Prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor
+ -Številka: 090-239/2011/5
Kategorije: Ali dokument obstaja
Sodba Upravnega sodišča
POVZETEK
Prosilec je na organ naslovil dve zahtevi za pridobitev informacije javnega značaja, vendar ju je organ zavrnil, saj v postopku dostopa do informacij javnega značaj ni dolžan za prosilca pripravljati odgovorov na vprašanja in v konkretnem primeru ne gre za informacije javnega značaja v smislu določb ZDIJZ. Eno od zahtev je organ zavrnil tud s sklicevanjem na izjemo notranjega delovanja organa. Pooblaščenec je najprej obe pritožbi s sklepom združil v en postopek. Nato je Pooblaščenec ugotovil, da je prosilec v večjem delu svojih vlog organ dejansko prosil za pojasnila in odgovore na vprašanja, vendar pa organ z dokumenti, ki jih je prosilec zahteval v obliki odgovorov na vprašanja, ne razpolaga. Glede prve zahteve prosilca je Pooblaščenec ugotovil, da ima inšpektor neposredno, na podlagi 1. odstavka 18. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru, pooblastilo za opravljanje posameznih dejanja postopka in zato ne potrebuje dodatnega pooblastila predstojnika organa. V drugem delu pa je Pooblaščenec ugotovil, da postopek suspendiranja na področju delovnih razmerij javnih uslužbencev ne obstaja, zato je bilo tudi v tem delu postopka ugotovljeno, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Pooblaščenec je ugotovi, da je izrek obeh izpodbijanih odločb organa pravilen in zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, zato je v obrazložitvi svoje odločbe navedel pravilne razloge, pritožbo prosilca pa zavrnil.
ODLOČBA
Številka: 090-239/2011/5
Datum: 24. 1. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo št. 090-18/2011-155, z dne 28. 10. 2011 in odločbo št. 090-18/2011-187, z dne 11. 11. 2011, obe odločbi je izdal Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Dunajska 47, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O :
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, št. 090- 18/2011-155, z dne 28. 10. 2011, se kot neutemeljena zavrne.
2. Pritožba prosilca zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, št. 090-18/2011-187, z dne 11. 11. 2011, se kot neutemeljena zavrne.
3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je dne 24. 8. 2011 in 12. 10. 2011 na organ naslovil dve zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, in sicer:
1. s prvo zahtevo je prosilec želel prejeti odgovor na vprašanje, ali je IRSOP že začel izdajati pisna pooblastila pooblaščeni osebi naročnika (t.j. IRSOP), kot je navedeno v 3. odstavku 6. člena pogodbe št. 2522-10-000012, z dne 21. 4. 2010 v zvezi z izvedbo del po posamezni izvršbi. V kolikor bi bil odgovor na zastavljeno vprašanje da, je želel prosilec nadalje pojasnilo o tem, kdaj (od kdaj) je začel RS MOP IRSOP izdajati pisna pooblastila pooblaščeni osebi naročnika v zvezi z izvedbo del po posamezni izvršbi. V kolikor bi bil odgovor na zastavljeno vprašanje ne, je želel prosilec pojasnilo o tem, ali je RS MOP IRSOP v letošnjem letu spremenil vsebino 6. člena pogodbe med RS MOP IROSP in pogodbeno izvajalko …;
2. z drugo zahtevo je prosilec želel pridobiti podatek o tem, ali so odgovorne osebe oz. predstojnica RS MOP IRSOP že suspendirale gradbenega inšpektorja Iztoka Rusa.
Organ je prvo zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 090- 18/2011-155, z dne 28. 10. 2011, v kateri je navedel, da organ ni dolžan prosilcu sestavljati odgovorov na vprašanja, ustvariti ali pridobiti novega dokumenta, obnoviti ali nadomestiti dokument, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, temveč skladno z zakonom samo posredovati dokumente, s katerimi razpolaga. Iz odločbe organa izhaja, da je organ isto vlogo prosilca prejel že 25. 8. 2011, na katero mu je odgovoril z dopisom št. 020-28/2011-7, z dne 29. 8. 2011 in sicer, da posebno pisno pooblastilo inšpektorju za izvedbo posamezne izvršbe ni potrebno ter, da je IRSOP za rušitev v letu 2011 sklenil pogodbo z Gradbenim podjetjem …, v kateri je 6. člen pogodbe enak kot v pogodbi za leto 2010.
Organ je tudi drugo zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 090-18/2011-187, z dne 11. 11. 2011, v kateri je navedel, da se zahtevana informacija nanaša na notranje delovanje organa, kar predstavlja izjemo po 6. členu ZDIJZ. Organ je v odločbi navedel, da je suspenz predmet delovnopravnega postopka in, da le-ta pomeni notranje delovanje organa in zato ni predmet informacij javnega značaja. V nadaljevanju odločbe je organ pojasnil, da so dokumenti v delovnopravnih postopkih pridobljeni oz. sestavljeni zaradi notranjega delovanja organa, njihovo razkritje pa bi pomenilo motnje pri delovanju organa. Te motnje so po navedbah organa predvidljive predvsem v smislu, da se v teh postopkih ne bi predložili vsi dokumenti in ne bi podajale določene izjave na zapisnik, v kolikor bi bili lahko ti dokumenti predmet informacij javnega značaja in torej dostopni širši javnosti. Tako organ ne bi imel vseh potrebnih informacij za odločanje, torej ne bi mogel čim bolj popolno raziskati in ugotoviti dejanskega stanja glede očitanih kršitev. Delo organa bi bilo zato po navedbah organa ovirano in bi lahko privedlo do napačne odločitve.
Prosilec je dne 15. 11. 2011 pri organu ustno na zapisnik podal pritožbo zoper izpodbijano odločbo št. 090-18/2011-155, z dne 28. 10. 2011 in odločbo št. 090-18/2011-187, z dne 11. 11. 2011. V pritožbi je prosilec navedel, da kategorično prereka odločbo organa št. 090-18/2011-187, z dne 11. 11. 2011, ker je nekonsistentna še toliko bolj, ker so vloge prosilca opremljene z uvodno notico, to je, da so predmet postopka dostopa do informacij javnega značaja, podrejeno uveljavljenje pravnega interesa, pod-podrejeno stranke v postopku. V nadaljevanju pritožbe je prosilec navedel, da kategorično prereka tudi odločbo organa št. 090-18/2011-155, z dne 28. 10. 2011, ker je nekonsistentna, saj je predmet vloge prosilca vprašanje, ali je organ že začel izdajati pisna pooblastila osebi naročnika, kot je navedeno v 3. odstavku 6. člena pogodbe št. 2522-10-000012, z dne 21. 4. 2010. Prosilec je v pritožbi navedel, da posledično velja, da lahko to predmetno vprašanje postavi, dokler ne bo dobil zadovoljivega odgovora, da se je začela spoštovati in izvajati predmetna enoznačna določba predmetne pogodbe.
Pooblaščenec je dne 18. 11. 2011 prejel dopis organa št. 090-18/2011-216, z dne 16. 11. 2011, s katerim je Pooblaščencu na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Pooblaščenec je ob prejemu dopisa organa in pritožbe prosilca ugotovil, da so izpolnjeni pogoji za združitev obeh zadev v en postopek, o čemer je izdal sklep št. 090-239/2011/2, z dne 23. 11. 2011.
Ker je Pooblaščenec ob obravnavanju pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi dokumenti, ki se tičejo zadeve, je z dopisom št. 090-239/2011/3, z dne 23. 11. 20411 pozval organ, da mu posreduje:
1. pisna pooblastila osebi naročnika, kot je navedeno v 3. odstavku 6. člena pogodbe št. 2522-10-000012, z dne 21. 4. 2010 v zvezi z izvedbo del po posamezni izvršbi;
2. dokument, iz katerega bo mogoče ugotoviti, kdaj je IRSOP začel izdajati ta pooblastila;
3. pogodbo z izvajalko … s.p. (oz. z izvajalcem … d.o.o.) iz leta 2011;
4. dopis št. 020-28/2011-7, z dne 29. 8. 2011;
5. dokumente, ki se nanašajo na suspendiranje gradbenega inšpektorja Iztoka Rusa.
Organ je Pooblaščencu dne 28. 11. 2011 posredoval dopis in dokument št. 020-28/2011-7, z dne 29. 8. 2011 in Pogodbo št. 2522-11-000011, z dne 22. 4. 2011, sklenjeno z Gradbenim podjetjem Bračko d.o.o.. V dopisu je organ pojasnil, da z dokumenti, za katere je Pooblaščenec zaprosil z dopisom št. 090-239/2011/3, z dne 23. 11. 20411, pod točko 1, 2, in 5, ne razpolaga. Organ je pojasnil, da pisno pooblastilo v zvezi z izvedbo del po posamezni izvršbi ni potrebno, saj je pooblaščena oseba naročnika (IRSOP) inšpektor, ki vodi konkreten inšpekcijski postopek. Po navedbah organa inšpektor ne potrebuje posebnega pooblastila za izvedbo posamezne izvršbe. Pri tem je organ dodal, da ni nujno, da inšpekcijsko zadevo od začetka do konca vodi isti inšpektor, temveč se zadeva lahko kasneje dodeli tudi drugemu inšpektorju. Nadalje je organ pojasnil, da dokument, iz katerega je mogoče ugotoviti, kdaj je IRSOP začel izdajati ta pooblastila, ne obstaja. Nazadnje je organ pojasnil, da gradbeni inšpektor Iztok Rus ni v postopku suspenza, zato v zvezi s tem tudi ni nobenih dokumentov.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec mora v skladu z drugim odstavkom 238. člena ZUP v pritožbi navesti, zakaj odločbo izpodbija.
Kot izhaja iz vložene pritožbe, se prosilec pritožuje zoper odločbo organa št. 090-18/2011-155, z dne 28. 10. 2011 in odločbo organa št. 090-18/2011-187, z dne 11. 11. 2011, s katerima je organ odločil o zahtevi prosilca z dne 24. 8. 2011 in 12. 10. 2011. Pooblaščenec ugotavlja, da sta predmet presoje Pooblaščenca izpodbijani odločbi organa, katerima nasprotuje prosilec v pritožbi.
Ker se je organ skliceval na to, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, oz. da gre za informacije, ki so bile sestavljene v zvezi z notranjim delovanjem organa, zahteva in pritožba prosilca pa izhajata iz domneve o obstoju zahtevanih dokumentov, je bilo v pritožbenem postopku treba najprej razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti obstajajo oz., če organ z njim razpolaga.
1. Pisna pooblastila pooblaščeni osebi naročnika (t.j. IRSOP), kot je navedeno v 3. odstavku 6. člena pogodbe št. 2522 10-000012, z dne 21. 4. 2010 v zvezi z izvedbo del po posamezni izvršbi
Organ je v odločbi št. 090-18/2011-155, z dne 28. 10. 2011 dostop do informacij javnega značaja zavrnil, ker se zaprošeni podatki ne nahajajo v obliki dokumentov, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Po mnenju organa informacije, ki jih je zahteval prosilec torej ne izpolnjujejo pogojev za njihovo opredelitev kot informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ.
Pooblaščenec je presodil, da je prosilec v večjem delu svoje vloge dejansko prosil za pojasnila. Pooblaščenec je že večkrat zapisal, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave izhaja sicer obveznosti organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa Pooblaščenec opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga.
Pooblaščenec je tudi večkrat poudaril, da je skladno z namenom ZDIJZ (prispevati k transparentnosti in posledično tudi okrepljene zakonitosti delovanja organov zavezancev) potrebno tolmačiti vloge prosilca čim bolj široko in nerestriktivno, seveda pa upoštevajoč okvire zakona (tako ZDIJZ, ZUP in ostalih relevantnih zakonov). Zato Pooblaščenec meni, da mora organ narediti vse kar je mogoče, da ugotovi, ali je možno vsebino vloge prosilca obravnavati na način, da bi se prosilcu zagotovilo dostop do (že ustvarjenih) dokumentov. Organ ne sme le pavšalno ugotoviti in navesti, da dokument ne obstaja, temveč se mora poglobiti in razmisliti tudi izven okvira samega besedila prosilčevega zahtevka. Tako je potrebno tudi vlogo, v kateri bi prosilec prosil za pojasnilo, razlago, podatke, mnenje, stališče ipd. presoditi v smislu, ali se tovrstne informacije nahajajo v že ustvarjenem dokumentu.
Prosilec je z zahtevo z dne 24. 8. 2011 od organa zahteval posredovanje pisnih pooblastil pooblaščene osebe organa, kot je navedeno v 3. odstavku 6. člena pogodbe, sklenjene med organom in pravno osebo, ki v imenu organa izvaja rušenje objektov in izvedbo drugih del po izvršljivih upravnih odločbah. Iz zahteve prosilca tako izhaja, da želi prejeti pisna pooblastila organa, ki so bila izdana v zvezi z izvedbo del po posamezni izvršbi. Gre torej za pooblastila, ki jih je organ izdal posameznemu inšpektorju, ki vodi konkreten inšpekcijski postopek za izvedbo posamezne izvršbe.
Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo, kot to pravilno navaja tudi organ v izpodbijani odločbi.
Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga s zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Pooblaščenec glede zahtevanih pooblastil inšpektorjev ugotavlja, da ima inšpektor neposredno, na podlagi prvega odstavka 18. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/2007; v nadaljevanju ZIN), pooblastilo, da pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora samostojno vodi postopek ter izdaja odločbe in sklepe v upravnem in prekrškovnem postopku. Inšpektor pridobi to pooblastilo s trenutkom imenovanja in mu ga torej »podeli« že sam zakon in ne predstojnik, slednji pa mu ga tudi ne more odvzeti. Pooblaščenec tako ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oz. v dejstvo, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.
Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Zato Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, ki niso nastali, ne more posredovati.
2. Dokument, ki bi izkazoval, ali so odgovorne osebe oz. predstojnica RS MOP IRSOP že suspendirale gradbenega inšpektorja Iztoka Rusa
Prosilec je z zahtevo, z dne 12. 10. 2011 od organa zahteval podatek o tem, ali so odgovorne osebe oz. predstojnica RS MOP IRSOP že suspendirale gradbenega inšpektorja Iztoka Rusa.
Pooblaščenec je najprej ugotavljal, ali se zoper inšpektorje kot javne uslužbence vodi postopek, posledica katerega je suspendiranje. Pooblaščenec ugotavlja, da niti Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDR), niti Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/2002, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZJU) ne urejata postopka suspendiranja javnega uslužbenca. Pooblaščenec nadalje ugotavlja, da je bila v ZJU urejena zgolj disciplinska odgovornost javnega uslužbenca, vendar je bila le-ta z novelo ZJU-B, ukinjena.
To pa pomeni, da se glede odgovornosti inšpektorjev oz. javnih uslužbencev smiselno uporabljajo določbe ZDR kot splošnega predpisa v razmerju do ZJU na področju delovnih razmerji javnih uslužbencev. ZDR v 1. odstavku 83. člena določa, da mora delodajalec pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v enem letu od prejema pisnega opozorila, razen če ni s kolektivno pogodbo dejavnosti drugače določeno, vendar ne dalj kot v dveh letih. Pooblaščenec ugotavlja, da mora torej delavec v odnosu do delodajalca delati po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Zato ne moremo govoriti o disciplinski odgovornosti, temveč le o kršitvah pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Iz določbe 1. odstavka 83. člena ZDR je torej mogoče razumeti, da gre za pri tem opozorilu zgolj za opomin pred izgubo zaposlitve, če bi delavec nadaljeval s kršenjem pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. To opozorilo torej nima nobenih pravnih posledic za delavca in ima le naravo predpostavke za kasnejšo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi oz. pomeni le preventivno ravnanje, da se delavec lahko izogne utemeljeni redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Pooblaščenec na podlagi zgoraj navedenega ugotavlja, da postopek suspendiranja na področju delovnih razmerij javnih uslužbencev ne obstaja, zato Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z dokumentom, ki bi izkazoval postopek suspendiranja gradbenega inšpektorja. V podporo prepričanju Pooblaščenca, da verjame navedbam organa o neobstoju kateregakoli izmed zahtevanih dokumentov, je zlasti dejstvo o neobstoju določb v ZJU in ZDR, ki bi urejale postopek suspendiranja javnega uslužbenca. ZJU je namreč predhodno urejal zgolj disciplinsko odgovornost javnih uslužbencev, vendar so bile te določbe z novelo ZJU-B ukinjene, zato ne obstoji pravna podlaga, ki bi dejansko nalagala organu oz. predstojniku organa, da uvede postopek suspendiranja javnega uslužbenca oz. disciplinski postopek javnega uslužbenca. Organ oz. predstojnik organa namreč lahko zgolj po določbi 1. odstavka 83. člena ZDR javnega uslužbenca zgolj pisno opozori na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v enem letu od prejema pisnega opozorila.
Ker je Pooblaščenec ugotovil neobstoj zahtevanih dokumentov, ki bi izkazovali ali so odgovorne osebe oz. predstojnica RS MOP IRSOP že suspendirale gradbenega inšpektorja Iztoka Rusa, se Pooblaščenec nadalje ni spuščal v presojo obstoja izjeme po 11. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od dostopa do informacij javnega značaja, označuje podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.
Pooblaščenec torej ugotavlja, da je izrek v odločbi prve stopnje sicer zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, zato je na podlagi 3. odst. 248. člena ZUP v obrazložitvi predmetne odločbe navedel pravilne razloge, pritožbo prosilca pa zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se jo vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Nina Komočar, dipl.upr.ved.,
Raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka