Prosilec - Upravna enota Ljubljana
+ -Številka: 090-60/2010/25
Kategorije: Ali dokument obstaja, Odločbe po sodbah Upravnega sodišča
Sodba Upravnega sodišča
Številka: 090-60/2010/25
Datum: 1. 8. 2011
Informacijski pooblaščenec po namestnici pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/48 z dne 17. 8. 2009, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006-UPB2 in 117/2006 – ZDavP2, dalje ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, (Ur. l. RS, št. 24/2006-UPB2, 105/2006-ZUS-1, 126/2007, 65/2008 in 8/2010, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi .... (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Upravne enote Ljubljana - Izpostava Šiška, Trg Prekomorskih brigad 1, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 020-695/2008, z dne 15. 1. 2010, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Odločba Upravne enote Ljubljana - Izpostava šiška št. 020-695/2008, z dne 15. 1. 2010 se odpravi v delu, ki se nanaša na zavrnitev dostopa do naslednjih dokumentov:
- Pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo (št. pogodbe: 3-2655/79-PJ), z dne 22. 6. 1979,
- Sklep Skupščine Krajevne skupnosti Šmartno-Tacen o delnih odmikih zazidljivosti po GUP-u, z dne 7. 5. 1979,
- Soglasje Kmetijsko zemljiške skupnosti občine Ljubljana – Šiška št. 3/17-320-125/79, z dne 4. 6. 1979 in
- Zapisnik o ustni obravnavi št. 4/4-351-474/79, z dne 11. 7. 1979.
Organ je dolžan prosilcu v 31. dneh od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- Pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo (št. pogodbe: 3-2655/79-PJ), z dne 22. 6. 1979,
- Sklep Skupščine Krajevne skupnosti Šmartno-Tacen o delnih odmikih zazidljivosti po GUP-u, z dne 7. 5. 1979,
- Soglasje Kmetijsko zemljiške skupnosti občine Ljubljana – Šiška št. 3/17-320-125/79, z dne 4. 6. 1979 in
- Zapisnik o ustni obravnavi št. 4/4-351-474/79, z dne 11. 7. 1979.
V preostalem delu – glede preostalih dokumentov, ki so predmet zahteve prosilca, z dne 9. 6. 2008 z dopolnitvami – se pritožba prosilca zavrne kot neutemeljena.
2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Stroške v zvezi s svojo pritožbo nosi prosilec sam.
O b r a z l o ž i t e v:
I. Dejansko stanje
Prosilec je dne 9. 6. 2008 od organa zahteval, da izpolni odločbo Mestne občine Ljubljana št. 090-10/2005, z dne 5. 11 .2007 in mu posreduje fotokopije dokumentacije iz točk 6, 9, 10 in 13 te odločbe ter še fotokopije nekaterih drugih dokumentov. Organ je najprej ocenil, da prosilčeva zahteva ni dovolj jasna, nato pa ga je dne 28. 8. 2008 pozval, da si lahko zahtevano dokumentacijo ogleda v prostorih organa, kar je prosilec storil dne 29. 8. 2008. Dne 24. 6. 2009 je organ prosilcu posredoval fotokopije dokumentov v obsegu, kot je razviden iz dopisa organa št. 020/695/2008-61000, z dne 24. 6. 2009. Prosilec s tem ni bil zadovoljen in je dne 13. 7. 2009 od organa zahteval ponoven vpogled v dokumentacijo in fotokopije določenih dokumentov. Organ ga je dne 17. 7. 2009 obvestil, da si lahko dokumentacijo ogleda v prostorih organa. Prosilec je ogled opravil 21. 10. 2009, o čemer je bil istega sestavljen zapisnik z št. 020-695/2008, iz katerega izhaja, da prosilec v dokumentaciji, ki sega v leto 1979, ni našel:
- potrdila, dokazila in ZK izpiska za zemljišča parc. št. 474, 476, 475/2, 473/1 k.o. Tacen, ki bi izkazovala lastništvo oziroma upravičenosti razpolaganja s temi zemljišči s strani investitorja Stanovanjska zadruga Rašica oziroma Komunalne skupnosti,
- zapisnika ustne obravnave z dne 11. 7. 1979 o pridobitvi potrebnih soglasij za izdajo lokacijske odločbe investitorju Stanovanjski zadrugi Rašica,
- projekta dovozne poti C-554 iz julija 1979 za Vipotnikovo ulico,
- izvedenega projekta javne kanalizacije s hišnimi priključki št. 1611 iz julija 1979,
- projekta za PTT omrežje,
- obvezne priloge k lokacijski odločbi, in sicer soglasje KS Šmartno Tacen, z dne 7. 5. 1979 (fotokopije lokacijske informacije),
- uporabnega dovoljenja za Vipotnikovo ulico,
- dokazila o objavi sklepa skupščine občine Ljubljana-Šiška o veljavnosti odmika od urbanističnega načrta št. 6-15/79, z dne 13. 6. 1979 v uradnem glasilu.
Iz zapisnika izhaja še izjava prosilca, da je navedene listine pri organu že videl, zato želi njihove fotokopije, dodatno pa je zahteval še fotokopijo gradbenega dovoljenja za gradnjo hiše na parc. št. 472/6. Organ mu je fotokopijo tega dovoljenja dne 28. 12. 2009 poslal, glede preostale zahtevane dokumentacije pa je organ dne 15. 1. 2010 izdal odločbo št. 020-695/2008, s katero je zahtevo prosilca zavrnil iz razloga, ker zahtevani dokumenti ne obstajajo oziroma niso bili najdeni. Organ v obrazložitvi odločbe pojasnjuje še, da je spis št. 4/4-351-447/79, v katerem naj bi se nahajali zahtevani dokumenti, prevzel skupaj z drugim dokumentarnim gradivom od bivše občine Ljubljana Šiška leta 1995. Organ sklepa, da gradivo očitno ni v celoti ohranjeno, dopušča pa možnost, da nekaterih dokumentov, ki jih prosilec zahteva, v spisu nikoli ni bilo.
Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo, v kateri navaja, da navedbe organa niso resnične, ker je vse zahtevane dokumente videl pri organu ob prvem ogledu dne 28. 8. 2008, njihov obstoj pa dokazuje tudi odločba Skupščine občine Ljubljana Šiška št. 4/4-351-474/79, z dne 11. 7. 1979. Prosilec bi fotokopije te dokumentacije moral dobiti pri organu dne 10. 9. 2008, vendar vodja oddelka tega ni dovolila. V nadaljevanju pritožbe prosilec navaja, kateri dokumenti so bili pri različnih organih (med drugim tudi s strani Mestne občine Ljubljana) izdani na podlagi njegovih zahtev, ki se nanašajo na isti problem, in kritizira odločbi Informacijskega pooblaščenca št. 021-110/2008/5 z dne 26.1.2009 in 021-157/2009/6 z dne 1.6.2009, saj naj bi Pooblaščenec verjel lažnim navedbam Mestne občine Ljubljana in napačno ugotovil dejansko stanje.
Organ je z odločbo št. 020-695/2008-24, z dne 10. 3. 2010 pritožbo prosilca zavrgel kot prepozno. Prosilec se je zoper to odločbo organa pritožil. Informacijski pooblaščenec je njegovo pritožbo z odločbo št. 090-60/2010/2 dne 30. 3. 2010 zavrnil kot neutemeljeno, nakar je prosilec dne 23. 4. 2010 organu in Informacijskemu pooblaščencu poslal predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Organ je ta predlog z odločbo 020-695/2008-29, z dne 17. 5. 2010 zavrgel kot prepoznega, enako je storil Informacijski pooblaščenec s sklepom št. 090-60/2010/4, z dne 2. 6. 2010. Prosilec je zoper sklep organa protestiral z dopisom dne 9. 6. 2010, nakar je Informacijski pooblaščenec po ponovnem pozornem pregledu datumov dne 16. 6. 2010 izdal sklep št. 090-60/2010/6, s katerim je odpravil svoj sklep št. 090-60/2010/4, ugodil predlogu prosilca in dovolil vrnitev v prejšnje stanje.
Prosilec je zaradi neodzivnosti organa vztrajno urgiral pri Informacijskem pooblaščencu in Varuhu človekovih pravic.
Z namenom preverbe utemeljenosti navedb organa in prosilca je Informacijski pooblaščenec dne 12. 8. 2010 na podlagi 11. člena ZInfP pri organu izvedel ogled razpoložljivega dokumentarnega gradiva brez prisotnosti stranke (ogled in camera).
Pooblaščenec je prosilca dne 20. 7. 2011 na podlagi 9. člena ZUP pozval, da se opredeli do zapisnika o ogledu in camera, kot dokaznega gradiva. Prosilec je v dopisu, z dne 28. 7. 2011 navedel vrsto domnevnih nepravilnosti, ki naj bi jih pri vodenju tega in drugih, s prosilcem povezanih postopkov, zagrešil Pooblaščenec. Pooblaščenec ugotavlja, da te navedbe ne predstavljajo opredelitve do dokaznega gradiva in hkrati ne predstavljajo utemeljenih opozoril glede postopkovnih pomanjkljivosti. V nadaljevanju prosilec navaja, da se je do zahtevanih dokumentov in postopka pri Pooblaščencu že večkrat opredelil, nadalje, da se mora Pooblaščenec opredeliti do izginotja zahtevanih dokumentov, saj so bili ti dokumenti že videni, ter da se mora Pooblaščenec izjasniti glede sklicevanja na dokumente v zvezi z upravno inšpekcijo. V zvezi z navedenim Pooblaščenec že na tem mestu pojasnjuje, da se v nadaljevanju te odločbe opredeljuje do vprašanja obstoja dokumentov ter do poročila v zvezi upravno inšpekcijo. Prosilec v dopisu še navaja:
1. da v zapisniku ni navedeno, kje (na katerem oddelku), zakaj, kdaj, kako in v kakšnem obsegu je bil izveden ogled in camera;
2. da v zapisniku ni navedeno, kakšen je predvideni obseg ogleda in predmet obravnave;
3. da zapisnik ne izkazuje prisotnosti uradne osebe s pooblastilom;
4. da v zapisniku ni navedeno, v katere spise je bilo vpogledano in kakšen je njihov obseg;
5. da v zapisniku ni opisano, v katere dokumente je bilo vpogledano;
6. da so posamezni akti plombirani, in da se ne morejo odtujiti iz spisa;
7. da je organ na podlagi teh aktov SZ Rašica in posameznikom izdajal nove/spremenjene lokacijske odločbe, gradbena dovoljenja in uporabna dovoljenja;
8. da spis št. 4-351-474/79 s podštevilkami nosi najmanj dva datuma – 11. 7. 1979 in 9. 5. 1989;
9. da v zapisniku ni navedeno, v katerem spisu se nahaja pogodba o oddaji stavbnega zemljišča št. 3-2655/79-PJ;
10. da zapisnik zamolči bistven element spremembe neregistrirane pogodbe;
11. da neobstoj dokumentov ni utemeljen;
12. da je ugotovitev, da uporabno dovoljenje ni bilo izdano, neresnična, ker je za posameznike uporabna dovoljenja pridobivala SZ in je gradbeno dovoljenje izdano skupaj za sedem hiš in za vso javno infrastrukturo.
V zvezi z navedenim Pooblaščenec pojasnjuje (po točkah):
1. da so v zapisniku navedene vse ključne ter zakonsko obvezne generalije (datum, kraj in ura). Točnega prostora ni treba navajati, ker je zavezanec organ kot celota oziroma so predmet ogleda vsi prostori, v katerih organ posluje. Dodatna pojasnila o podlagi, predmetu obravnave, razlogih in drugih okoliščinah ogleda se nahajajo v obrazložitvi te odločbe;
2. enako kot zgoraj;
3. da je v zapisniku navedena uradna oseba organa in da pooblastilo ni potrebno, saj uradna oseba v konkretnem primeru ni nastopala v funkciji vodenja postopka ali odločanja;
4. da je v zapisniku navedeno, da se izvaja vpogled v zadeve (»spise«) št. 4-351-474/79 in 4-351-988/79;
5. da ni treba navajati, v katere dokumente je bilo vpogledano, ker so se iskali le zahtevani dokumenti (te je navedel že prosilec, navedeni pa so tudi v zapisniku), poleg tega pa je jasno, da je bilo že po naravi stvari vpogledano v vse razpoložljive dokumente v obeh zadevah;
6. da dejstvo, da so dokumenti plombirani, v ničemer ni relevantno za presojo pravilnosti izpodbijane odločbe;
7. da prosilec ni natančno izkazal, kateri akti so bili izdani na podlagi katerih dokumentov. Šele na tej podlagi bi bilo eventualno mogoče ugotavljati morebitna dejstva, ki nasprotujejo ugotovitvi organa in Pooblaščenca. Poleg tega pa kasnejše izdajanje dokumentov samo po sebi v ničemer ne dokazuje obstoja dokumentov, katerih dostop je bil prosilcu zavrnjen;
8. da dva datuma v zadevi nista relevantna za presojo pravilnosti izpodbijane odločbe;
9. da točna lokacija dokumenta ni relevantna, pač pa je relevanten obstoj dokumenta ter njegova identifikacija (slednja je zadostna z navedbo številk obeh zadev, številko in datumom ter opisom dokumenta);
10. da »zamolčanje bistvenega elementa spremembe neregistrirane pogodbe« v ničemer ni relevantno za presojo pravilnosti izpodbijane odločbe;
11. da v zapisniku ni treba navajati utemeljitev neobstoja dokumentov; ta izhaja iz te odločbe. Poleg tega zapisnik predstavlja le opis dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno ob ogledu;
12. da prosilec ni določno izkazal oziroma dokazal, da uporabno dovoljenje v resnici ni bilo izdano. Zaradi tega ter zaradi dejstva, da dokument v pregledanih zadevah ni bil najden, je Pooblaščenec sledil izjavi uradne osebe.
Pooblaščenec je dne 13. 8. 2010 izdal odločbo št. 090-60/2010/13, s katero je pritožbi prosilca delno ugodil. Zoper to odločbo je prosilec sprožil upravni spor, v katerem je Upravno sodišče RS izdalo sodbo št. I U 1330/2010-9, s katero je tožbi ugodilo in odločbo Pooblaščenca št. 090-60/2010/13 odpravilo ter zadevo vrnilo v ponovni postopek. V sodbi je Upravno sodišče RS ugotovilo, da je izrek odločbe v nasprotju z 213. in 251. členom ZUP, zaradi česar pomeni tudi bistveno kršitev postopka po 237. členu ZUP. Pomanjkljivost izreka je bila namreč v tem, da z njim izpodbijana odločba organa ni bila v celoti ali delno odpravljena, ter da ni jasno v čem se odločba organa odpravi in v čem se pritožba prosilca zavrne.
Pritožba je delno utemeljena.
Informacijski pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Glede na navedbe prosilca, da v celoti ugovarja zavrnitvi in obrazložitvi v izpodbijani odločbi, ker navedbe organa o tem, da dokumentacija ne obstaja, niso resnične, prosilec očitno uveljavlja pritožbeni razlog napačne ugotovitve dejanskega stanja.
Informacijski pooblaščenec uvodoma pojasnjuje še, da lahko v konkretnem primeru presoja pritožbene navedbe le v delu, v katerem se nanašajo na izpodbijano odločbo, torej na odločbo organa št. 020-695/2008, z dne 15. 1. 2010, ne more pa se opredeljevati do pritožbenih navedb, ki se nanašajo na Pooblaščenca št. 021-110/2008/5, z dne 26. 1. 2009 in 021-157/2009/6, z dne 1. 6. 2009. V obeh odločbah je prosilec dobil jasen pravni pouk, da lahko v primeru nestrinjanja s posamezno odločbo sproži upravni spor, in sicer v roku 30 dni od vročitve odločbe. Ker prosilec v zakonsko določenem roku zoper nobeno odločbo Pooblaščenca ni vložil tožbe na Upravno sodišče, je izgubil možnost izpodbijanja teh odločb, zato so njegova navajanja v pritožbi, ki se nanašajo na odločbi Pooblaščenca št. 021-110/2008/5 in 021-157/2009/6, pravno brezpredmetna.
II. Točka 1 izreka odločbe
V okviru ogleda in camera je bilo vpogledano v upravni zadevi št. 4-351-474/79 in št. 4-351-988/79. Pri tem je bilo ugotovljeno, da se v navedenih zadevah nahajajo naslednji dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca:
- Pogodba o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo št. 3-2655/79-PJ, z dne 22. 6. 1979 (ta pogodba izkazuje upravičenost razpolaganja z zemljišči parc. št. 474 k.o. Tacen in parc. št. 476 k.o. Tacen s strani Stanovanjske zadruga Rašica),
- Sklep Skupščine Krajevne skupnosti Šmartno-Tacen o delnih odmikih zazidljivosti po GUP-u, z dne 7. 5. 1979 (ta sklep vsebuje izdana soglasja s strani KZ Šmartno – Tacen),
- Soglasje Kmetijsko zemljiške skupnosti občine Ljubljana – Šiška št. 3/17-320-125/79, z dne 4. 6. 1979, in
- Zapisnik o ustni obravnavi št. 4/4-351-474/79, z dne 11. 7. 1979.
Navedeni dokumenti so po vsebini zajeti v zahtevi prosilca in predstavljajo informacije javnega značaja, saj so izpolnjeni vsi trije kriteriji, ki za informacijo javnega značaja izhajajo iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ (dokumenti sodijo v delovno področje organa, obstajajo v materializirani obliki, organ pa z njimi razpolaga). Glede na navedeno je organ fotokopije teh dokumentov dolžan posredovati prosilcu na način, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.
V zvezi z zapisnikom o ustni obravnavi št. 4/4-351-474/79, z dne 11. 7. 1979 Pooblaščenec posebej pojasnjuje, da na podlagi vpogleda v ta zapisnik ocenjuje, da niso utemeljene pritožbene navedbe o tem, da je bil originalni zapisnik zamenjan z drugim zapisnikom z isto številko in istim datumom. Zapisnik je napisan ročno in je v precej slabem stanju, papir je oguljen in mestoma preperel, kar kaže na to, da gre za dokument, ki je nastal leta 1979. Hkrati v zapisniku ni nobenih popravkov, izbrisov ali drugih dodatkov, ki bi kazali na to, da je bil dokument kakorkoli predrugačen. Pooblaščenec zato nima osnove za dvom v pristnost tega dokumenta in ugotavlja, da je to edini zapisnik o ustni obravnavi, z dne 11. 7. 1979, ki se nahaja v spisu.
Ob ogledu in camera je Pooblaščenec ugotovil, da v spisih, ki se nahajajo pri organu in se nanašajo na gradnjo osmih stanovanjskih hiš investitorja Stanovanjska zadruga Rašica, ni naslednjih dokumentov, ki jih je zahteval prosilec:
- potrdil, dokazil in ZK izpiskov za zemljišča parc. št. 475/2, 473/1 k.o. Tacen, ki bi izkazovala lastništvo oziroma upravičenost razpolaganja z s temi zemljišči s strani investitorja Stanovanjska zadruga Rašica oziroma Komunalne skupnosti (obstaja le zgoraj navedena Pogodba o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo, ki se nanaša na zemljišči s parc. št. 474 in 476),
- projekt dovozne poti C-554 iz julija 1979 za Vipotnikovo ulico,
- projekt javne kanalizacije s hišnimi priključki št. 1611 iz julija 1979,
- projekt za PTT omrežje,
- obvezne priloge k lokacijski odločbi, razen zgoraj navedenega soglasja KS Šmartno Tacen z dne 7.5.1979,
- uporabno dovoljenje za Vipotnikovo ulico,
- dokazilo o objavi sklepa skupščine občine Ljubljana-Šiška o veljavnosti odmika od urbanističnega načrta št. 6-15/79 z dne 13.6.1979 v uradnem glasilu.
Na ogledu in camera prisotna predstavnica organa je v zvezi z manjkajočimi dokumenti pojasnila, da uporabnega dovoljenja za Vipotnikovo ulico ni, ker ni bilo izdano, ostali dokumenti pa so očitno izgubljeni. O tem je organ poročal tudi Sektorju za upravno inšpekcijo pri Ministrstvu za javno upravo in v tem poročilu pojasnil, da vloge prosilca glede manjkajočih listin in projekta ni nikomur odstopil, ker za hranjenje teh dokumentov ni pristojen noben drug organ. Gradivo, ki je predmet zahteve prosilca, se je nahajalo v arhivu bivše občine Ljubljana Šiška, organ pa ga je prevzel leta 1995 ob ukinitvi občin. Gradivo je staro približno 30 let in očitno ni ohranjeno v celoti oziroma se je delno izgubilo.
Pooblaščenec ob upoštevanju vseh okoliščin primera ni zaznal suma morebitnega skrivanja ali uničenja gradiva na strani organa. Glede na to, da gre za arhivsko gradivo, ki ni nastajalo pod okriljem organa, ampak ga je ta prevzel od bivše občine Ljubljana Šiška, in ob upoštevanju dejstva, da so potekli roki za kakršnokoli pravno ukrepanje zoper domnevno sporno gradnjo hiš (glavnina postopkov v zvezi s tem je bila izvedena v letu 1979), organ po oceni Pooblaščenca nima razlogov, da bi dokumentacijo skrival ali celo uničil. Ker Pooblaščenec pri izvajanju svojih zakonskih pooblastil ni našel dokazov za nezakonito ravnanje organa z dokumentacijo, v zvezi s tem ne more izvajati nadaljnjih ukrepov.
Pooblaščenec ob tem pojasnjuje, da nima nobenega razumnega razloga, da bi dvomil v navedbe organa, da mu je na ogledu predložil vse gradivo, ki v zvezi z zahtevo prosilca pri njem obstaja. Prosilec svojih navedb, da je »vse zahtevane dokumente videl pri organu ob prvem ogledu dne 28. 8. 2008, njihov obstoj pa dokazuje tudi odločba Skupščine občine Ljubljana Šiška št. 4/4-351-474/79, z dne 11. 7. 1979« namreč z ničemer ni konkretiziral, medtem ko je organ Pooblaščencu prepričljivo pojasnil, zakaj z dokumenti ne razpolaga. Kot že povedano, pa organ tudi nima razloga, zakaj prosilcu zahtevanih dokumentov ne bi posredoval, v kolikor bi z njimi dejansko razpolagal.
Glede na ugotovitev, da z zgoraj naštetimi dokumenti organ ne razpolaga, je bilo treba pritožbo prosilca v delu, ki se nanaša na te dokumente, zavrniti kot neutemeljeno.
Ob tem Pooblaščenec pojasnjuje, da iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, izhaja, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki obstaja oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja izdelal oziroma pridobil in z njim tudi razpolaga v materializirani obliki. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko obstajajo pri organu. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni pridobiti dokumenta, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije.
Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da bi moral razpolagati z dokumenti, s katerimi ne razpolaga. Pooblaščenec tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v vprašanje, kdo je odgovoren, da organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga oz. v vprašanje, kaj se je dogajalo pri prevzemu arhiva bivše občine Ljubljana Šiška s strani organa in v kakšni meri je organ dokumente prevzel ali jih ni prevzel. Dejstvo, ki ga je Pooblaščenec nesporno ugotovil v tem postopku je, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga in da ni suma, da bi bili ti dokumenti s strani organa namerno uničeni iz razloga, da bi se organ izognil posredovanju teh dokumentu po ZDIJZ (le v tem primeru bi imel Pooblaščenec pristojnost ukrepanja za prekršek po drugem odstavku 39. člena ZDIJZ). Pooblaščenec na tem mestu znova poudarja, da pridobivanje dokumenta, s katerim organ v trenutku reševanja zahteve prosilca ne razpolaga, predstavlja ravnanje organa, ki je zunaj dometa temeljne funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja in ga skladno z navedenim ni mogoče zahtevati na podlagi določb ZDIJZ.
III. Točka 2 izreka odločbe
Prosilec je v pritožbi priglasil skupaj 528,03 evrov stroškov. Pooblaščenec je njegovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP, skladno s katerim breme stroškov v upravnem postopku nosi tisti, na zahtevo katerega se je postopek začel. Pooblaščenec je pritožbeni postopek v obravnavani zadevi uvedel na podlagi pritožbe prosilca, zato skladno z navedeno zakonsko določbo svoje stroške s pritožbo nosi prosilec sam. Enako velja za stroške priglašene v odgovoru na poziv Pooblaščenca, z dne 28. 7. 2011 v višini 199,45 EUR.
Drugi stroški v pritožbenem postopku niso nastali.
IV. Sklepno
Pooblaščenec je odločitev v ugodilnem delu sprejel na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP, odločitev v zavrnilnem delu pa na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.
Sklep Pooblaščenca št. 090-60/2010/13, z dne 13. 8. 2010 (vsebovan na isti listini kot odločba z enakimi evidenčnimi podatki) ostane v veljavi, ker ga Upravno sodišče RS ni odpravilo.
Ta odločba je v skladu z 28. členom Zakona o upravnih taksah (ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Urban Brulc,
univ. dipl. prav.
svetovalec Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Kristina Kotnik Šumah,
univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke