Norkring d.o.o. - Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS (APEK)
+ -Številka: 090-199/2011/21
Kategorije: Poslovna skrivnost, Odločbe po sodbah Upravnega sodišča
Sodba Upravnega sodišča
POVZETEK:
Pooblaščenec je delno ugodil pritožbi prosilca, ki je od organa zahteval vpogled v spis in prepis listin v zvezi s postopkom nadzora v zvezi z digitalnim oddajanjem in kolokacijskimi cenami RTV Slovenije, kot operaterja s pomembno tržno močjo. Organ je v večjem delu zahtevi prosilca ugodil, zavrnil pa je dostop do dveh datotek, ki ju je posledično v pritožbenem postopku presojal Pooblaščenec. Pooblaščenec je ob upoštevanju stališča Upravnega sodišča ocenil, da podatki, vsebovani v zahtevanih datotekah, predstavljajo poslovno skrivnost RTV kot stranskega udeleženca v tem postopku. Kljub temu je Pooblaščenec nadalje presodil, da gre za dokumente, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev v zvezi z izvajanjem javne službe RTV. Zahtevani podatki sicer vzporedno razkrijejo tudi podatke o tržni dejavnosti organa, vendar je Pooblaščenec ocenil, da mora imeti v tem primeru javno delovanje javnega zavoda RTV prednost in mora v vsakem primeru biti transparentno. V tem delu je torej Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil, zavrnil pa je dostop do podatka o mikrolokaciji, saj je ocenil, da ta podatek ni neposredno povezan s porabo javnih sredstev in predstavlja poslovo skrivnost stranskega udeleženca.
ODLOČBA:
Številka: 090-199/2011/21
Datum: 5. 12. 2012
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena ter 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi družbe Norkring d.o.o., Trg republike 4, Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška družba Andrić o.p. - d.o.o., Slovenska cesta 47, Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije, Stegne 7, Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-44/2011/6 z dne 5. 9. 2011, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se delno ugodi in se odločba organa št. 090-44/2011/6, z dne 5. 9. 2011 delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati dokument št. 06104-2/2011/3, in sicer:
- datoteko DVB-T model 2010, pri čemer mora v zavihkih:
- Fixed Asset Register prikriti stolpec H - Mikrolokacija naziv;
- Location Asset Costs prikriti stolpec H - Mikrolokacija naziv in
- Non Location Assets Costs prikriti stolpec H - Mikrolokacija naziv;
- datoteko DVB-T model 2010kolokacije, pri čemer mora v zavihkih:
- inv_jan_apr_11 prikriti stolpec H - Mikrolokacija naziv;
- Fixed Asset Register prikriti stolpec H - Mikrolokacija naziv;
- Fixed Asset Register prikriti stolpec H - Mikrolokacija naziv;
- Location Asset Costs prikriti stolpec H - Mikrolokacija naziv in
- Non Location Assets Costs prikriti stolpec H - Mikrolokacija naziv;
2. V delu, ki predstavlja podatke, ki jih je organ dolžan prikriti v skladu s prejšnjo točko tega izreka, se pritožba prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 12. 8. 2011 na organ naslovil prošnjo za vpogled v spis in prepis listin v zvezi s postopkom nadzora v zvezi z digitalnim oddajanjem in kolokacijskimi cenami RTV Slovenije, Kolodvorska ul. 2, Ljubljana (v nadaljevanju stranski udeleženec) kot operaterja s pomembno tržno močjo, in sicer je od organa zahteval vpogled in prepis listin glede spisov, v katerih se obravnava prijava prosilca zoper cenike stranskega udeleženca z dne 1. 1. 2010 in 1. 6. 2011.
Organ je ugotovil, da se zahteva prosilca nanaša na spis št. 06104-2/2011, pri čemer je prosilcu odobril dostop do vseh dokumentov spisa, razen do dokumenta št. 06104-2/2011/2 (v pritožbenem postopku je bilo ugotovljeno, da je pri zapisu št. dokumenta napaka in da je organ prosilcu dejansko zavrnil dostop do dokumenta - zgoščenke, ki je v spisu št. 06104-2/2011 označena s št. 06104-2/2011/3, op. Pooblaščenca), pri čemer je v odločbi št. 090-44/2011/6, z dne 5. 9. 2011, zapisal, da se dostop do dokumenta zavrne zaradi izjeme iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (poslovna skrivnost), saj po strokovnem vedenju organa kalkulativni podatki za izračun cene storitev ali izdelkov v večini primerov predstavljajo poslovno skrivnost, kar je potrdil tudi stranski udeleženec.
Prosilec je dne 22. 9. 2011 zoper izdano odločbo organa vložil pritožbo, Pooblaščenec pa je kot pritožbeni organ v tej zadevi izdal odločbo št. 090-199/2011/18 z dne 30. 1. 2012, s katero je odločbo organa št. 090-44/2011 z dne 5. 9. 2011, odpravil in odločil, da mora organ prosilcu posredovati vse zahtevane informacije javnega značaja, razen podatka o mikrolokaciji.
Zoper odločbo Pooblaščenca št. 090-199/2011/18 z dne 30. 1. 2012 sta tako organ kot stranski udeleženec vložila tožbo na Upravno sodišče RS (v nadaljevanju sodišče).
Sodišče je dne 13. 6. 2012 s sodbo št. I U 350/2012-34 ugodilo tožbi stranskega udeleženca, odpravilo odločbo Pooblaščenca št. 090-199/2011/18 z dne 30. 1. 2012 in zadevo vrnilo Pooblaščencu v ponovni postopek. V obrazložitvi sodbe je sodišče zapisalo, da je Pooblaščenec napačno uporabil pravila materialnega prava, in sicer 2. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ in 1. odstavek 39. člena ZGD-1, ker je Pooblaščenec izhajal iz stališča, da mora biti že na samem dokumentu zapisano, da gre za poslovno skrivnost, čeprav Zakon o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/2009-UPB3, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1) tega ne zahteva, temveč zadostuje, da je tako določeno s posebnim aktom. Iz teh razlogov se sodišče ne strinja s Pooblaščencem, da subjektivni kriterij ni podan zato, ker na sami dokumentaciji, ki jo je organ prejel, ni bila označena poslovna skrivnost. Iz upravnega spisa je razvidno, da se je prvostopenjski organ pri stranskemu udeležencu pozanimal o tem, ali zahtevani dokument predstavlja poslovno skrivnost, in mu je stranski udeleženec odgovoril, da gre za poslovno skrivnost. Torej je bil organ že pred izdajo odločbe seznanjen s tem, da gre za poslovno skrivnost. Zahteva za dostop do informacij je bila vložena v mesecu avgustu 2011, torej že po tem, ko je bil zahtevan podatek označen kot poslovna skrivnost, kar pomeni, da stranski udeleženec ni označil poslovne skrivnosti za nazaj. V obravnavanem primeru bi se dostop do informacije lahko dovolil le, če bi šlo za podatke o porabi javnih sredstev (3. odstavek 6. člena ZDIJZ), oziroma za katero izmed drugih izjem iz 2. oziroma 3. odstavka 6. člena ZDIJZ. Sodišče navaja, da je v izpodbijani določbi sicer navedeno, da se zahtevani podatki nanašajo na porabo javnih sredstev, vendar ta navedba ni dovolj pojasnjena. V kolikor gre pri dajanju oddajne infrastrukture v najem za tržno dejavnost, potem gre za pridobivanje določenih sredstev. Jezikovna razlaga besede »poraba« pomeni, da se ta pojem nanaša na trošenje, za porabo javnih sredstev gre po mnenju sodišča takrat, ko gre za nek odhodek, ko se javna sredstva za nekaj nepovratno porabijo. Iz obravnavane zadeve ni razvidno, za trošenje katerih javnih sredstev gre, oziroma v tem delu odločba ni tako obrazložena, da bi bilo to razvidno.
Dne 30. 8. 2012 je sodišče v tej zadevi izdalo še sklep št. I U 358/2012-19, s katero je sodišče zavrglo tožbo organa, ker je bil izpodbijan akt (t.j. odločba Pooblaščenca št. 090-199/2011/18 z dne 30. 1. 2012) odpravljen že s sodbo sodišča št. I U 350/2012-34 z dne 13. 6. 2012, ki je bila izdana na podlagi tožbe stranskega udeleženca.
Pritožba je delno utemeljena.
V navedenem primeru je sodišče izpodbijano odločbo Pooblaščenca št. 090-199/2011/18 z dne 30. 1. 2012 odpravilo in Pooblaščencu zadevo vrnilo v ponoven postopek, pri čemer je Pooblaščenec v ponovljenem postopku glede postopkovnih vprašanj in vprašanj materialnega prava vezan na pravno mnenje sodišča, kot je podano v sodbi opr. št. I U 350/2012-34, z dne 13. 6. 2012. Pooblaščenec pa je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP tudi v ponovljenem postopku dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija, in sicer v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na organ, ki je zavezanec po ZDIJZ, prav tako zahtevana dokumentacija sodi v delovno področje organa (gre za dokument iz spisa organa). Organ z zahtevanim dokumentom razpolaga (pridobil ga je od stranskega udeleženca - RTV) in ga je na zgoščenki tudi posredoval Pooblaščencu. Upoštevaje navedeno so glede zahtevanih dokumentov izpolnjeni vsi trije kriteriji za obstoj informacije javnega značaja.
Pooblaščenec na tem mestu še pojasnjuje, da je prišlo do pomote v zapisu številčnih oznak dokumentov v izpodbijani odločbi. Iz spisovne dokumentacije (drugače kot iz izpodbijane odločbe) namreč jasno izhaja, da je bil prosilcu dejansko omogočen vpogled v dokument št. 06104-2/2011/2 (Cenik storitev OE Oddajniki in zveze z dne 1. 6. 2011, ki je tudi javno dostopen na spletni strani RTV), ni pa mu bil omogočen vpogled v dokument št. 06104-2/2011/3, ki je tudi dejansko predmet pritožbe prosilca. Dokument je bil Pooblaščencu s strani organa posredovan na zgoščenki, na kateri sta dve excelovi datoteki, in sicer:
- DVB-T model 2010 in
- DVB-T model 2010 kolokacija.
Če zahtevani dokumenti obstajajo in vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katero izmed izjem od prostega dostopa iz 6. člena ZDIJZ.
Po pregledu zahtevanega dokumenta (ki sestoji iz dveh datotek) je Pooblaščenec ugotovil, da gre pri zahtevani informaciji za dokument, ki vsebuje podatke, ki se ne nanašajo na organ sam, pač pa na drugo pravno osebo, in sicer javni zavod RTV. Zaradi morebitnega vpliva odločbe na njene pravice in pravne koristi je Pooblaščenec, z dopisom z dne 12. 10. 2011, po določilu 43. in 44. člena ZUP, RTV seznanil s pritožbo prosilca in ga pozval, naj v roku osmih dni pošlje svoj morebiten odgovor. Pri tem je potrebno še pojasniti, da je bil RTV kot stranski udeleženec v postopek pozvan že na prvi stopnji in se je izjasnil, da zahtevani podatki predstavljajo poslovno skrivnost, zaradi česar je organ zahtevo prosilca tudi zavrnil.
Pooblaščenec je odgovor RTV z dodatno dokumentacijo prejel dne 21. 10. 2011. RTV je v svojem dopisu pojasnil, da je Nadzorni svet RTV Slovenija na svoji 12. redni seji, dne 18. 4. 2011, podal soglasje k pisnemu sklepu in odredbi Generalnega direktorja RTV Slovenija, da se za poslovno skrivnost štejejo kalkulativni podatki za izračun cene storitve oddajanja TV programov v multipleksu A. Generalni direktor je pisni sklep sprejel na podlagi 2. in 5. člena Pravilnika o poslovni skrivnosti JZ RTV in skladno z Zakonom o Radioteleviziji Slovenija (Ur. l. RS, št. 96/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZRTVS-1). RTV vztraja na opredelitvi kalkulativnih podatkov za izračun cene storitev oddajanja televizijskih programov v multipleksu A za poslovno skrivnost, saj bi razkritje teh podatkov lahko oslabilo njihov položaj na konkurenčnem trgu. Stranski udeleženec je dopisu priložil tudi Sklep o poslovni skrivnosti z dne 28. 3. 2011, Sklep o poslovni skrivnosti in odredbo z dne 22. 3. 2011 in Sklepe 12. redne seje nadzornega sveta RTV Slovenija z dne 18. 4. 2011
2. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZDIJZ tako napoti na uporabo Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09-UPB3, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1), ki v 1. odstavku 39. člena določa, da je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (1. odstavek 39. člena ZGD-1). Gre za t.i. subjektivni kriterij. Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (2. odstavek 39. člena ZGD-1 - objektivni kriterij).
Iz, s strani stranskega udeleženca posredovane, dokumentacije izhaja, da je Nadzorni svet RTV na seji dne 18. 4. 2011 podal soglasje k pisnemu sklepu in odredbi Generalnega direktorja RTV, da se za poslovno skrivnost štejejo kalkulativni podatki za izračun cene storitev oddajanja TV programov v multipleksu A. Stranski udeleženec RTV se torej v konkretnem primeru sklicuje na subjektivni kriterij iz 1. odstavka 39. člena ZGD-1, ki se odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo, označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Za izpolnitev tega kriterija mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, ki je lahko dana v splošnem aktu, lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati (komentar ZGD-1 k 1. odst. 39. čl.). S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (1. odst. 40. čl. ZGD-1). Tem zahtevam pa je treba dodati tudi zahtevo, ki velja za vse normativne akte, in sicer, da odredba ne sme veljati za nazaj.
Ob upoštevanju izdane sodbe Upravnega sodišča opr. št. I U 350/2012-34, z dne 13. 6. 2012, v kateri je navedeno, da so bile določbe ZGD-1 in 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ uporabljene napačno, Pooblaščenec zaključuje, da podatki, ki jih v konkretnem primeru zahteva prosilec, izpolnjujejo subjektivni kriterij in predstavljajo poslovno skrivnost stranskega udeleženca, kljub temu, da zgoščenka, na kateri so podatki zapisani, ni bila vidno označena kot poslovna skrivnost s strani stranskega udeleženca. Dejstvo pa je, da v zvezi z navedenimi podatki obstaja pisna odredba Generalnega direktorja RTV, da se za poslovno skrivnost štejejo kalkulativni podatki za izračun cene storitev oddajanja TV programov v multipleksu A, ki je bila izdana še pred konkretno zahtevo prosilca, in je bilo dejstvo, da stranski udeleženec podatke šteje za poslovno skrivnost, tudi še pravočasno sporočeno organu prve stopnje. Zahtevani podatki tako predstavljajo poslovno skrivnost stranskega udeleženca po 1. odstavku 39. člena ZGD-1.
Kot je v svoji sodbi zapisalo tudi že Upravno sodišče, se zahtevani podatki (ki načeloma ustrezajo eni izmed izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ - t.j. izjemi poslovne skrivnosti iz 2. točke) lahko smatrajo kot prosto dostopne informacije javnega značaja le v primeru, če se nanašajo na porabo javnih sredstev, kar je v nadaljevanju te odločbe presojal Pooblaščenec.
Pooblaščenec je pregledal posamezne zahtevane dokumente in ugotovil, da se datoteke DVB-T model 2010 in DVB-T model 2010kolokacije nanašajo tako na izvajanje javne službe stranskega udeleženca v okviru OE Oddajniki in zveze, kot tudi na njegovo tržno dejavnost. Navedeno dejstvo je v svoji tožbi z dne 1. 3. 2012 zoper odločbo Pooblaščenca št. 090-199/2011/8 z dne 30. 1. 2012 (zadeva opr. št. I U 350/2012) poudaril tudi stranski udeleženec sam. Stranski udeleženec v navedeni tožbi namreč izrecno navaja, da se obe dejavnosti (javna služba in tržna dejavnost) opravljata na istem multipleksu oz. omrežju. Stroški takšnega omrežja pa so neodvisni od vrste programov, ki se na takšnem omrežju oddajajo.
V predmetnem stroškovnem modelu so torej razvidni vsi stroški, ki jih povzroča dejavnost prenosa radiodifuzne vsebine do končnih uporabnikov preko digitalnega prizemnega omrežja, ločeno od ostalih dejavnosti. Tako vzpostavljene računovodske evidence zagotavljajo enako obravnavo za vse subjekte na upoštevnem trgu. Pooblaščenec ugotavlja, da omenjene datoteke zajemajo stroške infrastrukture, stroške morebitnih investicij in operativne stroške (energija, stroški osebja ipd.), ki so vsi strukturirani mesečno po posameznih lokacijah, na katerih stranski udeleženec izvaja digitalno radiodifuzijo ter po ključih razdeljeni na dejavnost digitalnega oddajanja, analognega oddajanja ter analognega prehoda. Model vsebuje tudi informacije o nakupu posameznih sredstev, ki poleg inventarne številke, skupine in naziva sredstev, stroškovnega mesta, mikro in makro lokacije sredstva, amortizacijske stopnje, vsebuje tudi informacije o datumu nakupa sredstev, nabavni ceni, neodplačni vrednosti in letni amortizaciji. Iz dokumentov je razvidno, da se stroški delijo glede na lokacijo (lokacijski stroški) in na nelokacijske stroške. Datoteke nadalje vsebujejo tudi stroške, ki so povezani s procesom opravljanja dejavnosti OE Oddajniki in zveze, in sicer amortizacija osnovnih sredstev, plače zaposlenih, stroški energije (pogonska energija za oddajnike in agregate), vzdrževanje (omrežja), najemnine za poslovne prostore, izobraževanje, seminarji in konference, tehnični material, zaščitna sredstva, pisarniški material, odškodnine fizičnim in pravnim osebam.
V obravnavanem delu gre torej očitno za razkritje stroškov (odhodkov oz. izplačil iz proračuna RTV), ki pripadajo delu multipleksa za izvajanje javne službe, pri čemer pa, kot navaja tudi sam stranski udeleženec v zgoraj navedeni tožbi z dne 1. 3. 2012, razkritje teh stroškov nujno istočasno razkrije tudi stroške tržne dejavnosti oz. stroške celotnega multipleksa. Vse navedeno nedvomno izkazuje, da se zahtevani podatki očitno predstavljajo tudi podatke o porabi javnih sredstev, saj gre za razkritje stroškov, ki jih stranski udeleženec nameni za izvajanje javne službe določene v ZRTVS-1, hkrati pa neizogibno izkazujejo tudi porabo v okviru tržne dejavnosti stranskega udeleženca. Stroški se torej nanašajo tako na izvajanje javne službe kot tudi na izvajanje tržne dejavnosti, pri čemer po oceni Pooblaščenca v konkretnem primeru dejstvo, da gre za podatke, ki se nanašajo (tudi) na izvajanje tržne dejavnosti stranskega udeleženca, ne more pretehtati nad dejstvom, da so ti dokumenti hkrati v vezani na izvajanje javne službe (posledično pa na porabo sredstev v okviru te javne službe), kar mora vsekakor biti transparentno.
Sredstva, ki jih stranski udeleženec nameni za izvajanje javne službe (določene v ZRTVS-1), so namreč nesporno javna sredstva, poraba teh sredstev (stroški) pa pomeni porabo javnih sredstev. V zvezi s tem se je namreč potrebno zavedati, da je izvajanje javne službe specifično predvsem v tem, da gre za porabo javnih sredstev. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije javnih sredstev, se je Pooblaščenec pri opredelitvi pojma javnih sredstev že večkrat oprl na določbe Zakona o računskem sodišču (Ur. l. RS, št. 11/2001, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZRacS-1). ZRacS-1 namreč v 1. odstavku 20. člena določa, da Računsko sodišče revidira poslovanje uporabnikov javnih sredstev, iz 5. odstavka istega člena, ki določa, kdo so uporabniki javnih sredstev po ZRacS-1, pa je moč razbrati, katera sredstva predstavljajo javna sredstva. Iz navedene določbe ZRacS-1 namreč izhaja, da spada med uporabnike javnih sredstev vsaka oseba (pravna ali fizična), če izvaja javno službo. Stranski udeleženec je torej v delu, ko dejavnosti izvaja kot javno službo, uporabnik javnih sredstev. Iz določbe 5. odstavka 20. člena ZRacS-1 nadalje izhaja logičen sklep, da pojem javnih sredstev ne zajema zgolj strogo proračunskih sredstev, pač pa tudi vsa druga sredstva, ki jih izvajalec javne službe za izvajanje javne službe pridobi iz drugih virov (npr. tudi od končnih uporabnikov).
Nadalje je potrebno poudariti, da je v skladu z 28. členom ZRTVS-1 poslovanje RTV Slovenija (stranskega udeleženca v tem postopku) javno, zato tudi 14. člen določa načelo finančne preglednosti pri opravljanju javne službe, in sicer, da lahko RTV Slovenija skladno z zakonom opravlja poleg javne službe v omejenem obsegu tudi tržne dejavnosti, vendar mora biti poslovanje na področju tržnih dejavnosti organizirano ločeno od javne službe. Drugi odstavek 14. člena ZRTVS-1 določa, da se prispevek za programe RTV Slovenija, sredstva iz državnega proračuna ter druga javna sredstva in prihodki iz naslova opravljanja javne službe, lahko porabijo samo za opravljanje javne službe, ki je določena v tem zakonu, medtem ko pa se prihodki iz naslova tržnih dejavnosti lahko, v skladu s tretjim odstavkom navedenega člena, porabijo za sofinanciranje javne službe ali za ohranjanje in širitev tržnih dejavnosti, vendar le na področjih, ki jih določa ta zakon. Prihodki in odhodki iz naslova opravljanja javne službe ter prihodki in odhodki iz naslova tržnih dejavnosti se vodijo na dveh ločenih računih. Prav tako je stranski udeleženec dolžan upoštevati določbe Pravilnika o ločenem evidentiranju različnih dejavnosti, ki ureja pravila ločenega evidentiranja različnih dejavnosti in uporabo sodil za razporeditev prihodkov, odhodkov, sredstev in obveznosti do njihovih virov v javnem zavodu RTV Slovenija. Pooblaščenec v konkretnem primeru tako ne more mimo dejstva, da je stranski udeleženec, po ZRTVS-1 in v skladu s pravilnikom, dolžan voditi stroške javne službe ločeno od stroškov izvajanja tržnih dejavnosti, v kolikor pa tega ne izvaja (iz kateregakoli razloga), pa posledica ne more biti, da javnosti niso dostopni podatki o stroških javne službe, ker želi stranski udeleženec (javni zavod!) varovati svojo tržno dejavnost. Stranski udeleženec RTV mora torej vsekakor zagotavljati preglednost svoje finančne in organizacijske strukture, v kolikor pa gre za neločljivost podatkov, ki se nanašajo na izvajanje tako tržne dejavnosti stranskega udeleženca, kot tudi javne službe, pa je pri vprašanju transparentnosti vsekakor potrebno dati prednost javnemu delovanju stranskega udeleženca (za kar je stranski udeleženec, kot javni zavod, primarno tudi ustanovljen).
Stranski udeleženec se v prvi vrsti financira iz plačil prispevka za programe RTV Slovenija in iz sredstev državnega proračuna, zato pregled zahtevanih podatkov, ki se nanašajo na izvajanje javne službe, nedvomno izkazuje posredno porabo javnih sredstev. Z vidika transparentnosti je javnost podatkov o prihodkih in odhodkih izvajanja javne službe nujen pogoj, da sploh lahko govorimo, da je delovanje in poraba sredstev stranskega udeleženca javna oziroma pregledna in transparentna.
Ker gre pri zahtevanih za podatke o porabi javnih sredstev za izvajanje javne službe, je po oceni Pooblaščenca, na podlagi 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, potreba po transparentnosti celotnega delovanja RTV zagotovo podana. Javnost je namreč zagotovo upravičena vedeti, kako in zakaj se porabljajo javna sredstva, hkrati pa je pomemben tudi nadzorni element, ki se kaže v nadzoru nad porabo javnih sredstev. Kljub vsemu navedenemu je Pooblaščenec presodil, da podatki o mikrolokaciji, ki se nahajajo v zahtevanih datotekah, izkazujejo informacije o tem, kje natančno se nahaja določeno sredstvo, kar ni v neposredni povezavi s porabo javnih sredstev v okviru izvajanja javne službe. Ti podatki so torej edini, ki ne predstavljajo t.i. izjeme od izjem iz 2. odstavka 6. člena ZDIJZ, in predstavljajo poslovno skrivnost stranskega udeleženca po subjektivnem kriteriju, kot ga določa 39. člen ZGD-1. V preostalem delu pa gre za razkrivanje stroškov izvajanja javne službe, torej za podatke o porabi javnih sredstev, in sicer ne glede na dejstvo, da se s tem razkrijejo tudi podatki, ki se nanašajo na tržno dejavnost stranskega udeleženca. V skladu s tem je Pooblaščenec pritožbi prosilca delno ugodil in izpodbijano odločbo, na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP, delno odpravil ter odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Ker v primeru podatka o mikrolokaciji obstaja izjema iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, je Pooblaščenec v tem delu pritožbo prosilca kot neutemeljeno, v skladu s 1. odstavkom 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka