naslovom »Z 34/33-18937-58 ZSPVDJBTDK« (1 stran izpisa), pri čemer mora prikriti ime in priimek prijavitelja (pošiljatelja) in njegov naslov e-pošte v glavi dokumenta ter ime in priimek prijavitelja (pošiljatelja) na koncu besedila;
9. E–sporočilo (prijava domnevnih nepravilnosti), z dne 8. 9. 2008 z naslovom »Dopolnitev sporočila KORUPCIJA V TOŽILSKIH VRSTAH« (2 strani izpisa), pri čemer mora prikriti ime in priimek prijavitelja (pošiljatelja) in njegov naslov e-pošte v glavi dokumenta ter ime in priimek prijavitelja (pošiljatelja) na koncu besedila;
10. Dopis št. Tu 114/08-2 EG/jb, z dne 8. 9. 2008, naslovljen na VDT (5 strani), pri čemer mora prikriti ime in priimek ter naslov prebivališča zaposlenega (prijavitelja) pri ODT v Mariboru na 1. strani (2. in 3. odstavek), na 2. strani (1., 2., 4. in 5. odstavek), na 3. strani (1. odstavek), na 4. strani (2. in zadnji odstavek);
11. Dopis št. Tu 8/2008-112 SJP (TP), z dne 11. 9. 2008, naslovljen na MP (1 stran), pri čemer mora prikriti ime in priimek prijavitelja v zadevi in v besedilu dopisa;
12. Dopis št. Tu 8/2008-112 SJP (TP), z dne 11. 9. 2008, naslovljen na prijavitelja (1 stran), pri čemer mora prikriti ime in priimek prijavitelja ter njegov naslov prebivališča v zgornjem delu dokumenta;
13. Spremni dopis št. Su 020500/2008-2648, z dne 9. 9. 2008, naslovljen na VDT (1 stran), pri čemer mora prikriti ime in priimek prijavitelja v tekstu; Priloga: dopis št. Su 020500/2008-2648, z dne 9. 9. 2008 (2 strani), pri čemer mora prikriti ime in priimek prijavitelja (prosilca) v zadevi in v besedilu dopisa; Priloga: vlogi prosilca, z dne 5. 9. 2008 in 6. 9. 2008 skupaj s slikovnim gradivom, pri čemer mora prikriti ime in priimek, naslov prebivališča in e-naslov prijavitelja (prosilca) na začetku, v besedilu in na koncu obeh dokumentov;
14. Dopis št. Tu 114/08-4 EG/sos, z dne 11. 9. 2008, naslovljen na Okrajno sodišče v Mariboru (1 stran) , pri čemer mora prikriti ime in priimek prijavitelja v zadevi in v besedilu dopisa;
15. E–sporočilo prijavitelja, z dne 18. 9. 2008 »Zaprosilo za posredovanje celotnega spisa« (1 stran izpisa), pri čemer mora prikriti ime in priimek ter e-naslov prijavitelja v glavi in na koncu sporočila;
16. E–sporočilo prijavitelja, z dne 20. 9. 2008 »Zaprosilo za dostop do IJZ« (1 stran izpisa), pri čemer mora prikriti ime in priimek, e-naslov in naslov prebivališča prijavitelja v glavi in na koncu sporočila;
17. Dopis št. 16-242-463/2008,2, z dne 13. 10. 2008, naslovljen na VDT (2 strani);
18. Dopis št. Tu 8/08-112 SJP (MO), z dne 24. 10. 2008, naslovljen na KPK (1 stran), pri čemer mora prikriti ime in priimek prijavitelja v tekstu;
19. Dopis št. 060-911/2008/13, z dne 24. 10. 2008, naslovljen na VDT (1 stran), pri čemer mora prikriti ime in priimek ter naslov e-pošte prijavitelja v zadevi, besedilu dopisa in na koncu dokumenta; Priloga dopisa: e-sporočilo prijavitelja, z dne 17. 10. 2008 z naslovom »odgovor« (1 stran izpisa), pri čemer mora prikriti ime in priimek ter naslov e-pošte prijavitelja v glavi in na koncu dokumenta; Priloga dopisa: e-sporočilo prijavitelja, z dne 8. 9. 2008 z naslovom »Dopis« (2 strani izpisa), pri čemer mora prikriti ime in priimek in naslov e-pošte prijavitelja v glavi in na koncu dokumenta; Priloga dopisa: slikovno gradivo (4 strani); Priloga dopisa: e-sporočilo prijavitelja, z dne 6. 9. 2008 z naslovom »pojasnila k vašemu dopisu« (2 strani izpisa), pri čemer mora prikriti ime in priimek ter naslov e-pošte prijavitelja v glavi in na koncu sporočila; Priloga dopisa: e-sporočilo prijavitelja, z dne 3. 9. 2008 z naslovom »Dopolnitev dopisa Nadzor na delom Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru« (3 strani izpisa), pri čemer mora prikriti ime in priimek ter naslov e-pošte prijavitelja v glavi in na koncu dokumenta, ter celotno besedilo v 1. do 39. vrstici na 2. strani; Priloga dopisa: e-sporočilo prijavitelja, z dne 1. 9. 2008 z naslovom »Nadzor nad delom Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru« (2 strani izpisa), pri čemer mora prikriti ime in priimek, naslov prebivališča in naslov e-pošte prijavitelja v glavi in na 2. strani sporočila;
20. Dopis št. Tu 8/08-112 SJP (MO), z dne 4. 11. 2008, naslovljen na ODT v Mariboru (1 stran), pri čemer mora prikriti ime in priimek prijavitelja v zadevi, besedilu in na koncu dopisa;
21. Dopis št. Ktr 2741/08 Č/IK, z dne 5. 11. 2008 naslovljen na VDT (1 stran), pri čemer mora prikriti ime in priimek prijavitelja v besedilu dopisa;
22. Dopis št. Ktr 2741/08 Č/IK, z dne 5. 11. 2008, naslovljen na VDT PIC (1 stran), pri čemer mora prikriti ime in priimek prijavitelja v besedilu dopisa;
23. Dopis št. 16-242-463/2008, 5, z dne 6. 11. 2008, naslovljen na VDT (1 stran), pri čemer mora prikriti ime in priimek prijavitelja v zadevi;
24. Dopis št. Tu 114/08 EG/jb, z dne 11. 11. 2008, naslovljen na VDT (2 strani), pri čemer mora prikriti ime in priimek prijavitelja v zadevi in v besedilu na 1. strani;
25. Dopis št. TU 10/08, IC 200/2008, z dne 14. 11. 2008, naslovljen na ODT v Celju (1 stran);
26. Spremni dopis št. Ktr 2741/08 Ča/IK, z dne 16. 2. 2009, naslovljen na VDT (1 stran), pri čemer mora prikriti ime in priimek prijavitelja v zadevi in v besedilu dopisa; Priloga: Sklep o zavrženju kazenske ovadbe, z dne 16. 2. 2009 (3 strani), pri čemer mora prikriti ime in priimek ter naslov prebivališča prijavitelja na več mestih na 1., 2. in 3. strani; Priloga Uradni zaznamek št. Ktr 2741/08 Ča/IK, z dne 16. 2. 2009 (1 stran), pri čemer mora prikriti ime in priimek prijavitelja v besedilu zaznamka;
27. Dopis št. 060-911/2008/15, z dne 2. 3. 2009, naslovljen na VDT (1 stran), pri čemer mora prikriti ime in priimek ter naslov prebivališča prijavitelja v zadevi, besedilu in na koncu dopisa; Priloga: Prijava, z dne 2. 2. 2009 z naslovom »Zahtevek za kronološki pregled ravnanja z vlogo, z dne 17. 10. 2008« (1 stran), pri čemer mora prikriti ime in priimek, naslov prebivališča in podpis prijavitelja v glavi besedilu in na koncu dokumenta;
28. Dopis št. Tu 8/2008-112 SJP (TP), z dne 11. 3. 2009, naslovljen na MP (1 stran), pri čemer mora prikriti ime in priimek prijavitelja v zadevi in v besedilu dopisa;
29. Spremni dopis št. Tu 83/09-3 EG/JB, z dne 13. 5. 2009, naslovljen na VDT (1 stran), pri čemer mora prikriti ime in priimek ter naslov prebivališča prijavitelja v zadevi in v besedilu; Priloga: Dopis št. Tu 83/09-2 EG/jb, z dne 11. 5. 2009, naslovljen na prijavitelja - prosilca (1 stran), pri čemer mora prikriti ime in priimek ter naslov prebivališča prijavitelja.
2. Pritožba prosilca se zavrne v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, ki jih je mora organ prekriti v skladu s prejšnjo točko tega izreka.
3. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 18. 9. 2008 pri organu vložil zahtevo po ZDIJZ za pridobitev kopije celotnega spisa pod št. Tu 8/2008.
Dne 18. 5. 2009 je organ izdal odločbo št. Tu 10/09, IC 92/2009, s katero je zahtevo v celoti zavrnil, ker gre za podatke iz dokumentov, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem in bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju organa (11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Poleg tega je navedel, da zahteva prosilca ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja, pač pa le zahtevo za vpogled v državnotožilski spis, ki se obravnava po 69.a členu Zakona o državnem tožilstvu (Ur. l. RS, št. 63/94 s spr. in dop.; v nadaljevanju ZDT). Prosilec je dne 21. 5. 2009 pri organu vložil pritožbo zoper izpodbijano odločbo. V pritožbi je organu očital nerazumno dolgotrajno odločanje. Poleg tega je izrazil nestrinjanje z navedbo organa o tem, da je dokumente zahteval na podlagi 69.a člena ZDT. Pooblaščenec je dne 2. 12. 2009 v prostorih organa izvedel ogled in camera, v okviru katerega je bil ugotovljen obstoj zahtevanih dokumentov ter njihova vsebina. Pooblaščenec je dne 24. 10. 2011 izdal odločbo št. 090-88/2009/7, s katero je odločbo organa odpravil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.
Organ je dne 25. 11. 2011 izdal odločbo št. Tu 34/11-4 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca ponovno v celoti zavrnil s sklicevanjem na izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V obrazložitvi je pojasnil, da gre za dokumente, ki so nastali v zvezi z notranjim delovanjem organa oziroma oddelka za državno tožilski nadzor in bi razkritje dokumentov povzročilo motnje pri delovanju organa. Postopki v zvezi s prijavo prosilca (glede domnevno nezakonitega evidentiranja dokumentov pri ODT v Mariboru) so končani, pri čemer kršitve niso bile ugotovljene. V postopku nadzora so bili ustvarjeni določeni dokumenti, ki so bili posredovani drugim organom in prosilcu (obvestila vrhovne državne tožilke prosilcu, KPK in MP). V postopku so nastali tudi dokumenti, kot so poročila ODT v Mariboru, mnenja in ugotovitve, pomembne za delovanje organa. Gre za dokumente iz postopka notranjega nadzora, zaradi česar vsebujejo občutljive podatke. Razkritje teh dokumentov javnosti bi pomenilo poseg v delo nadzora, ki je pomemben za delovanje organa. Nadzor nad delom državnih tožilstev je opredeljen v drugih postopkih oziroma nadzor opravljajo sodišča in izvršna oblast, slednja pa tudi neposredno ne posega v notranji nadzor zaradi občutljivosti podatkov. Javnost lahko nadzira delo tožilstev, vendar ne z vpogledom v vse dokumente notranjega nadzora. Prosilec ne more biti v vlogi revizorja po zakonu ali celo nad njim. Je pa bil prosilec korektno obveščen o rezultatih postopka notranjega nadzora. Teoretično bi lahko prosilec v kazenskem postopku kot subsidiarni tožilec lahko prišel do določenih (ne vseh) podatkov v zadevi, vendar te možnosti ni izkoristil.
Prosilec je dne 15. 12. 2011 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da organ ni upošteval navodil Pooblaščenca v odločbi št. 090-88/2009/7. Nadalje organ v obrazložitvi ni izkazal dejstev in okoliščin, ki opravičujejo sklicevanje na izjemo varstva notranjega delovanja. Prav tako ni navedel konkretnih dokumentov, ki so predmet odločanja. Navedbe organa o potencialnih možnosti dostopa do dela dokumentov ni relevantno.
V dopolnitvi pritožbe, z dne 25. 3. 2012 je prosilec še navedel, da na to, da ne gre za notranji nadzor, kaže tudi dejstvo, da je vrhovna državna tožilka štela zahteve prosilca kot prošnje za vpogled v tožilski spis po področnem zakonu. Tako je bil tudi vpogled v tožilski spis zavrnjen z dopisom št. Tu 8/2008-112 SJP(TP) dne 24. 12. 2009.
Pritožba je delno utemeljena.
1. Opredelitev problematike odločanja v pritožbenem postopku
Pooblaščenec je v skladu z ZUP izpodbijano odločbo preizkusil v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preskusil, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Ker Pooblaščenec bistvenih kršitev postopka na prvi stopnji ni ugotovil (kljub neupoštevanju navodil Pooblaščenca glede uporabe materialnega prava), in ker obstoj podatkov, ki odgovarjajo zahtevi prosilca ni sporen, je Pooblaščenec – izhajajoč iz navedb organa in navedb prosilca – v nadaljevanju le še ugotavljal, ali je morebiti podana katera od izjem od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zlasti izjema varstva notranjega delovanja.
Pooblaščenec je v okviru ogleda in camera dne 2. 12. 2009 pri organu ugotovil, da so predmet zahteve prosilca naslednji dokumenti (v nadaljevanju zahtevani dokumenti):
1. Dopis št. Tu 8/08-112 BB (MO), z dne 21. 11. 2007, pošiljatelj VDT, naslovnik ODT v Celju, (1 stran);
2. Prijava domnevnih nepravilnosti »Korupcija v tožilskih vrstah – ovadba zoper okrožne državne tožilce in vodjo Državnega tožilstva v Mariboru«, e-sporočilo, z dne 1. 9. 2008 naslovljeno na Sanjo Javor – Pajenk (izpis na 3 straneh);
3. Prijava domnevnih nepravilnosti in zahteva po ZDIJZ »Z 30/22 – 532849«, e-sporočilo, z dne 1. 9. 2008, naslovljeno na Barbaro Brezigar (izpis na 2 straneh);
4. Spremni dopis št. 060-911/2008/4, z dne 4. 9. 2008, pošiljatelj Ministrstvo za pravosodje (1 stran); Priloga spremnega dopisa: prijava domnevnih nepravilnosti z naslovom »Dopolnitev dopisa Nadzor nad delom Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru«, e-sporočilo, z dne 3. 9. 2008 naslovljeno na Evelin Pristavec – Tratar (3 strani izpisa);
5. Dopis št. Tu 8/2008-112 SJP (TP), z dne 4. 9. 2008, naslovljen na ODT v Mariboru (1 stran);
6. Spremni dopis št. 060-911/2008/2, z dne 2. 9. 2008, naslovljen na VDT, (1 stran); Priloga spremnega dopisa: prijava domnevnih nepravilnosti »Nadzor nad delom Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru«, elektronsko sporočilo, z dne 1. 9. 2008 (2 strani izpisa);
7. E – sporočilo (zahteva po ZDIJZ), z dne 8. 9. 2008 z naslovom »Z 35-34/2008 ČSNDD« (1 stran); E- sporočilo – »Dopolnitev zaprosila Z 35-34/2008 ČSNDD«, z dne 8. 9. 2008 (1 stran izpisa);
8. E – sporočilo (zahteva po ZDIJZ), z dne 8. 9. 2008 z naslovom »Z 34/33-18937-58 ZSPVDJBTDK« (1 stran izpisa);
9. E – sporočilo (prijava domnevnih nepravilnosti), z dne 8. 9. 2008 z naslovom »Dopolnitev sporočila KORUPCIJA V TOŽILSKIH VRSTAH« (2 strani izpisa);
10. Dopis št. Tu 114/08-2 EG/jb, z dne 8. 9. 2008, naslovljen na VDT (5 strani);
11. Dopis št. Tu 8/2008-112 SJP (TP), z dne 11. 9. 2008, naslovljen na MP (1 stran);
12. Dopis št. Tu 8/2008-112 SJP (TP), z dne 11. 9. 2008, naslovljen na prijavitelja (1 stran);
13. Spremni dopis št. Su 020500/2008-2648, z dne 9. 9. 2008, naslovljen na VDT (1 stran); priloge: dopis št. Su 020500/2008-2648, z dne 9. 9. 2008 (2 strani) in vloga prosilca, z dne 5. 9. 2008 in 6. 9. 2008 skupaj s slikovnim gradivom;
14. Dopis št. Tu 114/08-4 EG/sos, z dne 11. 9. 2008, naslovljen na Okrajno sodišče v Mariboru (1 stran);
15. E-sporočilo prijavitelja, z dne 18. 9. 2008 »Zaprosilo za posredovanje celotnega spisa« (1 stran izpisa);
16. E-sporočilo prijavitelja, z dne 20. 9. 2008 »Zaprosilo za dostop do IJZ« (1 stran izpisa);
17. Dopis št. 16-242-463/2008,2, z dne 13. 10. 2008, naslovljen na VDT (2 strani);
18. Dopis št. Tu 8/08-112 SJP (MO), z dne 24. 10. 2008, naslovljen na KPK (1 stran);
19. Dopis št. 060-911/2008/13, z dne 24. 10. 2008, naslovljen na VDT (1 stran); Priloga dopisa: e-sporočilo prijavitelja, z dne 17. 10. 2008 z naslovom »odgovor« (1 stran izpisa); Priloga dopisa: e-sporočilo prijavitelja, z dne 8. 9. 2008 z naslovom »Dopis« (2 strani izpisa); Priloga dopisa: slikovno gradivo (4 strani); Priloga dopisa: e-sporočilo prijavitelja, z dne 6. 9. 2008 z naslovom »pojasnila k vašemu dopisu« (2 strani izpisa); Priloga dopisa: e-sporočilo prijavitelja, z dne 3. 9. 2008 z naslovom »Dopolnitev dopisa Nadzor na delom Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru« (3 strani izpisa); Priloga dopisa: e-sporočilo prijavitelja, z dne 1. 9. 2008 z naslovom »Nadzor nad delom Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru« (2 strani izpisa);
20. Dopis št. Tu 8/08-112 SJP (MO), z dne 4. 11. 2008, naslovljen na ODT v Mariboru (1 stran);
21. Dopis št. Ktr 2741/08 Č/IK, z dne 5. 11. 2008 naslovljen na VDT (1 stran);
22. Dopis št. Ktr 2741/08 Č/IK, z dne 5. 11. 2008, naslovljen na VDT PIC (1 stran);
23. Dopis št. 16-242-463/2008, 5, z dne 6. 11. 2008, naslovljen na VDT (1 stran);
24. Dopis št. Tu 114/08 EG/jb, z dne 11. 11. 2008, naslovljen na VDT (2 strani);
25. Dopis št. TU 10/08, IC 200/2008, z dne 14. 11. 2008, naslovljen na ODT v Celju (1 stran);
26. Spremni dopis št. Ktr 2741/08 Ča/IK, z dne 16. 2. 2009, naslovljen na VDT (1 stran); Priloga: Sklep o zavrženju kazenske ovadbe, z dne 16. 2. 2009 (3 strani); Priloga Uradni zaznamek št. Ktr 2741/08 Ča/IK, z dne 16. 2. 2009 (1 stran);
27. Dopis št. 060-911/2008/15, z dne 2. 3. 2009, naslovljen na VDT (1 stran); Priloga: Prijava, z dne 2. 2. 2009 z naslovom »Zahtevek za kronološki pregled ravnanja z vlogo, z dne 17. 10. 2008« (1 stran);
28. Dopis št. Tu 8/2008-112 SJP (TP), z dne 11. 3. 2009, naslovljen na MP (1 stran);
29. Spremni dopis št. Tu 83/09-3 EG/JB, z dne 13. 5. 2009, naslovljen na VDT (1 stran); Priloga: Dopis št. Tu 83/09-2 EG/jb, z dne 11. 5. 2009, naslovljen na prijavitelja - prosilca (1 stran).
2. Presoja obstoja morebitnih izjem od prostega dostopa
2.1. Ali je podana izjema varstva notranjega delovanja
Organ se v izpodbijani odločbi sklicuje na izjemo varstva notranjega delovanja organa iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Za obstoj opisane izjeme morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (specifični škodni test).
Pooblaščenec ugotavlja, da podatki v nobenem od zahtevanih dokumentov ne predstavljajo izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Izhajajoč iz dejstva, da gre pri zahtevanih dokumentih po vsebini za prijave in zahteve prijavitelja, pozive ali zaprosila za pojasnila, posredovane med organi (poizvedbe), odgovore oziroma pojasnila, posredovane med organi, obvestila, posredovana med organi, pojasnila o ugotovitvah in ukrepih ter druga obvestila prijavitelju, posredovane med organi, sklep o zavrženju kazenske ovadbe, spremne dopise pri posredovanju dokumentov med organi - vse v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi pri evidentiranju dokumentarnega gradiva na ODT v Mariboru, so razlogi za neobstoj izjeme varstva notranjega delovanja naslednji:
V konkretnem primeru ni šlo za izvedbo strokovnega nadzora nad poslovanjem ODT v Mariboru, niti za nadzorstveni pregled, prav tako pa tudi ne za pravosodni nadzor. VDT je na formalen način izvedlo poizvedovanje in obveščanje na podlagi prejete prijave o domnevnih nepravilnostih, vendar izven posebnega formaliziranega nadzornega postopka po Zakonu o državnem tožilstvu (ZDT-1) in Državnotožilskem redu;
Z vidika pravil o poslovanju z dokumentarnim gradivom gre za t.i. vhodne in izhodne dokumente, tj. dokumente, ki jih je organ poslal ali prejel od drugih organov (npr. Ministrstvo za pravosodje, ODT v Mariboru, ODT v Celju, Komisija za preprečevanje korupcije) ter prijavitelja. Dokumenti so kot taki tudi ustrezno evidentirani. Po obliki in vsebini gre torej za klasično korespondenco, ki mora biti evidentirana zaradi pomena postopka in vsebine;
Zahtevani dokumenti očitno ne predstavljajo notranje korespondence med javnimi uslužbenci ali funkcionarji, zaposlenimi pri organu. Ne gre torej za mnenja, stališča, navodila, odredbe, opomnike, neformalna poročila, zapise posvetovanj ali podobne interne dokumente, ki bi si jih izmenjevali uslužbenci pri organu zaradi nekih notranjih potreb, pač pa za zunanjo korespondenco. Zahtevani dokumenti očitno tudi ne predstavljajo notranjega razmišljanja, notranje politike ali strategije, obdobnih načrtov za delo, predlogov in osnutkov, pač pa dokončne dokumente, kot so pozivi, prijave, obvestila, spremni dopisi, pojasnila in sklep o zavrženju ovadbe ter uradni zaznamek (slednja sicer izvirata iz klasičnega tožilskega spisa), pri čemer ti dokumenti vsebujejo nič drugega kot zatrjevana in ugotovljena dejstva, ki se tičejo evidentiranja državno tožilskih spisov pri ODT v Mariboru, ter podatke o postopkih. V konkretnem primeru tudi ne gre za zahtevo za dostop do klasičnega tožilskega spisa (iz temeljne pristojnosti organa) pač pa za zahtevo za dostop do zadeve s področja državnotožilske uprave;
Zahtevani dokumenti ne predstavljajo slučajnih, neorganiziranih, polzasebnih ali povsem neformalnih zapisov, pač pa z vidika izvajanja pristojnosti organa pomembne formalne dokumente, ki so nastali v okviru poizvedb z namenom ugotoviti, ali je potrebno v zadevi ukrepati še z uvedbo bolj formalnih oblik nadzora ali celo s kazenskim pregonom. Tudi postopek je bil voden oziroma koordiniran s strani posebnega Oddelka za državnotožilski strokovni nadzor pri VDT;
Pojem »notranjega nadzora« ne implicira dejstva, da gre za notranjo, tj. nejavno zadevo, pač pa le, da se ta oblika nadzora izvaja znotraj organa, tj. znotraj organizacijske strukture organa in z lastnimi kadri, za razliko od zunanjega nadzora, ki ga opravlja nek drug organ, komisija, organizacija itd, ki je od organa organizacijsko in funkcionalno ločen subjekt. Dokumenti notranjega nadzora niso nič manj javni kot dokumenti, ki izvirajo iz »zunanjega« nadzora;
Iz določb ZDIJZ ter iz siceršnje prakse Pooblaščenca (npr. odločba št. 090-109/2012/4 in 090-212/2011/4 – dokumenti v zvezi z notranjo revizijo; št. 090-111/2012/4 – dokumenti v zvezi z disciplinskim postopkom; št. 090-184/2010/5 – dokumenti iz notranjega strokovnega nadzora) ne izhaja, da bi šlo pri dokumentih, ki izvirajo iz kakšnih koli oblik »notranjega nadzora« per se za dokumente, ki javnosti ne morejo biti dostopni;
Organ v izpodbijani odločbi tudi ni izkazal možnosti nastanka motenj za delovanje organa, če bi bili dokumenti razkriti javnosti. Organ je obrazložil le, da bi z razkrivanjem zahtevanih dokumentov šlo za izvajanje nadzora, ki ga zakonodaja ne predvideva ali za poseganje v siceršnji zakonsko predviden nadzor. Neformalni »nadzor« (zlasti v smislu informiranosti) javnosti, ki ga omogoča ZDIJZ, seveda ne more biti argument škode oziroma motenj. Vsak nadzor je povsem legitimna in s širšega družbenega vidika zaželena aktivnost, z dolgoročno ugodnimi učinki pri uveljavitvi pravnega reda. Poleg tega si javnost (vključno s prosilcem) z opisanim »nadzorom« ne more prisvajati kakršnih koli oblastnih upravičenj (v smislu materialnega ukrepanja), pač pa gre le za golo seznanitev z vsebino dokumentov, ki ga omogoča ZDIJZ. Navajanje abstraktnih zakonskih določb s strani organa v izpodbijani odločbi ne dosega zadostnega nivoja konkretizacije motenj. Povedano drugače, organ v odločbi in tudi v tožbi ni izkazal oziroma konkretiziral škode (motenj), vzročne zveze, škodljivega dejstva in drugih okoliščin, ki bi nedvomno potrjevale (drugi) pogoj za obstoj obravnavane izjeme. Tudi iz sodbi Upravnega sodišča RS št. I U 1176/2010-12 izhaja, da je dokazno breme za nastanek motenj v delovanju organa na strani organa, in da je dokazni standard »bi razkritje povzročilo motnje« dokazni standard »onkraj dvoma«. Kot že navedeno, organ temu standardu nikakor ni zadostil. Organ tudi ni pojasnil, v čem naj bi šlo za »občutljive« podatke (kateri podatki in zakaj naj bi bili občutljivi). V konkretnem primeru je pomembno tudi dejstvo, da gre za postopek (oziroma postopke), ki so že končani. To izhaja iz vsebine zahtevanih dokumentov in iz navedb organa. Tako si je težko zamisliti, da bi v konkretnem primeru lahko še po zaključku postopkov nastale motnje pri izvajanju tega ali kakšnih drugih postopkov pri organu ali pri MP, KPK in ODT v Celju;
Tudi sicer Pooblaščencu niso znana druga dejstva in okoliščine, ki bi kakorkoli kazale na možnost nastanka motenj za delovanje organa.
2.2. Ali je podana izjema varstva osebnih podatkov
1. Skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZVOP-1 v 6. členu določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno ugotoviti, ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga v smislu 8. in 9. člena ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika (v javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom). Če je osebni podatek razkrit javnosti brez pravne podlage, gre torej za kršitev varstva osebnih podatkov.
2. V zvezi z zgoraj navedenim so relevantne naslednje kategorije identifikacijskih podatkov, ki se nahajajo v zahtevanih dokumentih: ime in priimek prosilca oziroma prijavitelja (vključno z berljivim podpisom), naslov prebivališča prosilca oziroma njegov naslov za vročanje in naslov prosilčeve e-pošte. Na podlagi teh podatkov (in tudi v kombinaciji s podatkom, da gre za nekdanjega zaposlenega) je prijavitelj kot fizična oseba enostavno določljiv. To pomeni, da bi se na podlagi razkritja teh podatkov javnost seznanila tudi s preostalimi podatki, ki se nanašajo na (torej določenega) prosilca oziroma prijavitelja (npr. dejstvo domnevne storitve kaznivega dejanja, dejstvo vložitve raznih prijav in zahtev, vsebina prijav in zahtev, konkretna opravila pri izvajanju dela po pogodbi o zaposlitvi, izjave in mnenja prosilca itd.). Ker za razkritje identifikacijskih in drugih osebnih podatkov ni na voljo ustrezne pravne podlage, se pritožba prosilca zavrne v delu, ki se nanaša na zgoraj naštete identifikacijske osebne podatke. S tem se sledi tudi institutu delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki niso prosto dostopne in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Natančen popis varovanih osebnih podatkov in relevantnih dokumentov, ki jih vsebujejo, je razviden iz izreka te odločbe. V tem izreku je uporabljen poenoten izraz »prijavitelj«, saj ista oseba nastopa v vlogi vlagatelja, prosilca po ZDIJZ, prosilca po ZVOP-1, prijavitelja in podobno.
Izjema od delnega dostopa je podana v dokumentu št. 2 (gl. popis zahtevanih dokumentov v točki 1), kjer celotno besedilo v drobnem tisku na 2. strani omogoča določljivost prijavitelja. Besedilo vsebuje toliko podatkov in je hkrati tako povezano v celoto, da tudi ne omogoča izvedbe delnega dostopa. Tudi z brisanjem osnovnih identifikatorjev je mogoče iz konteksta relativno enostavno ugotoviti, kdo je prijavitelj. Zato se v tem delu pritožba prosilca zavrne glede celotnega besedila, kot izhaja iz izreka te odločbe. Enako kot zgoraj navedeno velja tudi glede e-sporočila prijavitelja, z dne 3. 9. 2008 z naslovom »Dopolnitev dopisa Nadzor na delom Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru« (3 strani izpisa) (dokument št. 19 – gl. popis dokumentov v točki 1), in glede prijave domnevnih nepravilnosti z naslovom »Dopolnitev dopisa Nadzor nad delom Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru«, e-sporočilo, z dne 3. 9. 2008 naslovljeno na Evelin Pristavec – Tratar (3 strani izpisa) (dokument št. 4 – gl. popis dokumentov v točki 1).
3. Zahtevani dokumenti vsebujejo tudi imena in priimke, strokovne nazive, ter nazive funkcij ali delovnih mest različnih javnih uslužbencev ali funkcionarjev, ki so zaposleni pri organu ali drugih organih in ki so sodelovali v postopku ter so nastopali bodisi kot naslovniki ali prejemniki dokumentov, bodisi kot uslužbenci, katerih delo opisuje prijavitelj v prijavah. Ti javni uslužbenci ali funkcionarji v dokumentih nastopajo v neposredni zvezi z izvajanjem delovnih nalog iz delovnega razmerja pri organu ali pri drugih organih javnega sektorja (ODT v Mariboru, KPK in MP). Zato Pooblaščenec ugotavlja, da ti osebni podatki v konkretnem primeru ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. Razlog je v določbi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se, ne glede na morebiten obstoj (nekaterih) izjem iz 1. odstavka 6. člena (torej tudi v primeru obstoja izjeme varstva osebnih podatkov), dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V skladu s tem je Pooblaščenec zaključil, da v tem delu ni podana izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
2.3. Ali je podana katera od preostalih izjem
Pooblaščenec pri preskusu po uradni dolžnosti ni ugotovil, da bi bila podana dejstva in okoliščine, ki bi utemeljevale sklicevanje na katero od preostalih izjem od prostega dostopa iz 1. in 2. ter 4. do 10. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
3. Opredelitev do preostalih navedb organa
Pooblaščenec preostale navedbe organa ocenjuje kot irelevantne, saj se prosilec s klasično zahtevo po ZDIJZ ne postavlja v vlogo revizorja po ZDT-1 ali celo nad njega. Enako velja za navedbo, da je bil prosilec korektno obveščen o rezultatih postopka notranjega nadzora, in da bi lahko prosilec v kazenskem postopku kot subsidiarni tožilec lahko prišel do določenih podatkov v zadevi. V tem postopku prosilec nastopa kot prosilec po ZDIJZ zaradi česar je povsem nepomembno, ali je ta ista oseba v kakšni drugi vlogi (tj. kot prijavitelj) in na drugi pravni podlagi že pridobila (ali bi lahko pridobila) določene podatke o zadevi.
4. Sklepno
Skladno z navedbami v prejšnjih točkah je Pooblaščenec odločitev:
- v ugodilnem delu izreka te odločbe sprejel na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, ker je organ napačno uporabil materialno pravo;
- v zavrnilnem delu izreka sprejel na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, ker je izpodbijana odločba glede zavrnitve dostopa do osebnih podatkov prijavitelja zakonita, čeprav obrazložena z napačnimi razlogi (tj. s sklicevanjem na izjemo varstva notranjega delovanja).
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu z 28. členom Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 8/00 s spr. in dop.) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je mogoč upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Urban Brulc, univ. dipl. prav.
svetovalec Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka