Prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani
+ -Številka: 090-207/2011/6
Kategorije: Poslovna skrivnost, Osebni podatek
Sodba Upravnega sodiščaPOVZETEK
Pooblaščenec je ugodil pritožbi prosilca, ki je od organa zahteval vpogled v stečajni spis, ki ga je z opr. št. tudi natančno opredelil. Pooblaščenec je ugotovil, da gre za postopek, ki je že pravnomočno končan, zato ne pride v poštev postopkovna izjema iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako je Pooblaščenec ugotovil, da spis ne vsebuje poslovnih skrivnosti (izjeme poslovne skrivnosti ni zatrjeval noben izmed v postopek poklicanih subjektov), v manjšem delu pa se v spisu nahajajo varovani osebni podatki. Pooblaščenec je zato organu naročil, naj dokumente v spisu v določenem delu anonimizira (delni dostop).
ODLOČBA
Številka: 090-207/2011/6
Datum: 17. 11. 2011
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su ZDIJZ 1-8/2011, z dne 13. 9. 2011, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in se izpodbijana odločba organa št. Su ZDIJZ 1-8/2011 z dne 13. 9. 2011 odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled v vse dokumente iz A spisa stečajnega spisa opr. št. St 146/2007, pri čemer je dolžan prekriti naslednje osebne podatke:
- na listih 6, 9, 12 in 13 ime in priimek ter elektronsko pošto osebe, odgovorne za sestavljanje bilance,
- na listu 15 imeni, priimka ter podpisa dveh posameznikov, ki sta pripravila dokument,
- na listu 31 ime in priimek osebe, ki je pripravila dokument (levo spodaj).
2. V delu, v katerem je organ, v skladu s prejšnjo točko tega izreka, dolžan prekriti osebne podatke, se zahteva prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 26. 1. 2011 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval vpogled v stečajni spis že izbrisane družbe Elitex, proizvodnja in trgovina, d.o.o., Cesta v Gorice 36, Ljubljana, ki ga je organ vodil pod opr. št. St 146/2007. Prosilec je zahteval tudi fotokopije posameznih dokumentov v spisu, ki bi jih označil ob vpogledu.
Organ je 31. 5. 2011 izdal odločbo št. Su ZDIJZ 1-8/2011, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Prosilec se je zoper navedeno odločbo pritožil, Pooblaščenec pa je dne 8. 8. 2011 izdal odločbo št. 090-113/2011/4, s katero je izpodbijano odločbo organa odpravil in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje.
Organ je v ponovljenem postopku dne 13. 9. 2011 izdal odločbo št. Su ZDIJZ 1-8/2011, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil, na način, da je prosilcu posredoval dokumente, ki so že bili objavljeni na oglasni deski sodišča oz. v Uradnem listu.
Zoper predmetno odločbo je prosilec dne 30. 9. 2011 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da mu je organ sicer ugodil dostop do določenih listin spisa, v preostalem delu pa je dostop pavšalno zavrnil. Prosilec meni, da gre za neutemeljeno onemogočanje dostopa do listin, ki imajo lastnosti informacij javnega značaja. Prosilec zahteva, da mu organ omogoči prost dostop do vseh listin oziroma podatkov iz zahtevanega spisa, za katere ni objektivnih ovir oz. ki ne predstavljajo izjeme po 6. členu ZDIJZ. Prosilcu ni jasno, zakaj in po katerih kriterijih dokumenti, kot so redna poročila upravitelja, finančni izkazi stečajnega dolžnika, vloge posameznih upnikov, odredbe in obvezna navodila sodišča upravitelju, ne predstavljajo informacij javnega značaja.
Organ je v skladu z 245. členom ZUP pritožbo, skupaj z dokumenti, ki se tičejo zadeve, odstopil Pooblaščencu, ki jo je v reševanje prejel dne 14. 10. 2011. Po pozivu Pooblaščenca št. 090-207/2011/2 z dne 17. 10. 2011 je organ Pooblaščencu dne 24. 10. 2011 posredoval tudi stečajni spis opr. št. St 146/2007 (spis A in spis B).
Dne 8. 11. 2011 se je prosilec osebno zglasil pri Pooblaščencu in povedal, da se njegova pritožba nanaša le na A spis stečajnega spisa z opr. št. St 146/2007, ne pa tudi na B spis zadevnega spisa.
Pritožba je utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Ker je prosilec svojo pritožbo dne 8. 11. 2011 umaknil v delu, ki se nanaša na spis B (oziroma niti ni zahteval vpogleda v spis B, kar pa iz njegove zahteve in pritožbe ni povsem jasno), je Pooblaščenec v tem pritožbenem postopku presojal zgolj dokumente, ki se nahajajo v A spisu stečajnega spisa opr. št. St 146/2007.
2. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti .
V konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na Okrožno sodišče v Ljubljani, ki je, poleg opravljanja osnovnega poslanstva sojenja v zadevah iz sodne pristojnosti, zavezano tudi k posredovanju informacij javnega značaja skladno s 1. členom ZDIJZ. Sodišča v slovenskem pravnem redu spadajo med državne organe, zato organ nedvomno spada med organe zavezance za posredovanje informacij javnega značaja, saj sodišča niso posebej izločena iz režima posredovanja informacij javnega značaja.
Pooblaščenec nadalje ugotavlja, da zahtevana informacija izvira iz delovnega področja organa (za odločanje v postopku zaradi insolventnosti nad pravno osebo je pristojno okrožno sodišče), da se nahaja v materializirani obliki in da organ z zahtevano dokumentacijo razpolaga, saj jo je Pooblaščencu tudi posredoval. Zahtevani dokumenti v spisu opr. št. St 146/2007 tako po ugotovitvah Pooblaščenca izpolnjujejo vse kriterije, ki jih za obstoj informacije javnega značaja, določa ZDIJZ.
Pooblaščenec je nadalje ugotovil, da je organ prosilcu že omogočil dostop do dokumentov zahtevanega spisa, ki so označeni s št. 18, 23 (in 24 - kot druga stran istega dokumenta), 26, 33 (in 34- kot priloga istega dokumenta) in 39 (in 40 - kot druga stran istega dokumenta).
3. Izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja
Če zahtevani dokumenti obstajajo in vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli izmed, v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ, določenih izjem od prostega dostopa.
3.1. Stranski udeleženci v postopku
Po pregledu zahtevanega dokumenta je Pooblaščenec ugotovil, da gre za spis, ki vsebuje podatke, ki se nanašajo tudi na druge pravne osebe. Zaradi morebitnega vpliva odločbe na njihove pravice in pravne koristi je Pooblaščenec, z dopisom z dne 28. 10. 2011, po določilu 43. in 44. člena ZUP, eno pravno osebno pozval, naj se izjasni o tem, ali prijavlja stransko udeležbo v postopku oziroma, ali zahtevane informacije za njih predstavljajo katero izmed izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Preostalih subjektov (npr. stečajnega dolžnika, ki ne obstaja več, ter organov javnega sektorja, ki so sami zavezanci po ZDIJZ) Pooblaščenec v postopek ni pozival, ker je ocenil, da na izid tega pritožbenega postopka ne bi mogli vplivati in tako nimajo pravnega interesa za udeležbo. Pooblaščenec pojasnjuje, da v predpisanem roku odgovora edinega pozvanega stranskega udeleženca ni prejel.
Pri tem Pooblaščenec še pojasnjuje, da je stranskega udeleženca v postopek pozval, še preden je prosilec obrazložil, da se njegova pritožba nanaša le na spis A, ne pa tudi na spis B. Spis B je namreč tisti, ki vsebuje večino podatkov in informacij, ki se nanašajo na druge pravne osebe, kot so npr. prijave terjatev do stečajnega dolžnika, medtem ko spis A takšnih podatkov v konkretnem primeru niti ne vsebuje.
3.2. Varstvo poslovne skrivnosti kot izjema po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
2. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZDIJZ tako napoti na uporabo Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09-UPB3, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1), ki v 1. odstavku 39. člena določa, da je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (1. odstavek 39. člena ZGD-1). Gre za t.i. subjektivni kriterij. Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (2. odstavek 39. člena ZGD-1 - objektivni kriterij). Poleg tega ZGD-1 v 3. odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Pomembno je opozoriti, da so predmet poslovne skrivnosti lahko samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju subjekta. Pomembno je, da se konkurenčna prednost subjekta šteje za prednost v kakršnemkoli pogledu, tudi v negativnem smislu. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj. Pooblaščenec je po natančnem pregledu spisa ugotovil, da se v spisu nahajajo predvsem podatki in informacije, ki zadevajo pravno osebo, ki v tem trenutku ne obstaja več, saj se je zadevni stečajni postopek nad pravno osebo ELITEX, d.o.o., pravnomočno končal dne 6. 11. 2008 z izbrisom pravne osebe iz sodnega registra. Ker navedena pravna oseba ne obstaja več, ji razkritje podatkov, ki se nanašajo nanjo, ne more povzročiti nikakršne poslovne škode, saj zadevna pravna oseba ne nastopa več na trgu. Ti podatki tako ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti in s tem izjeme po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Nadalje je potrebno opozoriti, da se v skladu s 3. odstavkom 39. člena ZGD-1 za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Konkretni stečajni postopek je sicer tekel v skladu z določbami Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. l. RS, št. 67/1993, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPPSL), vendar Pooblaščenec meni, da je potrebno javnost podatkov v stečajnem spisu presojati v luči trenutno veljavne zakonodaje, to je Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti ali prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 126/2007, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZFPPIPP), ki v 122. členu natančno opredeljuje podatke, ki se objavljajo na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti. Podatke (oz. dokumente), navedene v 122. členu ZFPPIPP lahko opredelimo kot podatke, ki so javni in kot taki ne morejo biti obravnavani kot poslovna skrivnost, saj je že zakonodajalec presodil, da je nabor podatkov takšen, da z javno objavo le-teh, subjektom, na katere se nanašajo, ne bi mogla nastati poslovna škoda. Pooblaščenec ugotavlja, da predmetni spis nedvomno vsebuje dokumente, ki so v skladu z določbami ZFPPIPP javni, večino izmed njih pa je organ tudi že posredoval prosilcu.
Nadalje pa Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevan spis vsebuje tudi druge dokumente, za katere ZFPPIPP ne predvideva javne objave, vendar pa Pooblaščenec ugotavlja, da le-ti ne vsebujejo nikakršnih poslovnih skrivnosti. Gre namreč za dokumente, ki vsebujejo informacije o stečajnem dolžniku (ki ne obstaja več, zato njegovi podatki ne morejo imeti narave poslovne skrivnosti), nadalje pa gre za odredbe, dopise, poročila sodišča ter dokumente, ki jih je pripravila stečajna upraviteljica (njihova vsebina pa je po večini povzeta v kasnejših (javnih) sklepih sodišča oziroma gre za podatke, ki se nanašajo na stečajnega dolžnika).
Podatkov, ki bi se nanašali na druge subjekte in bi lahko predstavljali njihovo poslovno skrivnost v presojanem A spisu stečajnega spisa opr. št. St 146/2007 ni.
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da v dokumentih, ki so predmet prosilčeve pritožbe, ni podatkov, ki bi predstavljali poslovno skrivnost in s tem izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
3.3. Varstvo osebnih podatkov kot izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Pooblaščenec je ob vpogledu v zahtevane dokumente nadalje tudi ugotovil, da se v dokumentih pojavljajo tudi osebni podatki fizičnih oseb, pri čemer pa Pooblaščenec opozarja, da v konkretnem primeru v večini primerov ne gre za varovane osebne podatke. V dokumentih se tako pojavljajo tako imena ter priimki javnih uslužbencev in funkcionarjev, ki so javni na podlagi izrecne določbe 3. odstavka 6. člena ZDIJZ. Nadalje se v zahtevanih dokumentih pojavljajo osebni podatki fizičnih oseb, ki so že javno dostopni v javnih evidencah (npr. zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika pred uvedbo stečajnega postopka, stečajna upraviteljica). Ti podatki niso varovani z določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) in jih organ prosilcu lahko razkrije.
Ne glede na navedeno pa je Pooblaščenec nadalje ugotovil, da se na določenih dokumentih spisa pojavljajo tudi osebni podatki, t.j. imena in priimki oseb, posameznikov, ki so kot zaposleni v pravnih osebah pripravljali dokumente, kasneje posredovane sodišču. Za razkritje teh podatkov ni ustrezne pravne podlage, kar pomeni, da ti osebni podatki predstavljajo izjemo od prostega dostopa v skladu s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Na podlagi navedenega mora organ ob vpogledu prosilca v spis v skladu z določbo 7. člena ZDIJZ (delni dostop) prekriti naslednje osebne podatke:
- na listih 6, 9, 12 in 13 ime in priimek ter elektronsko pošto osebe, odgovorne za sestavljanje bilance,
- na listu 15 imeni, priimka ter podpisa dveh posameznikov, ki sta pripravila dokument,
- na listu 31 ime in priimek osebe, ki je pripravila dokument (levo spodaj).
3.4. Druge izjeme od prostega dostopa
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti presojal tudi, ali zahtevani dokumenti vsebujejo tudi druge podatke, ki predstavljajo katero izmed drugih izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da v dokumentih v A spisu stečajnega spisa opr. št. St 146/2007, ki je predmet pritožbe prosilca, ni zaslediti nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij.
4. Zaključek
Pooblaščenec je na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, ki so po ugotovitvah Pooblaščenca prosto dostopne, in sicer je organ dolžan prosilcu omogočiti vpogled v vse dokumente iz A spisa stečajnega spisa št. St 146/2007, pri tem pa je dolžan izvesti delni dostop in prekriti varovane osebne podatke, na način kot je opisan v izreku te odločbe. V preostalem delu (glede varovanih osebnih podatkov) je Pooblaščenec zahtevo prosilca zavrnil.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka