Prosilec - Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije
+ -Številka: 090-228/2010/10
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK
Prosilka je zahtevala vpogled v diplomsko listino določene javne uslužbenke, zaposlene pri organu. Organ je listino prosilki posredoval, vendar je zaradi varstva osebnih podatkov prekril priimek in datum rojstva posameznice. Prosilka je vztrajala pri zahtevi po celotni diplomski listini, da bo mogoče preveriti avtentičnost dokumenta. Pooblaščenec je ugotovil, da se zaradi spremembe priimka javne uslužbenke priimek na diplomski listini razlikuje od priimka, za katero je prosilka zahtevala vpogled, to pa po mnenju Pooblaščenca ni v povezavi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca in izvrševanjem njegovih javnopravnih nalog. Javni uslužbenci se tako na delovnem mestu ne odpovejo svoji zasebnosti v celoti.
ODLOČBA
Številka: 090-228/2010/
Datum: 10. 1. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/2006-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………….(v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, Dunajska 22, Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-9/2010-4 z dne 16. 12. 2010, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilka je dne 22. 11. 2010 pri organu vložila zahtevo za vpogled v javno diplomsko listino – dokazilo o najvišji zaključeni javno veljavni strokovni izobrazbi ge……., zaposleni pri organu na delovnem mestu Področne svetovalke I.
O zahtevi prosilke je organ dne 16. 12. 2010 izdal odločbo št. 090-9/2010-4, s katero je zahtevi prosilke delno ugodil, tako, da je v zahtevani listini prekril priimek ter datum rojstva posameznice, na katero se je zahteva nanašala. V obrazložitvi organ pojasnjuje, da gre v delu, v katerem je prosilkino zahtevo zavrnil, za varovane osebne podatke, zato v tem delu ne gre prosto dostopne informacije javnega značaja.
Zoper odločbo organa je prosilka dne 18. 12. 2010 pri Pooblaščencu vložila pritožbo. V njej med drugim navaja, da vztraja pri zahtevi po celotni diplomski listini, z vsemi relevantnimi podatki, tako da bo mogoče avtentičnost dokumenta tudi preveriti. Meni, da javna uslužbenka, za katero je zahtevala vpogled v javno diplomsko listino, ob sprejemu na delovno mesto pri organu (26. 6. 2009) ni izpolnjevala pogoja zahtevane formalne izobrazbe.
Pooblaščenec je pritožbo prosilke, na podlagi 239. čl. ZUP, dne 21. 12. 2010 posredoval organu. Organ je pritožbo prosilke Pooblaščencu odstopil dne 28. 12. 2010, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da mu organ z odstopom pritožbe ni posredoval dokumenta, ki je predmet pritožbenega postopka, ga je k temu dodatno pozval dne 28. 12. 2010, z dopisom št. 090-228/2010/2. Obenem ga ja zaprosil za pojasnilo, ali je ga. …..zaposlena pri organu in na katerem delovnem mestu ter od kdaj ter kakšen je bil pogoj glede zaključene stopnje in smeri delovnega mesta v času, ko se je imenovana zaposlila pri organu in kakšni so pogoji za zasedbo njenega delovnega mesta danes.
Pojasnilo organa, skupaj z zahtevanim dokumentom, je Pooblaščenec prejel dne 31. 12. 2010. Organ pojasnjuje, da je imenovana javna uslužbenka pri njem zaposlena na delovnem mestu področni svetovalec I, na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas izvajanja projekta Praktično usposabljanje z delom 2010-2013. Za to delovno mesto je predpisan izobrazbeni pogoj visoka strokovna izobrazba (prva stopnja), družboslovne ali druge smeri, ki ga imenovana javna uslužbenka v celoti izpolnjuje. Po zakonu o visokem šolstvu raven izobrazbe, pridobljena po študijskih programih za pridobitev višje izobrazbe, sprejetih pred 1.1.1994, in raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih za pridobitev visoke strokoven izobrazbe, sprejetih pred 11.6.2004, ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po visokošolskih strokovnih programih prve stopnje iz 33. člena zakona (visokošolski strokovni študijski program). Prvič se je imenovana javna uslužbenka pri organu zaposlila na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 19. 1. 2009, in sicer na delovnem mestu višji svetovalec, kjer je bila kot izobrazbeni pogoj predpisana najmanj visoka strokovna izobrazba (prva stopnja). Tudi v času prve zaposlitve je imenovana po zgoraj omenjenem zakonu o visokem šolstvu izpolnjevala izobrazbeni pogoj. Dodatno pa organ še pojasnjuje, da je v mesecu februarju sprejel nov Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, s katerim so se spremenili nazivi delovnih mest in deloma tudi pogoji za posamezna delovna mesta. V obeh primerih pa je imenovana javna uslužbenka, na katero se nanaša zahteva prosilke, izpolnjevala vse pogoje, ki so zahtevani za zasedbo posameznega delovnega mesta.
Pooblaščenec je pri organu dne 7. 1. 2011 opravil dodatne poizvedbe o tem, ali je pri organu zaposlena še kakšna oseba z istim osebnim imenom kot ga ima javna uslužbenka, na katero se nanaša zahteva prosilke. Prav tako je Pooblaščenec prosil organ za potrditev, da se diplomska listina, ki jo je organ posredoval Pooblaščencu, nanaša na določeno javno uslužbenko.
Organ je Pooblaščencu dne 7. 1. 2011 pojasnil, da je javna uslužbenka, ki zanima prosilko, edina zaposlena s tem osebnim imenom pri njem. Prav tako je organ potrdil, da listina, ki jo je predložil, diplomska listina za to javno uslužbenko.
Pritožba ni utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/1991, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja.
Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
V konkretnem primeru Pooblaščenec ugotavlja, da informacije, ki jih zahteva prosilka, spadajo v delovno področje organa zavezanca, prav tako pa je Pooblaščenec ugotovil, da obstajajo v materializirani obliki in da organ z njimi razpolaga, saj jih je tudi posredoval Pooblaščencu. Pooblaščenec tako ugotavlja, da je dokument, ki ga zahteva prosilka in ki je predmet presoje v tem pritožbenem postopku, diplomska listina, izdana s strani Univerze v Ljubljani, pedagoška fakulteta, št. RŠ: ……z dne…...
V nadaljevanju je Pooblaščenec presojal, ali v zvezi z navedenim dokumentom, v katerega organ prosilki ni želel v celoti omogočiti vpogleda, obstaja katera izmed izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
2. Izjeme od dostopa do informacij javnega značaja
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa zakon. Pooblaščenec je v nadaljevanju presojal, ali je glede dela dokumenta, vpogled v katerega je organ prosilki zavrnil, podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
ZDIJZ tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1), ki v 1. točki prvega odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec je z vpogledom v zahtevani dokument ugotovil, da ta vsebuje naslednje podatke:
- Osebno ime posameznice, na katero se nanaša zahteva prosilke,
- Priimek posameznice, ki pa ni identičen priimku, ki ga je navedla prosilka,
- Datum in kraj rojstva posameznice,
- Naziv dosežene strokovne izobrazbe,
- Številka in datum izdaje diplomske listine,
- Ime dekana fakultete, ki je listino izdala in ime tedanjega rektorja Univerze v Ljubljani.
Upoštevaje zgoraj navedeno definicijo osebnega podatka se postavlja vprašanje, ali gre pri navedenih podatkih za osebne podatke in ali ti podatki predstavljajo t.i. kategorijo varovanih osebnih podatkov. Posameznik, ki je sklenil delovno razmerje pri organu za konkretno določeno delovno mesto, je določljiv že na podlagi podatka o imenu in priimku osebe, saj je mogoče na podlagi omenjenega podatka, skupaj s podatkom o zaposlitvi, osebo identificirati brez velikega napora, brez velikih stroškov in to ne zahteva veliko časa. Iz navedenega tako izhaja, da gre pri teh podatkih nedvomno za osebne podatke, saj je prosilka zahtevala diplomsko listino za konkretno javno uslužbenko, zaposleno pri organu.
V zvezi z vprašanjem, ali ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke, pa je treba upoštevati tudi določbo 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, v kateri je navedeno, da se ne glede na določbo 1. odstavka (kjer je opredeljenih enajst izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. (tajni podatki) in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Po določbi 1. člena ZJU je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor so v skladu z drugim odstavkom 1. člena ZJU državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Oseba, zaposlena v javnem sektorju, ima bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Na tej teoretični podlagi temelji tudi določba 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca.
Glede dostopa do osebnih podatkov zaposlenih pri organu, Pooblaščenec pojasnjuje tudi, da v skladu z doktrino pričakovane zasebnosti, ki jo je leta 1997 prevzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v primerih Halford v. Združeno kraljestvo (25. 6. 1997, Reports, 1997-III) in Copland v. Združeno kraljestvo (3. 4. 2007, Appl. No. 62617/00), nato pa še Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-25/95, javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto.
V obravnavanem primeru je tako treba ugotoviti, ali je organ prosilki neupravičeno zavrnil vpogled v (star) priimek posameznice – javne uslužbenke ter v rojstni datum in kraj rojstva. V preostalem delu je organ prosilki namreč ugodil in vpogled dovolil, zato ta del ni predmet tega pritožbenega postopka. Upoštevaje vse zgoraj navedeno glede obdelave osebnih podatkov javnih uslužbencev je tako treba ugotoviti, ali je podatek o priimku posameznice – javne uslužbenke ter njen datum rojstva in kraj rojstva, v zvezi z njenim delovnim razmerjem pri organu.
Pooblaščenec najprej ugotavlja, da rojstni datum in kraj rojstva posameznice očitno nista povezana z njenim delovnim razmerjem v statusu javne uslužbenke, zato pogoj za obdelavo osebnih podatkov iz 1. alineje 3. odst. 6. čl. ZDIJZ v tem delu ni izpolnjen. Rojstni datum in kraj rojstva javne uslužbenke tako predstavljata varovane osebne podatke, ki jih prosilki ni dovoljeno posredovati.
Glede (starega) priimka posameznice pa je Pooblaščenec v obravnavanem primeru prav tako prišel do zaključka, da gre za varovan osebni podatek, ki ni neposredno v zvezi z delovnim razmerjem javne uslužbenke. Očitno dejstvo je, da se priimek posameznice, ki ji je bila izdana diplomska listina št. RŠ:….. in priimek javne uslužbenke, na katero se nanaša zahteva prosilke, razlikujeta. Organ je to razlikovanje Pooblaščencu prepričljivo pojasnil z dejstvom, da je javna uslužbenka v vmesnem obdobju spremenila priimek. Ker pri organu ni zaposlene nobene druge osebe, ki bi imela isto osebno ime, kot ga ima javna uslužbenka, na katero se nanaša zahteva prosilke, se identičnost oz. ujemanje diplomske listine brez dvoma lahko preveri tudi samo na podlagi ujemanja osebnega imena, v kar se je v postopku prepričal tudi Pooblaščenec. V kolikor bi v obravnavanem primeru razkrili »star« priimek javne uslužbenke, bi s tem prekomerno posegli v njeno zasebnost oz. v obdelavo njenih osebnih podatkov, obenem pa s tem ne bi zasledovali cilja, ki ga zasleduje ZDIJZ.
V zvezi z vprašanjem, katere podatke v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca je dopustno razkriti na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ, Pooblaščenec obenem poudarja, da navedena določba predstavlja izjemo od izjem in jo je treba razlagati v skladu z namenom, ki ga zasleduje ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. čl., je namreč zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Tako je treba razlikovati med tistimi osebnimi podatki, ki so neposredno povezani z opravljanjem javnopravnih nalog in porabo javnih sredstev javnih uslužbencev in celoto vseh ostalih osebnih podatkov, ki jih organ vodi o javnih uslužbencih kot o pri njem zaposlenih. Javni uslužbenci se s tem, ker opravljajo delo v javnem sektorju, namreč ne odpovedo v celoti zasebnosti na delovnem mestu. Namen določbe prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ je v tem, da so prosto dostopni tisti osebni podatki, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog javnega uslužbenca, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu. V obravnavanem primeru razkritje »starega« priimka javne uslužbenke v nobenem primeru ne more slediti zgoraj navedenemu, zato je Pooblaščenec zaključil, da ne gre za osebni podatek, ki bi bil v zvezi z njenim delom.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je pritožba prosilke neutemeljena. Pooblaščenec je, na podlagi 1. odstavka 248. čl. ZUP, odločbo organa potrdil in pritožbo prosilke zavrnil.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka