Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Prosilec - Inšpektorat za okolje in prostor

+ -
Datum: 11.07.2012
Številka: 090-252/2011/8
Kategorije: Ali dokument obstaja

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil več zahtev, o katerih je organ odločil v treh postopkih ter vse zahteve v celoti zavrnil. Prosilec se je v pritožbah skliceval na določbe ZUP in Uredbe o upravnem poslovanju, po katerih je organ dolžan postopati in odgovarjati na zastavljena vprašanja. Pooblaščenec je vse tri pritožbene postopke s sklepom združil v enega ter vse tri pritožbe v celoti zavrnil. Pooblaščenec je namreč v večini zahtev prosilca ugotovil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti in da je prosilec večinoma zahteval pojasnila in odgovore na vprašanja. Organi so dolžni prosilcem omogočiti dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, z namenom da bi zadostili zahtevi prosilca. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije in ne na odgovarjanje na zastavljena vprašanja.




ODLOČBA:
Številka: 090-252/2011/8
Datum: 12. 7. 2012

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … zoper odločbo št. 090-18/2011-207, z dne 15. 11. 2011, odločbo št. 090-18/2011-212, z dne 16. 11. 2011 in odločbo št. 090-18/2011-181, z dne 10. 11. 2011, vse odločbe je izdal Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Dunajska 47, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O :

1.    Pritožba prosilca zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, št. 090- 18/2011-207, z dne 15. 11. 2011, se kot neutemeljena zavrne.

2.    Pritožba prosilca zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, št. 090-18/2011-212, z dne 16. 11. 2011, se kot neutemeljena zavrne.

3.    Pritožba prosilca zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, št. 090- 18/2011-181, z dne 10. 11. 2011, se kot neutemeljena zavrne.

4.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 7. 11. 2011, 8. 11. 2011, 18. 11. 2011 in 14. 10. 2011 na organ naslovil več zahtev  za dostop do informacij javnega značaja, in sicer:
1.    pravni temelj, na podlagi katerega je za zadevo RS MOP IRSOP št. 356-02/72/2004 Iztok Rus ponovno odprl primer št. 356-02-72/2004 ter pravno utemeljitev, iz katere bo mogoče ugotoviti, da delovanje po zadevi RS MOP IRSOP Iztoka Rusa izpolnjuje pogoj 2. odstavka 37. člena ZUP;
2.    uradni odgovor po vsaki prijavi/uradnem zaznamku posebej, kje so pristale vse uradne prijave/uradni zaznamki, ki jih je prosilec sam, ali skupaj z ženo, osebno podal pod št. 356-02-72/2004, predvsem uradne zaznamke/prijave, ki pod klavzulo preteče kazni 500,00€ in, ki obravnavajo uradne prijave različnih črnih gradenj;
3.    podatek o tem, ali ima najbližja rodbinska žlahta glavne inšpektorice Aleksandre Velkavrh vikend v Triglavskem narodnem parku;
4.    vsa zaprosila za asistenco policije, ki jih je izdal/podpisal Iztok Rus, in sicer od leta 2006 do 18. 10. 2011 ter vsa zaprosila za asistenco policije, ki jih je izdal/podpisal Iztok Rus v času njegovega službovanja pred letom 2006;
5.    pravni/zakonski temelj, iz katerega je mogoče ugotoviti razlog da bo gradbena inšpektorica Vesela Baroš na podlagi gradbenega dovoljenja za enostanovanjski objekt na jarški c. 10 v Ljubljani namesto rušenja dopustila legalizacijo, pojasnilo zakaj ne gre za legalizacijo štirinajst ali pa šestnajst stanovanjskega objekta ter podatek o tem, po katerem pravnem/zakonskem ključu izjeme bo inšpektorica Vesela Baroš namesto rušenja dopustila legalizacijo sporne gradnje objekta;
6.    pravni/zakonski temelj, na podlagi katerega je gradbena inšpektorica Vesela Baroš odredila časovno razliko 30 dni med odklopom elektrike in nameravanim odklopom elektrike na objektu Jarška c. 10 v Ljubljani, pravni/zakonski temelj, na podlagi katerega je gradbena inšpektorica Vesela Baroš izdala odločbo tri mesece pred zahtevanim odklopom elektrike na objektu Jarška c. 10 v Ljubljani in prani/zakonski temelj, na podlagi katerega je gradbena inšpektorica Vesela Baroš izdala odločbo za odklop vode na objektu Jarška c. 10 v Ljubljani.

Organ je prve tri zahteve prosilca zavrnil z odločbo št. 090-18/2011-207, z dne 15. 11. 2011, v kateri je navedel, da organ po ZDIJZ ni dolžan prosilcu sestavljati odgovorov na vprašanja, ustvariti ali pridobiti novega dokumenta, obnoviti ali nadomestiti dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov. Organ je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ ugotovil, da zahteve prosilca ne izpolnjujejo kriterijev za obstoj dokumentov oz. informacij javnega značaja, zato je vse tri zahteve prosilca zavrnil.

Organ je tudi četrto zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 090-18/2011-212, z dne 16. 11. 2011, v kateri je navedel, da ne vodi evidence dokumentarnega gradiva na način, ki bi omogočil pridobivanje dokumentov na podlagi posameznih kriterijev (npr. asistenca policije, zaprosilo za asistenco policije, ipd.) ali po vrstah posamičnih aktov ali dokumentov, ali po vrstah dokumentov, izdanih v določenem obdobju. Organ namreč za vsako posamezno zadevo odpre spis na določenega inšpekcijskega zavezanca.

Organ je z odločbo št. 090-18/181, z dne 10. 11. 2011 zavrnil tudi peto in šesto zahtevo prosilca. V obrazložitvi odločbe je organ ponovno pojasnil, da ni dolžan sestavljati odgovorov na vprašanja ter, da sta bila prosilcu predhodno že poslana dva dokumenta, in sicer mu je bil z odločbo št. 090-18/2011-100, z dne 15. 9. 2011 poslan dokument glede odklopa električne energije (t.j. odločba št. 06122-535/2008-216, z dne 9. 6. 2011), z dopisom št. 090-18/2011-148, z dne 21. 10. 2011 pa mu je bil poslan dokument glede odklopa od vodovodno-kanalizacijskega omrežja (t.j. odločba št. 06122-353/2008-234, z dne 19. 9. 2011). V teh dveh dokumentih so navedene tudi pravne podlage, na podlagi katerih sta bila izdana. V nadaljevanju obrazložitve odločbe je organ ugotovil, da na podlagi določb 4. člena ZDIJZ, zahteve prosilca ne izpolnjujejo kriterijev za obstoj dokumentov oz. informacij javnega značaja, zato je obe zahtevi prosilca zavrnil.

Prosilec je dne 16. 11. 2011 na organ naslovil pritožbo zoper odločbo št. 090-18/2011-207, z dne 15. 11. 2011, v kateri je navedel, da organ nagaja in namerno zavlačuje čas odgovarjanja na zanj neprijetnih vprašanj, s čimer krši Uredbo o upravnem poslovanju. Prosilec se v svoji pritožbi sklicuje na ravnanje organa v zvezi z njegovo vlogo, katero je organ zavrnil, namesto da bi jo odstopil organu, v čigar pristojnosti je vsebina vloge. Po navedbah prosilca bi moral organ ne le odločiti na podlagi ZDIJZ, temveč pri odločanju upoštevati tudi njegov pravni interes kot stranke v postopku v zadevi IRSOP št. 356-02-72/2004. Po navedbah prosilca bi moral organ primarno odločiti na podlagi ZDIJZ, v kolikor bi pa ugotovil neobstoj pravnega temelja, bi moral nadalje odločati ob upoštevanju pravnega interesa. Prosilec je dne 17. 11. 2011 in 16. 11. 2011 na organ naslovil tudi pritožbi zoper določbo št. 090-18/2011-212, z dne 16. 11. 2011 in odločbo št. 090-18/2011-181, z dne 10. 11. 2011. V obeh navedenih pritožbah se sklicuje na ravnanje uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja in upoštevanje pravnega interesa kot stranke postopka v zadevi IRSOP št. 356-02-72/2004.

Pooblaščenec je dne 24. 11. 2011 prejel dopis organa št. 090-18/2011-231, z dne 23. 11. 2011, s katerim je Pooblaščencu na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Pooblaščenec je ob prejemu dopisa organa in pritožbe prosilca ugotovil, da so izpolnjeni pogoji za združitev vseh treh zadev v en postopek, o čemer je izdal sklep št. 090-252/2011/2, z dne 8. 12. 2011.

Ker je Pooblaščenec ob obravnavanju pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi dokumenti, ki se tičejo zadeve, je z dopisom št. 090-252/2011/3, z dne 13. 12. 2011 pozval organ, da mu posreduje dokumente, ki jih je v predmetnih zadevah zahteval prosilec. Organ je na podlagi prejetega poziva Pooblaščenca predlagal izvedbo ogleda in camera.

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in vpogleda v vsebino zahtevanih dokumentov je Pooblaščenec dne 19. 12. 2011 pri organu opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP. Organ je na ogledu in camera pojasnil, da ne razpolaga z dokumentom, na podlagi katerega je za zadevo RS MOP IRSOP št. 356-02/72/2004 Iztok Rus ponovno odprl primer št. 356-02-72/2004, saj se posamezna zadeva dodeli v reševanje s signiranjem zadeve na določenega javnega uslužbenca. Organ je nadalje pojasnil, da ne razpolaga z dokumentom, iz katerega bo mogoče ugotoviti, da delovanje po zadevi RS MOP IRSOP Iztoka Rusa izpolnjuje pogoj 2. odstavka 37. člena ZUP, saj inšpektor Iztok Rus ne izpolnjuje pogojev iz 35. člena ZUP oz. 2. odstavka 37. člena ZUP. Organ je v zvezi z zadevo pojasnil, da ne razpolaga z dokumentom, ki bi izkazoval dokument oz. uradni odgovor po vsaki prijavi/uradnem zaznamku posebej, kje so pristale vse uradne prijave/uradni zaznamki, ki jih je prosilec sam ali skupaj z ženo osebno podal pod št. 356-02-72/2004, predvsem uradne zaznamke/prijave, ki pod klavzulo preteče kazni 500,00€ obravnavajo uradne prijave različnih črnih gradenj. Prijave, ki jih je podal prijavitelj, po navedbah organa niso knjižene v spis št. 356-02-72/2004, temveč se vse podane prijave knjižijo pod druge številke spisov, ki so nadalje dodeljena posameznim inšpektorjem v reševanje. Zato spis, ki ga navaja prosilec, ne vsebuje nobene prijave, ki bi bila vložena s strani prosilca ali njegove žene.

Organ je glede zaprosil za asistenco policije, izdane s strani inšpektorja iztoka Rusa pojasnil, da ne razpolaga s programom, ki bi mu omogočal iskanje po besedah »zaprosilo za asistenco policije«. Prav tako mu program ne omogoča iskanja po imenu ali nazivu posameznega inšpektorja. Nadalje je organ pojasnil, da je inšpektor iztok Rus v času svojega delovanja izdal samo eno zaprosilo za asistenco policije, in sicer v zadevi 356-02-72/2004, s katero pa prosilec že razpolaga, saj je ta dokument prejel kot stranka postopka v predmetni inšpekcijski zadevi.

Glede posredovanja dokumenta, iz katerega bi bilo mogoče ugotoviti razlog oz. pravni/zakonski temelj, da bo gradbena inšpektorica Vesela Baroš na podlagi gradbenega dovoljenja za enostanovanjski objekt na Jarški c. 10 v Ljubljani, namesto rušenja dopustila legalizacijo, je organ pojasnil, da tovrstni dokument ne obstaja, saj gradbeni inšpektor nima pooblastila, da bi odrejal oz. dopuščal legalizacijo. Nadalje je organ pojasnil, da dokumenti, na podlagi katerega je gradbena inšpektorica Vesela Baroš odredila časovno razliko 30 dni med odklopom elektrike in nameravanim odklopom elektrike na objektu Jarška c. 10 v Ljubljani, dokument, na podlagi katerega je gradbena inšpektorica Vesela Baroš izdala odločbo tri mesece pred zahtevanim odklopom elektrike na objektu Jarška c. 10 v Ljubljani ter dokument, na podlagi katerega je gradbena inšpektorica Vesela Baroš izdala odločbo za odklop vode na objektu Jarška c. 10 v Ljubljani, izhajajo iz izdane odločbe inšpektorja in zakonskega temelja. Inšpektor namreč v vsakem primeru odloči ob upoštevanju vseh dokazov v spisu in stanju zadeve v celoti.

Pooblaščenec je na podlagi opravljenega ogleda in camera, prosilcu poslal zapisnik ter ga na podlagi določb 9. člena ZUP, v povezavi s 1. odstavkom 254. člena ZUP pozval, da posreduje morebitne ugovore oz. nasprotne argumente ter, da se pisno izreče o navedenih ugotovitvah Pooblaščenca z ogleda in camera.

Prosilec je dne 23. 12. 2011 na Pooblaščenca naslovil odgovor na poziv, pri čemer se z navedbami organa, ki so podane v zapisniku, ne strinja. Prosilec je v svojem dopisu navedel, da bi se moral organ glede signiranja zadev izkazati z navodilom ali aktom, ki bi izkazoval tovrstno dejanje. Glede vloženih prijav je prosilec navedel, da jih je vložil približno deset in da ga zanima, kaj je organ na podlagi posamezne prijave storil oz. katera dejanja postopka je opravil. Prosilec je glede navedb organa, da ne razpolaga s programom, ki bi mu omogočal iskanje po besedah »zaprosilo za asistenco policije« predlagal, da organ sam vpraša inšpektorja Iztoka Rusa, koliko rušitev v vrednosti 500,00€ je izvedel v svoji karieri. Priporoča, da jih navede poimensko in pri vsaki naj navede okvirno vrednost rušitve.

Pritožba zoper odločbo, št. 090 - 18/2011-207, z dne 15. 11. 2011, ni utemeljena.
Pritožba zoper odločbo, št. 090 - 18/2011-212, z dne 16. 11. 2011, ni utemeljena.
Pritožba zoper odločbo, št. 090 - 18/2011-181, z dne 10. 11. 2011, ni utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec mora v skladu z drugim odstavkom 238. člena ZUP v pritožbi navesti, zakaj odločbo izpodbija.

Kot izhaja iz vloženih pritožb, se prosilec pritožuje zoper odločbe organa št. 090-18/2011-207, z dne 15. 11. 2011, št. 090-18/2011-212, z dne 16. 11. 2011 in št. 090-18/2011-181, z dne 10. 11. 2011, s katerimi je organ odločil o zahtevah prosilca, z dne 7. 11. 2011, 8. 11. 2011 18. 11. 2011 in 14. 10. 2011. Pooblaščenec tako ugotavlja, da so predmet njegove presoje navedene odločbe.

K 1. točki izreka

V izpodbijani odločbi št. 090- 18/2011-207, z dne 15. 11. 2011 je organ svojo odločitev oprl na dejstvo, da v postopku dostopa do informacij javnega značaja, prosilcu ni dolžan sestavljati odgovorov na vprašanja, ustvariti ali pridobiti novega dokumenta, obnoviti ali nadomestiti dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov ter tako ugotovil, da zahteva prosilca ne izpolnjuje kriterijev za obstoj informacij javnega značaja.

Pooblaščenec je presodil, da je prosilec v večjem delu svoje vloge dejansko prosil za pojasnila in odgovore na zastavljena vprašanja. Pooblaščenec je že večkrat zapisal, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, izhaja sicer obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa Pooblaščenec opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga.

Prosilec je s svojo prvo zahtevo zahteval pridobitev pravnega temelja, iz katerega bi bilo mogoče ugotoviti, da je za zadevo RS MOP IRSOP št. 356-02/72/2004 Iztok Rus ponovno odprl primer št. 356-02-72/2004. Kot izhaja iz ugotovitev ogleda in camera, organ ne razpolaga z dokumentom, ki bi izkazoval, zakaj je inšpektor Iztok Rus ponovno odprl primer št. 356-02-72/2004, saj se posamezna zadeva dodeli v reševanje s signiranjem zadeve na določenega javnega uslužbenca.

Signiranje oz. dodeljevanje zadev v reševanje, na katerega se sklicuje organ, je podrobneje urejeno z Uredbo u upravnem poslovanju (Uradni list RS št. 20/2005, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Uredba), in sicer v členih 121., 122 in 123. Iz drugega in tretjega odstavka 121. člena Uredbe izhaja, da postopek dodeljevanja in pooblastila v zvezi z dodeljevanjem odredi predstojnik oziroma vodja notranje organizacijske enote. Zadeve, ki jih organ rešuje po ustaljenem postopku, glavna pisarna v skladu z notranjimi pravili organa o načinu dodeljevanja in o pooblastilih v zvezi z dodeljevanjem, pošlje v reševanje neposredno notranji organizacijski enoti ali javnemu uslužbencu, odgovornemu za reševanje zadeve. Če se zadeva pošlje v reševanje neposredno javnemu uslužbencu, odgovornemu za reševanje zadeve, se zadeva označi s signirnim znakom, ki poleg označbe organizacijske enote vsebuje tudi znak delovnega mesta (popolno dodeljevanje).

Pooblaščenec je pregledal tudi ostale določbe Uredbe in ugotovil, da ni nikjer posebej urejenega postopka ponovnega odprtja zadeve. Na tem mestu Pooblaščenec dodaja, da Uredba ureja upravno poslovanje, ki med drugim obsega upravljanje dokumentarnega gradiva in izvajanje uradnih dejanj. Ker gre v konkretnem primeru za ponovno odprtje inšpekcijskega postopka, je Pooblaščenec pregledal tudi določbe Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/2007- uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZIN). Na podlagi načela samostojnosti (4. člena ZIN) so inšpektorji pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora v okviru svojih pooblastil samostojni. Iz načela samostojnosti pa izhajajo tudi določbe 18. člena ZIN, ki določajo, da inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora samostojno vodi postopek ter izdaja odločbe in sklepe v upravnem in prekrškovnem postopku. Na podlagi navedenega je mogoče sklepati, da so inšpektorji pri določitvah o tem, kdaj bodo ponovno odprli inšpekcijsko zadevo oz. inšpekcijski spis, povsem samostojni in za tovrstno dejanje ne potrebujejo posebnega pooblastila ali zakonske oz. podzakonske podlage. Pooblaščenec tako ugotavlja, da ni neposredne zakonske podlage, ki bi organu nalagala obveznost obstoja konkretnih dokumentov oziroma informacij, ki so predmet zahteve prosilca.

V predmetni zahtevi je prosilec zahteval tudi pravni temelj, iz katerega bo mogoče ugotoviti, da delovanje po zadevi RS MOP IRSOP Iztoka Rusa izpolnjuje pogoj 2. odstavka 37. člena ZUP, ki določa da uradna oseba,  katere izločitev je zahtevala stranka iz kakšnega od razlogov, naštetih v 35. členu tega zakona, ne sme do izdaje sklepa o taki zahtevi opravljati nobenih dejanj v postopku, razen tistih, ki se ne smejo odlagati. Za namen razlage navedene določbe je treba upoštevati še 35. člen ZUP, ki določa, da predstojnik oziroma pooblaščena uradna oseba organa ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku:
1. če je v zadevi, o kateri teče postopek, stranka, soupravičenec oziroma sozavezanec, priča, izvedenec, pooblaščenec ali zakoniti zastopnik stranke;
2. če je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec z njo v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski zvezi, ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza prenehala, ali če z njo živi ali je živela v izvenzakonski skupnosti;
3. če je skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik stranke, njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca;
4. če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji ali je sodelovala pri odločanju.

Organ se je glede predmetne zahteve skliceval na neobstoj zahtevanih dokumentov in na ogledu in camera pojasnil, da inšpektor ne izpolnjuje pogojev iz 35. člena oz. 2. odstavka 37. člena ZUP. V konkretnem primeru, po navedbah organa, dokument, s katerim bi bilo mogoče izkazovati, da je bil Iztok Rus v inšpekcijski zadevi RS MOP IRSOP izločen iz postopka na podlagi zahteve stranke, ne obstaja, saj inšpektor ne izpolnjuje nobenega od štirih razlogov, naštetih v 35. členu ZUP, na podlagi katerega se lahko uradno osebo izloči iz postopka. Inšpektor Iztok Rus torej v času trajanja inšpekcijskega postopka RS MOP IRSOP ni bil nikoli izločen na podlagi zahteve stranke, zato tudi organ nikoli ni izdal dokumenta o izločitvi. Pooblaščenec tako ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa, da inšpektor ne izpolnjuje pogoje za izločitev, zato tudi organ glede izločitve inšpektorja ni izdelal nobenega dokumenta.

V preostalem delu zahteve pa Pooblaščene ugotavlja, da je prosilec od organa dejansko zahteval pridobitev pojasnil in odgovorov na vprašanja.

Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo, kot to pravilno navaja tudi organ v izpodbijani odločbi. Organi v postopku po ZDIJZ prosilcem niso dolžni pripravljati odgovorov na vprašanja, razen takrat, ko le-ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru organ prosilcu posreduje predmetni dokument.

Organ je na ogledu in camera Pooblaščencu pojasnil, da prijave, ki jih je podal prosilec, niso knjižene v spis št. 356-02-72/2004, temveč se vse podane prijave knjižijo pod drugo številko spisa, ki je nadalje dodeljena posameznemu inšpektorju v reševanje. Zato spis, ki ga navaja prosilec, ne vsebuje nobene prijave, ki bi bila vložena s strani prosilca ali njegove žene. Pooblaščenec ne vidi razumnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa o neobstoju dokumentov, ki jih zahteva prosilec in, ki naj bi bili vloženi v spis št. 356-02-72/2004.

Kot izhaja iz 121. člena Uredbe, mora biti delo v organu organizirano tako, da se vsaka zadeva nemudoma dodeli v reševanje (signira) pristojni notranji organizacijski enoti ali pooblaščenemu javnemu uslužbencu. Postopek dodeljevanja in pooblastila v zvezi z dodeljevanjem odredi predstojnik oziroma vodja notranje organizacijske enote. Zadeve, ki jih organ rešuje po ustaljenem postopku, glavna pisarna v skladu z notranjimi pravili organa o načinu dodeljevanja in o pooblastilih v zvezi z dodeljevanjem pošlje v reševanje neposredno notranji organizacijski enoti ali javnemu uslužbencu, odgovornemu za reševanje zadeve. Če se zadeva pošlje v reševanje neposredno javnemu uslužbencu, odgovornemu za reševanje zadeve, se zadeva označi s signirnim znakom, ki poleg označbe organizacijske enote vsebuje tudi znak delovnega mesta (popolno dodeljevanje). Iz navedenega je mogoče ugotoviti, da glavna pisana, po prejemu pošte, le-to posreduje predstojniku oz. vodji, ta pa nato prejeto zadevo dodeli v reševanje posameznemu javnemu uslužbencu. Na podlagi navedenega Pooblaščenec verjame navedbam organa, da so vsako prejeto prijavo prosilca knjižili pod drugo številko in jo nato nadalje razporedili v pristojno reševanje posameznemu javnemu uslužbencu.

Pooblaščenec prav tako verjame navedbam organa, da ne razpolaga s podatkom o tem, ali ima najbližja rodbinska žlahta glavne inšpektorice Aleksandre Velkavrh vikend v Triglavskem narodnem parku. Pooblaščenec ugotavlja, da noben izmed predpisov, na podlagi katerih deluje organ, ne določa, da je le-ta dolžan voditi evidenco objektov, ki so v lasti sorodnikov ali bližnjih družinskih članov zaposlenih pri organu. Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da organ dejansko ne razpolaga z dokumenti, ki jih je v tem delu zahteval prosilec, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Pooblaščenec je posledično pritožbo prosilca zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo organa.

K 2. točki izreka

Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga s zahtevanimi dokumenti, o katerih je organ odločil z odločbo št. 090-18/2011-212, z dne 16. 11. 2011, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Pooblaščenec namreč ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oziroma v dejstvo, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, saj ne vidi razlogov, zakaj bi organ prosilcu prikrival, da z zahtevanimi dokumenti razpolaga.

V izpodbijani odločbi je organ svojo odločitev oprl na dejstvo, da ne vodi evidence dokumentarnega gradiva na način, ki bi omogočal pridobivanje dokumentov na podlagi posameznih kriterijev glede na vsebino akta (npr. asistenca policije, zaprosilo za asistenco policije, ipd.) ali po vrstah posamičnih aktov ali dokumentov, ali po vrstah dokumentov, izdanih v določenem obdobju.

Organi, zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83). Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da ustvari dokumente, ki so predmet zahteve prosilca. Organi so dolžni prosilcu posredovati zahtevane informacije v zahtevani obliki le ob predpostavki, da razpolagajo tako z informacijo kot tudi z ustreznimi napravami, da je priklic zahtevanih informacij mogoč.

Kot izhaja iz ugotovitev ogleda in camera, organu programska oprema ne omogoča iskanja po posameznem inšpektorju. Tako organ, s pomočjo računalniške aplikacije, ne more poiskati vseh dokumentov, s katerimi je inšpektor Iztok Rus zahteval asistenco policije, kot to zahteva prosilec. Dodatno je organ na ogledu in camera pojasnil, da je inšpektor iztok Rus v času svojega delovanja izdal samo eno zaprosilo za asistenco policije, in sicer v zadevi 356-02-72/2004, s katero pa prosilec že razpolaga, saj je ta dokument prejel kot stranka postopka v predmetni zadevi.

Pooblaščenec na podlagi navedenega ne vidi razumnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da s pomočjo računalniške aplikacije ne more najti dokumentov, ki jih je zahteval prosilec. Poleg tega Pooblaščenec verjame navedbam organa, da je Iztok Rus v času svojega delovanja izdal samo eno zaprosilo za asistenco policije ter, da prosilec na podlagi predhodnih postopkov, s tovrstnim dokumentom že razpolaga. Pooblaščenec je posledično pritožbo prosilca zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo organa.
 
K 3. točki izreka

V izpodbijani odločbi je organ svojo odločitev oprl na dejstvo, da v postopku dostopa do informacij javnega značaja, prosilcu ni dolžan sestavljati odgovorov na vprašanja in zbirati informacij ter ugotovil, da zahteva prosilca ne izpolnjuje kriterijev za obstoj informacij javnega značaja.

Pooblaščenec je tudi v tem delu pritožbenega postopka presodil, da je prosilec v svojih zahtevah od organa želel pridobiti pojasnila in odgovore na vprašanja. Pooblaščenec ponovno poudarja, da so organi, zavezani za dostop do informacij javnega značaja, prosilcem omogočiti dostop do že obstoječih dokumentov, niso pa dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.

Kot izhaja iz vložene pritožbe zoper odločbo št. 090- 18/2011-181, z dne 10. 11. 2011 se prosilec pritožuje, ker organ ni odgovoril na konkretna vprašanja, ki so bila postavljena v vloženi zahtevi. Pooblaščenec poudarja, da kot izhaja iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, organu ni potrebno ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nima. To pomeni, da lahko organ zahtevo v primeru, če z dokumentom ne razpolaga, enostavno zavrne, ker dokumenta nima in se mu zato ni treba sklicevati na obstoj izjem. Prav tako odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj, ne predstavljajo informacije javnega značaja, zato organi, zavezanci po ZDIJZ, nimajo dolžnosti, da prosilcem odgovarjajo na vprašanja ter da dajejo pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza.

Organ je na ogledu in camera pojasnil, da ne razpolaga z dokumentom, iz katerega bi bilo mogoče ugotoviti razlog oz. pravni/zakonski temelj, da bo gradbena inšpektorica Vesela Baroš na podlagi gradbenega dovoljenja za enostanovanjski objekt na Jarški c. 10 v Ljubljani, namesto rušenja dopustila legalizacijo. Pooblaščenec po pregledu določb Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGO-1) ugotavlja, da legalizacija objekta predstavlja pridobitev gradbenega dovoljenja, ki se začne na pobudo investitorja in ne na pobudo gradbenega inšpektorja. Tako tudi postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja za legalizacijo nedovoljenih gradenj ni nič drugačen od postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki se začne na zahtevo stranke postopka, torej investitorja oz. lastnika.
Prosilec je zahteval tudi pridobitev zakonskega temelja, na podlagi katerega je gradbena inšpektorica odredila časovno razliko med odkopom elektrike in nameravanim odklopom elektrike, pravni temelj, na podlagi katerega je gradbena inšpektorica izdala odločbo tri mesece pred zahtevanim odklopom elektrike in pravni temelj, na podlagi katerega je gradbena inšpektorica izdala odločbo za odklop vode na istem objektu. Pooblaščenec na tem mestu ponovno ugotavlja, da so inšpektorji, na podlagi določb ZIN, pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora, v okviru svojih pooblastil, samostojni. Inšpektorji samostojno vodijo inšpekcijski postopek ter samostojno izdajajo odločbe in sklepe v upravnem in prekrškovnem postopku. Iz navedenega torej izhaja, da gradbena inšpektorica v konkretnem primeru ni potrebovala posebne zakonske podlage, na podlagi katere je v inšpekcijskem postopku postopala, kot navaja prosilec. Gradbena inšpektorica v okviru izvajanja posameznih dejanj v postopku inšpekcijskega nadzora, ob upoštevanju določb ZIN, ne potrebuje posebnega zakonskega pooblastila. Pooblaščenec zato ugotavlja, da neposredna zakonska podlaga, ki bi organu nalagala obveznost obstoja konkretnih dokumentov oziroma informacij, ki so predmet zahteve prosilca, ne obstaja, saj so inšpektorji pri opravljanju nalog inšpekcijskega postopka samostojni.

Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da organ dejansko ne razpolaga z dokumenti, ki jih je  zahteval prosilec, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Pooblaščenec je posledično pritožbo prosilca zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo organa.

Pooblaščenec v zvezi z vsemi tremi izpodbijanimi odločbami ugotavlja, da so odločbe pravilne in zakonite, pritožbe prosilca pa v celoti neutemeljene, zato je na podlagi 1. odst. 248. člena ZUP odločil, kot izhaja iz izreka.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 - uradno prečiščeno besedilo; ZUT), oproščena plačila upravne takse.

K 4. točki izreka

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato Pooblaščenec o njih ni odločal.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor, in sicer zoper odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska 47, 1000 Ljubljana, št. 090- 18/2011-207, z dne 15. 11. 2011, 090-18/2011-212, z dne 16. 11. 2011 in 090- 18/2011-181, z dne 10. 11. 2011. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



Postopek vodila:
Nina Komočar, dipl.upr.ved.,
Raziskovalka Pooblaščenca                         
                                     

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka