Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

+ -
Datum: 13.08.2012
Številka: 090-263/2011/7
Kategorije: Osebni podatek, Varstvo upravnega postopka
POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval več informacij iz konkretnih inšpekcijskih zadev, ki jih je organ zavrnil, saj se ti postopki vodijo zoper fizične osebe in gre torej za izjemo osebnih podatkov. Poleg tega je organ poudaril, da konkretna inšpekcijska postopka še nista zaključena in da bi posredovanje zahtevanih podatkov škodovalo izvedbi upravnega postopka. Pooblaščenec je pritožbi prosilca delno ugodil in odločil, da je organ dolžan prosilcu posredovati zahtevane dokumente na način, da iz njih izloči osebne podatke investitorjev – fizičnih oseb. Pooblaščenec je ocenil, da dejstvo, da prosilec ve na koga se nanaša konkretni inšpekcijski postopek, ne more vplivati na odločitev organa, saj se razkritje informacij presoja z vidika javnosti (kriterij univerzalnega prosilca) in ne z vidika konkretnega prosilca. Poleg tega je Pooblaščenec ocenil tudi, da s posredovanjem zahtevanih dokumentov organu ne bi nastala nobena škoda pri izvedbi inšpekcijskega postopka in zaključil, da izjema po 7. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru ni bila podana. V preostalem delu je Pooblaščenec ugotovil, da dokumenti ne obstajajo, zato je pritožbo prosilca zavrnil.


ODLOČBA:
Številka: 090-263/2011/7
Datum: 14. 8. 2012

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 248. člena in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Dunajska 47, 1000 Ljubljana št. 090-18/2011-225, z dne 21. 11. 2011 (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O :

1. Pritožbi prosilca z dne 24. 11. 2011 se delno ugodi in se izpodbijana odločba organa št. 090-18/2011-225, z dne 21. 11. 2011 delno odpravi in se odloči:
 Organ mora prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov, pri čemer mora v vseh dokumentih prikriti imena in priimke ter naslov inšpekcijskih zavezancev oz. investitorjev – fizičnih oseb:
-    Zapisnik z dne 10. 11. 2009 iz spisa št. 06122-2996/2009
-    Zapisnik št. 356-02-1082/2005-3 z dne 24. 3. 2005 ;
-    Zapisnik kontrolnega inšpekcijskega pregleda št. 356-02-1082/2005/89, z dne 3. 8. 2011;
-    Odločbo št. 356-02-1082/2005, z dne 23. 1. 2008.

2. Pritožba prosilca v preostalem delu, t.j. v delu, v katerem drugi dokumenti ne obstajajo, v delu, v katerem mora organ v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe v posredovanih dokumentih prekriti varovane osebne podatke ter v delu, v katerem je prosilec od organa zahteval pridobitev odgovorov na vprašanja, se zavrne.

3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 17. 10. 2011, 16. 10. 2011 in 9. 11. 2012 na organ naslovil več zahtev za dostop do informacij javnega značaja, in sicer:
1.    dokument/zapisnik, ki izkazuje datum, kdaj je bil uveden inšpekcijski postopek zoper brata in očeta glavne inšpektorice Aleksandre Velkavrh, ki sta sredi poslovne cone v Vodicah, brez gradbenega dovoljenja zgradila poslovni objekt. Prosilec je z isto zahtevo od organa zahteval tudi pridobitev odgovorov na naslednja vprašanja: ali je Iztok Rus kdaj deloval na predmetni inšpekcijski zadevi v Vodicah; kdo in kdaj je pooblastil Iztoka Rusa za delovanje po predmetni zadevi v Vodicah; od kdaj do kdaj je Iztok Rus deloval v Vodicah na predmetni inšpekcijski zadevi črne gradnje inšpekcijskih zavezancev;
2.    zapisnik gradbenega inšpektorja, ki je prvotno uvedel postopek zaradi črne gradnje … na nezazidljivem kmetijskem zemljišču sredi Polhograjskih dolomitov;
3.    dokument, ki bo izkazoval vzrok, da je bila predmetna zadeva odvzeta Tomažu Miklavčiču;
4.    dokument, ki izkazuje odvzem predmetne zadeve iz odločanja Tomaža Miklavčiča;
5.    dokument, ki izkazuje zadolžitev/prevzem predmetne zadeve v odločanje Tanji Varljen;
6.    zapisnik kontrolnega inšpekcijskega pregleda, z dne 3. 8. 2011;
7.    odločbo št. 356-02-1082/2005, z dne 23. 1. 2008.

Organ je vse tri zahteve prosilca zavrnil z odločbo št. 090-18/2011-225, z dne 21. 11. 2011, v kateri je navedel, da se zahteve prosilca nanašajo na inšpekcijske zadeve, ki se vodijo zoper določene fizične osebe. Organ se je v odločbi skliceval na obstoj osebnih podatkov v zahtevanih dokumentih in navedel, da je dolžan varovati osebne podatke inšpekcijskih zavezancev na način, da ne pride do posegov v njihovo zasebnost in dostojanstvo. Organ je v odločbi poudaril, da je prosilec v svoji zahtevi sam navedel ime inšpekcijskega zavezanca  in številko inšpekcijske zadeve (356-02-1082/2005). Organ je ocenil da zato delni dostop po  7. členu ZDIJZ ni mogoč in da prikritje osebnih podatkov v kopijah zahtevanih dokumentov ne bi imelo nobenega učinka, zato tudi varstvo osebnih podatkov ne bi bilo zagotovljeno. S posredovanjem zahtevanih dokumentov bi obstajala tudi nevarnost nedovoljenega posega v zasebnost določenega inšpekcijskega zavezanca s strani tretjih oseb, ki niso stranke inšpekcijskega postopka. Organ je navedel, da se enaka obrazložitev nanaša tudi na zahtevo prosilca, z dne 17. 10. 2011, kjer sta fizični osebi določljivi. Organ je v odločbi poudaril tudi, da inšpekcijska postopka v Vodicah in v primeru … še nista zaključena in, da bi posredovanje zahtevanih listin in podatkov škodovalo sami izvedbi upravnega postopka. Organ se je v določbi tako skliceval na obstoj izjeme iz 7. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je svojo odločitev zaključil z navedbo, da prosilcu ni dolžan odgovarjati na postavljena vprašanja.

Prosilec je dne 24. 11. 2011 na organ naslovil pritožbo zoper odločbo št. 090-18/2011-225, z dne 21. 11. 2011, v kateri je navedel, da organ »nagaja« in namerno zavlačuje čas odgovarjanja na zanj neprijetna vprašanja, s čimer krši Uredbo o upravnem poslovanju. Prosilec se v svoji pritožbi sklicuje na ravnanje organa v zvezi z njegovo vlogo, katero je organ zavrnil, namesto da bi jo odstopil organu, v čigar pristojnosti je vsebina vloge. Po navedbah prosilca bi moral organ ne le odločiti na podlagi ZDIJZ, temveč pri odločanju upoštevati tudi njegov pravni interes kot stranke v postopku v zadevi IRSOP št. 356-02-72/2004. Po navedbah prosilca bi moral organ primarno odločiti na podlagi ZDIJZ, v kolikor bi pa ugotovil neobstoj pravnega temelja, bi moral nadalje odločati ob upoštevanju pravnega interesa.

Pooblaščenec je dne 30. 11. 2011 prejel dopis organa št. 090-18/2011-241, z dne 28. 11. 2011, s katerim je Pooblaščencu na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Ker je Pooblaščenec ob obravnavanju pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi dokumenti, ki se tičejo zadeve, je z dopisom št. 090-263/2011/2, z dne 13. 12. 2011 pozval organ, da mu posreduje dokumente, ki jih je v predmetnih zadevah zahteval prosilec. Organ je na podlagi prejetega poziva Pooblaščenca predlagal izvedbo ogleda in camera.

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in vpogleda v vsebino zahtevanih dokumentov je Pooblaščenec dne 19. 12. 2011 pri organu opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP. Pooblaščenec je na ogledu in camera v spis vzel zapisnik, ki izkazuje datum, kdaj je bil uveden inšpekcijski postopek zoper brata in očeta glavne inšpektorice Aleksandre Velkavrh (gre za zapisnik z dne 10. 11. 2009 iz spisa št. 06122-2996/2009), zapisnik gradbenega inšpektorja, ki je prvotno uvedel postopek zaradi črne gradnje … na nezazidljivem kmetijskem zemljišču sredi Polhograjskih dolomitov (gre za zapisnik št. 356-02-1082/2005-3 z dne 24. 3. 2005), odločbo št. 356-02-1082/2005, z dne 23. 1. 2008 in zapisnik kontrolnega inšpekcijskega pregleda, z dne 3. 8. 2011. Organ je glede zahteve po pojasnilih prosilca glede delovanja Iztoka Rusa pojasnil, da organ za posamezna dejanja v inšpekcijskem postopku ne izdaja pooblastil in da inšpektor Iztok Rus vodi predmetno zadevo, ker mu je bila dodeljena oz. je bila nanj signirana. Organ je pojasni tudi, da ne razpolaga z dokumentom, ki bi izkazoval časovno obdobje, od kdaj do kdaj je na predmetni zadevi v Vodicah deloval inšpektor Iztok Rus, saj je datum signiranja razviden iz računalniške evidence Spis 4, zato ga ni možno oblikovati kot dokument. Organ je še pojasnil, da predmetna zadeva še ni zaključena, zato tudi ni mogoče ugotoviti, koliko časa je Iztok Rus dejansko delal na predmetni zadevi. Nadalje je organ pojasnil, da zadeva inšpektorju Tomažu Miklavčiču ni bila odvzete, temveč je bila le presignirana na drugega inšpektorja oz. je bila dodeljena v reševanje Tanji Verljen.

Pooblaščenec je na podlagi opravljenega ogleda in camera, prosilcu poslal zapisnik ter ga na podlagi določb 9. člena ZUP, v povezavi s 1. odstavkom 254. člena ZUP, pozval, da posreduje morebitne ugovore oz. nasprotne argumente ter, da se pisno izreče o navedenih ugotovitvah Pooblaščenca z ogleda in camera.

Prosilec je dne 23. 12. 2012 na Pooblaščenca naslovil odgovor na poziv, pri čemer se z navedbami organa, ki so podane v zapisniku, delno ne strinja. Prosilec je svoje pripombe podal zgolj zoper del zapisnika, ki se nanaša na delovanje inšpektorja Iztoka Rusa, kjer je navedel, da gre za kontradiktornost organa, kjer organ na eni strani zatrjuje, da se inšpektor ne pooblasti po posamezni zadevi, istočasno pa izpostavi signiranje posamezne zadeve na inšpektorja. Poleg tega je prosilec navedel tudi, da se organ v delu zapisnika, ki se nanaša na čas delovanja inšpektorja Iztoka Rusa, spreneveda in da bi organ moral podati konkreten odgovor, ki bi izkazoval, od kdaj inšpektor Iztok Rus dejansko dela na zadevi. Nenazadnje se prosilec tudi glede dela zapisnika, ki se nanaša na dodelitev zadeve Tanji Verljen, sklicuje na sprenevedanje organa.

Pritožba je delno utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec mora v skladu z drugim odstavkom 238. člena ZUP v pritožbi navesti, zakaj odločbo izpodbija.

Kot izhaja iz vložene pritožbe, se prosilec pritožuje zoper odločbo organa št. 090-18/2011-225, z dne 21. 11. 2011, s katero je organ odločil o zahtevah prosilca, z dne 17. 10. 2011, 16. 10. 2011 in 9. 11. 2011. Pooblaščenec tako ugotavlja, da je predmet njegove presoje navedena odločba organa.

Dokumenti ki se nanašajo na odvzem zadeve Tomažu Miklavčiču in dodelitev zadeve v odločanje Tanji Varljen

V izpodbijani odločbi št. 090-18/2011-225, z dne 21. 11. 2011 je organ svojo odločitev oprl na neobstoj zahtevanih dokumentov oz. na dejstvo, da v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosilcu ni dolžan sestavljati odgovorov na vprašanja ter tako ugotovil, da zahteva prosilca v tem delu ne izpolnjuje kriterijev za obstoj informacij javnega značaja. Pooblaščenec ugotavlja, da je prosilec v svoji zahtevi resnično organu postavil naslednja vprašanja: kaj je vzrok, da je bila predmetna zadeva odvzeta Tomažu Miklavčiču, ali obstaja dokument, ki izkazuje odvzem predmetne zadeve iz odločanja Tomaža Miklavčiča ter ali obstaja dokument, ki izkazuje zadolžitev/prevzem predmetne zadeve v odločanje Tanji Varljen. Prosilec pa je pri vsakem vprašanju tudi navedel, da želi pridobiti dokument, iz katerega bi bilo mogoče pridobiti odgovore na zastavljena vprašanja.

Pooblaščenec je že večkrat zapisal, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, izhaja sicer obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa Pooblaščenec opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga.

Organ se je na ogledu in camera skliceval na neobstoj dokumentov, ki bi jih bilo mogoče dobiti na podlagi zahtevanih pojasnil prosilca. Organ je namreč pojasnil, da predmetna zadeva inšpektorju ni bila odvzeta, temveč je bila le presignirana oz. dodeljena v reševanje drugemu inšpektorju. Organ je pojasnil, da ob signiranju oz. dodeljevanju zadev v reševanje ne ustvari nobenega dokumenta, s katerim bi bilo mogoče zadostiti zahtevi prosilca.

Signiranje oz. dodeljevanje zadev v reševanje, na katerega se sklicuje organ, je podrobneje urejeno z Uredbo u upravnem poslovanju (Uradni list RS št. 20/2005, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Uredba), in sicer v členih 121., 122 in 123. Iz drugega in tretjega odstavka 121. člena Uredbe izhaja, da postopek dodeljevanja in pooblastila v zvezi z dodeljevanjem odredi predstojnik oziroma vodja notranje organizacijske enote. Zadeve, ki jih organ rešuje po ustaljenem postopku, glavna pisarna v skladu z notranjimi pravili organa o načinu dodeljevanja in o pooblastilih v zvezi z dodeljevanjem, pošlje v reševanje neposredno notranji organizacijski enoti ali javnemu uslužbencu, odgovornemu za reševanje zadeve. Če se zadeva pošlje v reševanje neposredno javnemu uslužbencu, odgovornemu za reševanje zadeve, se zadeva označi s signirnim znakom, ki poleg označbe organizacijske enote vsebuje tudi znak delovnega mesta (popolno dodeljevanje). Pooblaščenec je pregledal tudi ostale določbe Uredbe in ugotovil, da ni nikjer posebej urejenega postopka dodeljevanja že odprte zadeve drugemu javnemu uslužbencu.

Na podlagi navedenega Pooblaščenec ne vidi razumnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa o neobstoju zahtevanih dokumentov. Pooblaščenec tako ugotavlja, da ni neposredne zakonske oz. podzakonske podlage, ki bi organu nalagala obveznost obstoja konkretnih dokumentov oz. informacij, ki so predmet zahteve prosilca. Pooblaščenec ob reševanju pritožbe prosilca tudi ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da organ dejansko ne razpolaga z dokumenti, ki jih je v tem delu zahteval prosilec, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Pooblaščenec je posledično pritožbo prosilca v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. čl. ZUP, zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo organa.

Zapisniki in odločba inšpekcijskih postopkov

Prosilec je v svojih zahtevah od organa zahteval pridobitev zapisnika, ki izkazuje datum, kdaj je bil uveden inšpekcijski postopek zoper brata in očeta glavne inšpektorice Aleksandre Velkavrh (gre za zapisnik z dne 10. 11. 2009 iz spisa št. 06122-2996/2009), zapisnik gradbenega inšpektorja, ki je prvotno uvedel postopek zaradi črne gradnje … na nezazidljivem kmetijskem zemljišču sredi Polhograjskih dolomitov (gre za zapisnik št. 356-02-1082/2005-3 z dne 24. 3. 2005), zapisnik kontrolnega inšpekcijskega pregleda, z dne 3. 8. 2011 in odločbo št. 356-02-1082/2005, z dne 23. 1. 2008. Organ je zahtevo prosilca v tem delu zavrnil s sklicevanjem na obstoj izjeme iz 3. in 7. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ v tem delu zahteve prosilca ni zanikal obstoja zahtevanih dokumentov. Pooblaščenec je zahtevane dokumente od organa tudi pridobil na ogledu in camera.

V nadaljevanju je Pooblaščenec ugotavljal, ali glede navedenih dokumentov obstajata izjemi od prostega dostopa do informacij javnega značaja, na kateri se je skliceval organ v izpodbijani odločbi.

Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na obstoj izjeme po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ glede izjeme varstva osebnih podatkov torej napoti na Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list, št. 94/07 – UPB1;  v nadaljevanju ZVOP-1).

V skladu s 6. členom ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljenih v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom.

Pri pregledu zahtevanih dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da vsi zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke uslužbencev organa in osebne podatke inšpekcijskih zavezancev oz. investitorjev. Pri tem Pooblaščenec opozarja na določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se, ne glede na morebiten obstoj izjem iz prvega odstavka 6. člena  ZDIJZ (torej tudi v primeru obstoja izjeme varstva osebnih podatkov), dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Pri pregledu zahtevanih dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da vsebujejo zahtevani dokumenti podatke o imenu in priimku posameznega javnega uslužbenca oz. inšpektorja, ti podatki pa nedvomno predstavljajo podatke javnih uslužbencev v zvezi z njihovimi delovnimi obveznostmi in torej ne gre za varovane osebne podatke.

Poleg tega pa zahtevani dokumenti vsebujejo tudi osebne podatke inšpekcijskih zavezancev oz. investitorjev, in sicer njihovo osebno ime in naslov bivališča. Pooblaščenec ugotavlja, da osebno ime in naslov bivališča posameznega inšpekcijskega zavezanca oz. investitorja že sami po sebi omogočajo določljivost posameznika, na katerega se zahtevani dokumenti nanašajo, zaradi česar gre v tem delu, ob upoštevanju definicije osebnega podatka iz 1. točke 6. člena ZVOP-1, za osebne podatke. Pooblaščenec ob upoštevanju 9. člena ZVOP-1 ugotavlja tudi, da ne obstaja zakonska podlaga, ki bi dopuščala takšno obdelavo osebnih podatkov, obdelava osebnih podatkov na podlagi osebne privolitve posameznika pa v konkretnem primeru ni mogoča. Navedeno torej pomeni, da razkritje tovrstnih osebnih podatkov javnosti ni dopustno, zaradi česar bi, če bi osebne podatke investitorjev oz. inšpekcijskih zavezancev razkrili javnosti, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov v smislu 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. 

Dejstvo, da prosilec to osebo pozna oz. ve, na koga se ti dokumenti nanašajo, ne vpliva na stališče o nedopustnosti razkritja, saj se razkritje presoja z vidika javnosti (kriterij univerzalnega prosilca) in ne zgolj z vidika konkretnega prosilca. Z delnim dostopom organ javnosti ne razkrije varovanih osebnih podatkov inšpekcijskega zavezanca oz. investitorja. Sklepanje, da se odobreni dokumenti nanašajo na točno določeno osebo, je prepuščeno prosilcu. Ta v okviru nadaljnje obdelave dokumentacije tudi ne sme dokumentov distribuirati drugim tako, da razkrije, na katerega posameznika se dokumenti nanašajo. Učinek odločitve o dostopnosti dokumentov, ki vsebuje osebne podatke mora biti enak erga omnes, tj. enak nasproti kateremu koli prosilcu. Tudi kateremu koli drugemu prosilcu, ki inšpekcijskega zavezanca oz. investitorja ne pozna, bi bili dokumenti razkriti na enak način kot konkretnemu prosilcu. Rezultat odločanja po ZDIJZ (presojanja obstoja izjeme varstva osebnih podatkov) ne more biti različen za različne prosilce. Ob doslednem upoštevanju kriterija univerzalnega prosilca je lahko odločitev samo univerzalna – tj. da se delni dostop lahko izvede, ne glede na to, ali konkretni prosilec (glede na sklepanje in navedbe v zahtevi) ve, na koga se dokumenti nanašajo. V postopku po ZDIJZ ni pomembno, kdo je prosilec, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo. Če bi torej katera druga oseba od organa zahtevala dostop do istih dokumentov, bi se moral dostop dovoliti (oz. zavrniti) pod enakimi pogoji, kot v konkretnem primeru prosilcu.

Pooblaščenec tako ugotavlja, da je iz zahtevanih dokumentov mogoče izločiti identifikacijske osebne podatke tako, da preostali podatki nimajo več narave osebnih podatkov (tj. podatkov, ki se nanašajo na točno določenega inšpekcijskega zavezanca oz. investitorja). Zato je mogoče in treba prosilcu zagotoviti delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ in vseeno ohraniti »zaupnost« dokumentov. To zaupnost je treba razumeti v smislu, da se z delnim dostopom ohrani varstvo osebnih podatkov posameznika. Organ je tako dolžan z eno od možnih tehnik anonimizacije prekriti varovane osebne podatke, v preostalem delu pa prosilcu omogočiti seznanitev s zahtevanimi dokumenti, in sicer na način in v obsegu, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval tudi na obstoj izjeme po 7. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.

Za obstoj te izjeme sta kumulativno potrebna dva pogoja:
-    zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega upravnega postopka,
-    razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka.

Pri preizkusu obstoja prvega pogoja Pooblaščenec ugotavlja, da so zahtevani dokumenti nastali pri organu v posameznem inšpekcijskem postopku. Inšpekcijski postopek je upravna zadeva, v kateri organ odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih fizične ali pravne osebe oz. drugih strank na področju upravnega prava, zaradi česar nedvomno veljajo pravila upravnega postopka. Ker posamezen inšpekcijski postopek še ni pravnomočno končan, je prvi pogoj za obstoj navedene izjeme izpolnjen. Pri presoji utemeljenosti obstoja navedene izjeme, pa je potrebno opraviti še test škode, s katerim se ugotovi ali bi z razkritjem informacij, ki jih zahteva prosilec, nastala škoda za izvedbo upravnega postopka. Zavezani organ tako dostop do informacij lahko zavrne, če bi njihovo razkritje ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oz. povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128). Ogrožen mora biti torej sam upravni postopek, da lahko govorimo o obstoju izjeme, zato se pri tej presoji ne spuščamo v vprašanje škode, ki bi lahko nastala subjektom, navedenim v zahtevanem dokumentu, ali drugim postopkom (npr. kazenski ali odškodninski postopek).

Organ v izpodbijani odločbi ni pojasnil, kako bi razkritje zahtevanih informacij lahko vplivalo na izvedbo konkretnega upravnega postopka oz. kakšna škoda bi nastala izvedbi konkretnega postopka. Ogrozitev izvedbe upravnega postopka mora namreč biti dejanska, ne le hipotetična s sklicevanjem na materialni predpis. Organu tako v konkretnem primeru ni uspelo izkazati niti možnosti nastanka škode, niti pojasniti narave škode, ki bi nastala z razkritjem zahtevanih informacij. Pooblaščenec zato zaključuje, da izjema po 7. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru ni podana.

V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne, saj je Pooblaščenec ugotovil, da je prosilec v svojih zahtevah od organa želel pridobiti pojasnila in odgovore na vprašanja. Pooblaščenec poudarja, da kot izhaja iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, organu ni potrebno ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nima. To pomeni, da lahko organ zahtevo v primeru, če z dokumentom ne razpolaga, zavrne, ker dokumenta nima in se mu zato ni treba sklicevati na obstoj izjem. Prav tako odgovori na vprašanja oz. pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj, ne predstavljajo informacije javnega značaja, zato organi, zavezanci po ZDIJZ, nimajo dolžnosti, da prosilcem odgovarjajo na vprašanja ter da dajejo pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza.

Pooblaščenec je na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP delno ugodil pritožbi prosilca in delno odpravil odločbo organa ter odločil o zadevi. Organ je dolžan prosilcu posredovati zahtevane informacije javnega značaja, na način kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan to izvršiti v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe. V delu pritožbe prosilca, ki se nanaša na varovane osebne podatke, vsebovane v zahtevani dokumentaciji, v delu pritožbe, ki se nanaša na posredovanje fotokopij dokumentov ki izkazujejo odvzem zadeve Tomažu Miklavčiču in dodelitev zadeve v odločanje Tanji Varljen, v delu, v katerem drugi dokumenti ne obstajajo in v delu, kjer je prosilec od organa zahteval pridobitev odgovorov na vprašanja, je Pooblaščenec, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil (kot izhaja iz 2. tč. izreka).

V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali, zato Pooblaščenec o njih ni odločal.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
       

Postopek vodila:
Nina Komočar, dipl.upr.ved.,
Raziskovalka Pooblaščenca                              
                     
                                     

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka