Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Prosilec - Ministrstvo za finance

+ -
Datum: 26.02.2013
Številka: 090-130/2011/24
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilec je zahteval seznam vseh fizičnih osebo, ki so v letu 2009 prejele sredstva iz državnega proračuna s podatki o prejetem znesku. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, ker z informacijo ne razpolaga. Pooblaščenec je v ugotovitvenem postopku imenoval izvedenca z namenom ugotoviti, ali je tehnično mogoče ugoditi zahtevi prosilca in na kakšen način. Izvedenec je potrdil, da organ ne more pripraviti popolnega seznama vseh fizičnih oseb, ki so prejele proračunska sredstva za leto 2009. Čeprav organ zbira in obdeluje nekatere podatke (ne pa vseh!) o prejemkih posameznih fizičnih oseb, ni lastnik teh podatkov, zaradi česar nima pregleda nad pomenom posameznih vrednosti izpisov. Za izdelavo zahtevane informacije bi po oceni izvedenca organ potreboval zagotovo vsaj 80 človek ur, brez upoštevanja časa, potrebnega za izdelavo samih izpisov. Pooblaščenec je zato ugotovil, da zahtevana informacija ne obstaja v materializirani obliki in bi jo organ moral šele ustvariti, česar pa ni dolžan storiti. Zato je Pooblaščenec pritožbo prosilca zavrnil in potrdil odločbo organa.

ODLOČBA:
Številka: 090-130/2011/24                                              
Datum: 27. 2. 2013


Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07  – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …….(v nadaljevanju prosilec), z dne 7. 7. 2011, zoper odločbo Ministrstva za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 092-174/2011/8 z dne 24. 6. 2011, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca z dne 7. 7. 2011, zoper odločbo Ministrstva za finance št. 092-174/2011/8 z dne 24. 6. 2011, se zavrne.

2.    Izvedencu Boštjanu Kežmahu, Hočka ulica 17, 2000 Maribor se prizna nagrada in stroški za opravljeno izvedensko delo v znesku 377,00 (tristo sedeminsedemdeset) EUR, od tega nagrada v višini 357,00 EUR in materialni stroški v višini 20,00 EUR, kar vključuje tudi davek na neto izplačani znesek.

3.    Nagrada in stroški za opravljeno izvedensko delo iz 2. točke izreka te odločbe se v višini 346,42 EUR poravnajo iz sredstev, ki jih je za te namene založil prosilec pri Informacijskem pooblaščencu. Preostali znesek 30,58 EUR je dolžan plačati prosilec, in sicer v roku 8 dni od vročitve te odločbe, na TRR Republike Slovenije, št. SI 56 01100-6300109972, št. sklica: 18-12157-2010011.

4.    Zahteva prosilca za povrnitev potnih stroškov za udeležbo na ustni obravnavi se zavrne.


O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 7. 4. 2011 na organ naslovih zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval, da mu organ posreduje za vsako fizično osebo, ki je v letu 2009 prejela sredstva iz državnega proračuna, podatke o imenu, naslovu stalnega bivališča in znesku, ki ga je oseba prejela iz proračuna. Pri tem je navedel, da se mu podatke posreduje v elektronski obliki.

Organ je dne 24. 6. 2011 izdal odločbo, št. 092-174/2011/8, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V odločbi je navedel, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga v obliki, v kateri bi mu jo lahko posredoval. Zahtevani podatki so namreč neobdelani in razpršeni ter se nahajajo na različnih delih programske opreme, zato do njih ni mogoče priti z enostavno prerazporeditvijo podatkov. Za ugoditev zahtevi prosilca bi moral organ za vsako fizično osebo izdelati nov dokument, na katerem bi bili zbrani podatki iz različnih aplikacij oz. analitičnih evidenc in ustrezno združeni v en podatek. Tega organ ni dolžan storiti.

Prosilec je dne 7. 7. 2011 podal pritožbo na odločbo organa, v kateri je navedel, da organ nedvomno z zahtevanimi informacijami razpolaga in ve, kako bi jih lahko prosilcu posredoval.

Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom, št. 092-174/2011/10 dne 12. 7. 2011.
Pooblaščenec je s sklepom, št. 090-130/2011/5, z dne 04. 10. 2011 imenoval izvedenca, z namenom ugotoviti, na kakšen način je mogoče upravljati oz. uporabljati informacijski sistem MFERAC in ali je tehnično mogoče ugoditi zahtevi prosilca. Izvedenec je na podlagi navedenega sklepa, dne 22. 06. 2012 izdelal Izvedensko mnenje, ki ga je Pooblaščenec dne 27. 06. 2012 posredoval prosilcu in organu. Na izvedensko mnenje Pooblaščenec ni prejel nobenih pisnih pripomb prosilca ali organa.

Z namenom ugotovitve dejanskega stanja, podajo izvedenskega mnenja in zaslišanjem izvedenca, je Pooblaščenec, v skladu z določbami prvega odstavka 154. člena in drugim odstavkom 194. člena ZUP, s sklepom št. 090-130/2011/9 z dne 20. 07. 2012, razpisal ustno obravnavo, na katero je, z vabili št. 090-150/2010/30, 090-150/2010/31 ter 090-150/2010/31 z dne 20. 07. 2012, povabil izvedenca, prosilca in organ.

Dne 11. 09. 2012 je bila v prostorih Pooblaščenca opravljena ustna obravnava, na kateri so bili poleg predstavnika Pooblaščenca prisotni še izvedenec, predstavnik organa in prosilec. Izvedenec je predstavil svoje izvedensko mnenje, nato pa so mu postavljali vprašanja uradna oseba, ki vodi postopek pri Pooblaščencu, prosilec in predstavnik organa. O ustni obravnavi je bil voden zapisnik št. 090-130/2011/13, ki so ga podpisali vsi prisotni. Zapisnik je Pooblaščenec dne 24.1.2013 posredoval prosilcu in ga pozval, da poda morebitne ugovore oz. nasprotne argumente oz. da se pisno izreče o navedbah organa. Prosilec na poziv Pooblaščenca ni odgovoril.

Dne 12. 10. 2012 je Pooblaščenec pri organu opravil ogled in camera, na podlagi katerega je bil pripravljen zapisnik št. 090-130/2011/17. Ker je Pooblaščenec ugotovil, da dejansko stanje glede tehničnih možnosti pridobivanja podatkov še vedno ni v celoti razjasnjeno, je dne 23. 10. 2012, s pozivom št. 090-130/2011/18, izvedenca pozval, da dopolni svoje izvedensko mnenje. Izvedenec je dopolnitev izvedenskega mnenja poslal dne 30. 12. 2012. Pooblaščenec je dopolnitev izvedenskega mnenja dne 3. 1. 2012 posredoval prosilcu in ga pozval, da poda morebitne ugovore oz. nasprotne argumente oz. da se pisno izreče o navedbah organa. Prosilec je na poziv Pooblaščenca odgovoril, da pripomb ne bo podal.

Pritožba ni utemeljena.

Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v materializirani obliki.

Organ v konkretni zadevi kot državni organ že po izrecni določbi prvega odstavka 1. člena ZDIJZ nedvomno sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po ZDIJZ. Prav tako zahtevane informacije nedvomno in tudi nesporno izvirajo iz delovnega področja organa. Vendar pa je Pooblaščenec v postopku  ugotovil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi informacijami v materializirani obliki. Organ je Pooblaščencu na ogledu in camera dne 12. 10. 2012 pojasnil, da v skladu z veljavno zakonodajo vodi računovodstvo za 131 državnih organov (vsa ministrstva z organi v sestavi, razen MNZ in MORS, vladne službe, nekaj nevladnih državnih organov, upravne enote, ipd.). Zato, da lahko vodi poslovne knjige, mora organ pridobiti vse knjigovodske listine. Organ knjigovodske listine dobi v fizični obliki, razen pogodb o zaposlitvi, ki se v fizični obliki nahajajo v posameznih kadrovskih službah, organ pa razpolaga le s podatki, ki predstavljajo podlago za obračun plače in drugih osebnih prejemkov. Vendar organ ni »lastnik« podatkov drugih proračunskih uporabnikov iz MFERAC, je le lastnik programske opreme. »Lastniki« posameznih podatkov so različni proračunski uporabniki. Organ ne more za vse te proračunske uporabnike na enostaven način pripraviti elektronskih seznamov izplačil za vsako posamezno fizično osebo. Če bi organ želel to pripraviti, bi moral tovrstni izpisek naročiti pri zunanjem izvajalcu.
Zapisnik navedenega ogleda je Pooblaščenec dne 24.1.2013 posredoval tudi prosilcu in ga pozval, da poda morebitne ugovore oz. nasprotne argumente oz. da se pisno izreče o navedbah organa in ugotovitvah. Prosilec na poziv Pooblaščenca ni odgovoril.

Kljub temu, da je bila v predmetni zadevi pri Pooblaščencu dne 11. 09. 2012 opravljena ustna obravnava in da je izvedenec na njej podal mnenje, pa je ostalo nerazčiščeno vprašanje, ali je iz podatkov, s katerimi razpolaga organ, mogoče pripraviti seznam zahtevanih podatkov na način, kot ga zahteva prosilec, ali lahko to stori organ sam oz. s pomočjo zunanjega izvajalca in kakšen trud oz. delovni vložek bi bil potreben za to. V dopolnitvi izvedenskega mnenja z dne 30. 12. 2012 je izvedenec pojasnil, da organ ne more pripraviti popolnega seznama vseh fizičnih oseb, ki so prejele proračunska sredstva za leto 2009. Organ nima pripravljenega nobenega seznama na način, da bi ta vseboval ime, priimek, naslov bivališča in znesek izplačila iz proračuna po posamezniku. Ob tem organ nima dostopa do podatkov Ministrstva za obrambo in Ministrstva za notranje zadeve, prav tako pa nima izdelanega pregleda nad vsemi možnimi prejemki iz proračuna vseh posameznih fizičnih oseb, zato ne more niti opredeliti, kateri prejemki so in kateri niso zajeti v njegovih zbirkah. Čeprav organ zbira in obdeluje nekatere podatke (ne pa vseh!) o prejemkih posameznih fizičnih oseb, ni lastnik podatkov, ki jih zbira in obdeluje. Posledično tudi nima pregleda nad pomenom posameznih vrednosti izpisov,  te vrednosti lahko tolmači samo lastnik podatkov oz. izpisa. Po mnenju izvedenca bi organ za izdelavo funkcije izpisov potreboval zagotovo vsaj 80 človek ur, brez upoštevanja časa, potrebnega za izdelavo samih izpisov.

Pooblaščenec tako zaključuje, da informacija, ki jo v konkretnem primeru zahteva prosilec (seznam po vsaki fizični osebi, ki je v letu 2009 prejela sredstva iz državnega proračuna, podatek o imenu, naslovu stalnega bivališča in znesku, ki ga je ta oseba prejela iz proračuna) pri organu ne obstaja. Pooblaščenec, na podlagi izvedenega ogleda in camera, opravljene ustne obravnave in vsebinsko skladnega izvedenskega mnenja z dopolnitvijo, namreč nima razloga, da bi dvomil v navedbe organa in mnenje izvedenca, da se zahtevanega seznama ne da enostavno izpisati na način, kot ga zahteva prosilec. Prosilec ob tem ni navedel nobenih drugih dejstev, iz katerih bi izhajalo nasprotno, prav tako pa na podano mnenje izvedenca v postopku ni imel pripomb.

Kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, organu ni treba ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, ki ga v času vložitve zahteve prosilca nima. Iz opredelitve informacije javnega značaja namreč izhaja, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, izdelava statistike, komentarji in analize stanj, ne predstavljajo informacije javnega značaja. Informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.

Glede na navedeno je Pooblaščenec glede zahtevanega seznama ugotovil, da pri organu ne obstaja v materializirani obliki, in bi ga organ moral šele ustvariti, česar pa ni dolžan storiti. Pooblaščenec je tako ugotovil, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.

O stroških postopka:

Pooblaščenec je v skladu z določbo 189. člena ZUP, s sklepom št. 090-130/2011/5 z dne 04. 10. 2011, imenoval izvedenca, z namenom ugotoviti dejansko stanje in odgovoriti na vprašanja glede tehničnih operacij s podatkovno bazo sistema MFERAC. Izvedenec je bil postavljen z namenom odgovoriti na vprašanja glede tega, na kakšen način je mogoče upravljati oz. uporabljati informacijski sistem MFERAC in podatkovno bazo informacijskega sistema MFERAC oz., ali je tehnično mogoče ugoditi zahtevi prosilca.

Za izvedence se v skladu z določbami 190. člena ZUP določijo osebe ali organizacije, ki imajo strokovno znanje, ki je potrebno za razjasnitev stanja stvari, stranki pa je treba dati možnost, da se izjavi o tem, kdo naj bo izvedenec. Prosilec je bil o izbiri izvedenca obveščen dne, 14. 9. 2011 in se je strinjal, da se za izvedenca postavi mag. Boštjan Kežmah, ki je strokovnjak za področje informatike.

V skladu z določbami tretjega odstavka 189. člena ZUP predujem oziroma strošek izvedbe dokaza z izvedencem bremeni tisto stranko, ki ima močnejši pravni interes za izvedbo dokaza, oziroma stranko, ki je zahtevala uvedbo postopka. V konkretnem primeru je to prosilec, zaradi česar je Pooblaščenec plačilo stroškov izvedbe dokaza z izvedencem in predujma za navedeni dokaz naložil prosilcu.

V skladu z določbami prvega odstavka 13. člena Pravilnika o stroških v upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 88/2010) se v primeru, ko pred organom opravlja izvedensko delo sodni izvedenec ali sodni tolmač,  plačilo za opravljeno storitev določi po predpisih, ki veljajo za sodne izvedence oziroma sodne tolmače. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/2010 in 1/2012, v nadaljevanju Pravilnik) v 39. členu določa, da imajo izvedenci pravico do nagrade za svoje delo in pravico do povrnitve stroškov v zvezi z delom (potni stroški, stroški za prehrano in prenočišče, nadomestilo plače ter materialni stroški v zvezi z izvedenskim oziroma cenilskim delom).

Dne 20. 11. 2012 je izvedenec Pooblaščencu posredoval stroškovnik oz. izračun nagrade in stroškov za opravljeno izvedensko delo v višini 377,00 EUR. V konkretnem primeru je izvedenec zahteval povrnitev materialnih stroškov v višini 20,00 EUR ter izplačilo nagrade v višini 357,00 EUR. Pooblaščenec je ugotovil, da so stroški in nagrada zaračunani v skladu z določbami Pravilnika in je zahtevi izvedenca ugodil.

Kot določa tretji odstavek 115. člena ZUP, lahko organ, ki vodi postopek, če se postopek začne na zahtevo stranke, pa se da z gotovostjo pričakovati, da bo povzročil posebne izdatke v gotovini (v zvezi z ogledom, dokazovanjem z izvedenci, prihodom prič ipd.), s sklepom določi, naj stranka založi zanje potreben znesek. Če stranka tega zneska ne založi v določenem roku, lahko organ opusti izvedbo takih dokazov ali ustavi postopek, razen če je nadaljevanje postopka potrebno v javnem interesu. Zato je Pooblaščenec, s sklepom št. 090-130/2011/5 z dne 04. 10. 2011, prosilcu naložil plačilo akontacije stroškov za plačilo nagrad izvedenca v znesku 793,42 EUR, ki jo je prosilec pravočasno poravnal. Vendar pa se je navedeni znesek nanašal na predplačilo za stroške izvedenca v dveh zadevah – poleg zadeve št. 090-130/2011 tudi zadeve št. 090-150/2010. V zadevi št. 090-150/2010 je Pooblaščenec z odločbo št. 090-150/2010/38 z dne 21. 11. 2012 izvedencu prisodil stroške v višini 447,00 EUR. Preostanek predplačila, ki ga je prosilec založil na podlagi navedenega sklepa, torej znaša 346,42 EUR. Plačilo razlike do zneska 377,00 EUR, torej 30,58 EUR je Pooblaščenec, na podlagi tretjega odstavka 189. člena ZUP, naložil v plačilo prosilcu, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Prosilec je na ustni obravnavi, dne 11. 9. 2012, prijavil potne stroške v višini enosmerne vozovnice – letalske karte na relaciji Edinburg – Ljubljana, vendar je pojasnil, da bo natančen znesek in podatke, kam naj se znesek nakaže, posredoval kasneje. Do izdaje odločbe prosilec ni definiral višine zneska potnih stroškov, niti ni pojasnil, kam naj se zahtevani znesek nakaže. Ob tem pa Pooblaščenec ugotavlja, da prosilec v konkretni zadevi ni upravičen do povrnitve potnih stroškov za udeležbo na ustni obravnavi. Kot že navedeno, ZUP v prvem odstavku 113. člena določa, da gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. V konkretnem primeru se je postopek začel na zahtevo prosilca, zaradi česar prosilec nosi vse stroške postopka, torej tudi lastne potne stroške za udeležbo na ustni obravnavi.

Sklepno

Upoštevaje navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevane informacije sicer izvirajo iz delovnega področja organa, vendar pa zahtevani seznam pri organu ne obstaja, zato ne izpolnjuje vseh pogojev za informacijo javnega značaja, zaradi česar je pritožbo prosilca v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.

Glede stroškov postopka Pooblaščenec ugotavlja, da so nastali stroški za opravljeno izvedensko delo v višini 377,00 EUR, ki se izplačajo iz že plačanega pologa s strani prosilca na transakcijski račun, ki ga je izvedenec navedel na stroškovniku, zahteva prosilca za povrnitev stroškov pa se zavrne. Razliko med založenim zneskom in zneskom 377,00 EUR, torej 30,58 EUR mora prosilec plačati na TRR Republike Slovenije, in sicer št. SI 56 01100-6300109972, št. sklica: 18-12157-2010011.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Prosilec lahko sproži upravni spor neposredno le zoper drugo, tretjo in četrto točko izreka te odločbe, v zvezi s prvo točko izreka te odločbe pa lahko prosilec sproži upravni spor zoper odločbo Ministrstva za finance št. 092-174/2011/8 z dne 24. 6. 2011.  Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila:                               
Maja Lubarda,                           
svetovalka pooblaščenca                           


Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka