Prosilec - Pravna fakulteta
+ -Številka: 090-204/2010/5
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK
Pooblaščenec je ugotovil, da zahtevane informacije vsebujejo osebne podatke, in sicer imena in priimke vseh 84 zaposlenih pri organu, skupni bruto strošek z dodatki za vsakega posameznika za leto 2009, najave za opravljeno pedagoško delo ter datumi zasedbe delovnega mesta za vsakega posameznika posebej, na podlagi katerih so osebe določljive. Ker pa gre pri tem za podatke, ki so povezani s porabo javnih sredstev, prav tako pa tudi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev, zahtevane informacije nikakor ne sodijo med varovane osebne podatke. Zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil.
ODLOČBA
Številka: 090-204/2010/
Datum: 23. 6. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 252. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbi brez številke, z dne 2. 11. 2010 in 3. 11. 2010, Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi se ugodi. Izpodbijani odločbi Pravne fakultete Univerze v Ljubljani z dne 2. 11. 2010 in z dne 3. 11. 2010 se v drugi točki izreka odpravita. Organ je dolžan prosilcu v 31 (enaintridesetih) dneh od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- seznam z imeni in priimki vseh 84 zaposlenih skupaj z bruto stroškom z dodatki, ki jih je posameznik prejel v letu 2009;
- najave za opravljeno pedagoško delo v študijskem letu 2008/2009 in 2009/2010 za vse zaposlene v letu 2009;
- seznam z imeni in priimki vseh 84 zaposlenih v letu 2009 skupaj z datumom nastopa delovnega razmerja oziroma javne funkcije.
- formalni opis delovnih nalog po delovnem mestu za vse zaposlene v letu 2009.
2. Stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 11. 6. 2010 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja za vsakega pri organu zaposlenega javnega uslužbenca in za vsakega, ki opravlja javno funkcijo »posebej«, in sicer:
- ime in priimek javnega uslužbenca oz. tistega, ki opravlja javno funkcijo,
- skupni bruto strošek z dodatki, ki jih je ta oseba prejela v letu 2009,
- formalni opis delovnih nalog, ki jih je opravljala v letu 2009,
- poročilo, kaj je ta oseba delala in naredila v letu 2009,
- informacijo, kdaj je ta oseba nastopila delovno razmerje, oz. javno funkcijo,
- znesek vseh finančnih prilivov iz javnih sredstev v letu 2009,
- informacijo, kolikšen odstotek vseh prihodkov PF so v letu 2009 sestavljali finančni prilivi iz javnih sredstev.
Informacijo je želel dobiti v elektronski obliki ali na naveden naslov.
O zahtevi prosilca je organ odločil z dvema odločbama z dne 2. 11. 2010 in 3. 11. 2010, s katerima je zahtevi prosilca ugodil v delu, ki se nanaša na znesek vseh finančnih prilivov iz javnih sredstev v letu 2009 in informacijo, kolikšen odstotek vseh prihodkov organa so v letu 2009 sestavljali finančni prilivi iz javnih sredstev. Prosilcu je posredoval izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti organa za leto 2009, iz katerega so razvidni podatki iz 1. točke izreka. V preostalem delu je zahtevo prosilca zavrnil.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ v uvodu povzel zahtevo prosilca, nato pa navedel, da je prosilec zahteval podatke, ki so tudi osebni podatki v smislu Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZVOP-1), zato so stranke v postopku tudi vsi zaposleni pri organu, na katere se ti osebni podatki nanašajo. Dne 16. 7. 2010 so bili vsi zaposleni pri organu v letu 2009 pozvani, da se o zahtevi stranke izjavijo. Od 80 zaposlenih v letu 2009 je izjavo v postopku dala le ena oseba, ki se je strinjala s posredovanjem informacij, drugi pa izjave niso dali. Organ je odločil, da v delu zahteve prosilca, v katerem zahteva podatke, ki niso osebni podatki, ni podan nobeden od zadržkov za posredovanje zahtevanih informacij javnega značaja iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zato je v delu zahteve prosilca, ki se nanaša na znesek vseh finančnih prilivov iz javnih sredstev v letu 2009 in informacijo, kolikšen odstotek vseh prihodkov organa v letu 2009 so sestavljali finančni prilivi iz javnih sredstev, prosilcu ugodil. V ostalem delu zahteve prosilec zahteva dostop do podatkov, ki so v smislu ZVOP-1 osebni podatki. Po 1. točki 6. člena ZVOP-1 je namreč osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Glede na to so: ime in priimek javnega uslužbenca oz. tistega, ki opravlja javno funkcijo, skupni bruto strošek z dodatki, ki jih je ta oseba prejela v letu 2009, formalni opis delovnih nalog, ki jih je opravljala v letu 2009, poročilo, kaj je ta oseba delala in naredila v letu 2009, informacija, kdaj je ta oseba nastopila delovno razmerje, oz. javno funkcijo, osebni podatki v smislu ZVOP-1. Prosilec se je v svoji zahtevi izrecno skliceval na tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na splošno prepoved posredovanja osebnih podatkov dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Organ je poudaril, da je v obravnavanem primeru treba upoštevati, da zahteva prosilec določene osebne podatke za vse javne uslužbence na Pravni fakulteti. Ti podatki so tudi med seboj povezani in strukturirani, saj gre za podatke iz kadrovskih evidenc organa, ki predstavljajo pomembne dele teh evidenc. S posredovanjem zahtevanih podatkov bi organ posredoval prosilcu strukturirane dele svojih kadrovskih evidenc, ki bi jih lahko tudi naprej obdeloval in na enak način zbiral te ali tudi druge osebne podatke za vsako leto o vseh zaposlenih pri organu. Po 5. točki 6. člena ZVOP-1 je zbirka osebnih podatkov vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Vsi podatki, ki jih o vseh zaposlenih pri organu zahteva prosilec, predstavljajo torej v svoji medsebojni povezanosti in strukturiranosti zbirko osebnih podatkov, ki jih lahko prosilec vodi in nadalje obdeluje. Po prvem odstavku 10. člena ZVOP-1 se lahko osebni podatki v zasebnem sektorju obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Navedeni tretji odstavek 6. člena, ki dovoljuje dostop do informacij javnega značaja ni mogoče razlagati tako, da v njegovem okviru lahko vlagatelj zahteve pridobi zbirko osebnih podatkov, ki jo lahko nadalje obdeluje. Vodenje in obdelovanje osebnih podatkov namreč predstavlja še posebno intenziven poseg v posameznikovo informacijsko zasebnost. Določbe ZDUZ, ki omejuje varstvo osebnih podatkov v primeru javnih uslužbencev in omogoča dostop do nekaterih podatkov v zvezi z javnimi uslužbenci, pa ni mogoče šteti kot posebno podlago za sistematično zbiranje, vodenje in nadaljnjo obdelavo osebnih podatkov, ki predstavljajo v svoji medsebojni povezanosti in strukturi zbirko osebnih podatkov. Ustavno sodišče je v številnih primerih odločilo, da je poseg v Ustavno pravico iz 38. člena Ustave (varstvo osebnih podatkov) dopusten le, če je nujno potreben v demokratični družbi za dosego ustavno legitimnega cilja. Pri tem pa je tak zakon skladen z ustavo le, če jasno določa namen zbiranja, vodenja in obdelovanja osebnih podatkov, natančno določa, katere podatke lahko zbira, vodi in obdeluje določen subjekt, kateri subjekt je to in koliko časa jih lahko zbira, vodi in obdeluje. Nobene od teh zahtev tretji odstavek 6. člena ZDIJZ ne izpolnjuje, zato ga nikakor ni mogoče šteti kot zakonsko podlago, na kateri bi lahko posameznik pridobival, zbiral, vodil in obdeloval, kot tudi morda nadalje posredoval drugim, strukturirano zbirko osebnih podatkov. Pod krinko uresničevanja pravice dostopa do informacij javnega značaja ni mogoče sistematično zbirati, voditi, obdelovati in nadalje posredovati strukturirane zbirke osebnih podatkov. Ker tretji odstavek 6. člena ZDIJZ ni zakonska podlaga, na kateri bi posameznik lahko pridobil strukturirano zbirko osebnih podatkov, mu take zbirke osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1 organ ne sme posredovati, saj bi kršil ta zakon.
Zoper odločbi iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 6. 11. 2011 pri organu vložil pritožbo, v kateri je uvodoma povzel odločitev organa, nato pa navedel, da je zahtevo postavil v skladu z ZDIJZ, ki kot lex specialis znotraj slovenskega pravnega reda tudi po navodilih direktive 2003/98/ES regulira dostop do informacij javnega značaja in katerega namen je zagotoviti javnost in transparentnost delovanja organov, ter omogočanje uresničevanja pravic fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. V predmetni zadevi je nesporno, da so zahtevane posamične informacije informacije javnega značaja, ki izvirajo iz delovnega področja organa, ki je kot državna fakulteta oseba javnega prava. Dostop do informacije javnega značaja je ustavna pravica. Organ, ki je po ZDIJZ zavezan omogočiti dostop do informacije javnega značaja, lahko dostop zavrne izključno iz razlogov, določenih v 6. čl. ZDIJZ. Zahtevani podatki (podatki o posameznih javnih uslužbencih), so izključno podatki, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev (skupni bruto strošek v letu 2008), ter na opravljanje javne funkcije in delovnega razmerja javnega uslužbenca. Zahtevane informacije so torej informacije, za katere ZDIJZ izrecno določa, da se dostop odobri. V odločbi se organ sklicuje na pravico varovanja osebnih podatkov posameznih javnih uslužbencev, katero navaja kot razlog, da zahtevanih podatkov ne posreduje. V zvezi s tem argumentom prosilec opozarja, da je konflikt pravice do varovanja osebnih podatkov in pravice do dostopa do informacij javnega značaja v primeru porabe javnih sredstev in osebnih podatkov javnih uslužbencev v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja, vprašanje, ki ga je že rešilo Sodišče Evropskih skupnosti v zadevi C2003/171/03 (Rechnungshof v. ORF &al.). Glede na navedeno predlaga, da organ izdani odločbi nadomesti z novo in mu odobri dostop do zahtevanih podatkov.
Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 15. 11. 2010, s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Dne 3.12. 2010 je Pooblaščenec poizvedel pri organu, ali je pred odstopom pritožbe prosilca, s pritožbo seznanil stranske udeležence v skladu z 241. členom ZUP. Organ je pojasnil, da tega ni storil in se je zavezal, da bo to storil naknadno. Dne 11. 3. 2011 je organ obvestil Pooblaščenca, da je o pritožbi prosilca pisno z vročilnico obvestil vse zaposlene oziroma stranske udeležence. Slednji v zakonskem roku niso podali nobenih izjav o pritožbi.
Pooblaščenec je z dopisom z dne 18. 5. 2011, št. 090-204/2010/3 organ pozval, da mu posreduje informacije, ki so predmet zahteve prosilca. Organ je na poziv Pooblaščenca odgovoril z dopisom z dne 31. 5. 2011 in predložil zahtevano dokumentacijo.
Pritožba je utemeljena.
1. Predmet presoje Pooblaščenca
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da se v postopku dostopa do informacij javnega značaja subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (2. odstavek 15. člena ZDIJZ), kar pomeni, da je Pooblaščenec, kot organ druge stopnje, v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Kot izhaja iz vložene pritožbe, je prosilec v njej izrecno izpodbijal zavrnilni del izpodbijane odločbe, ker mu organ ni omogočil dostopa do informacij javnega značaja za vsakega pri organu zaposlenega javnega uslužbenca in za vsakega, ki opravlja javno funkcijo »posebej«, in sicer:
- ime in priimek javnega uslužbenca oz. tistega, ki opravlja javno funkcijo,
- skupni bruto strošek z dodatki, ki jih je ta oseba prejela v letu 2009,
- formalni opis delovnih nalog, ki jih je opravljala v letu 2009,
- poročilo, kaj je ta oseba delala in naredila v letu 2009,
- informacijo, kdaj je ta oseba nastopila delovno razmerje, oz. javno funkcijo.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da je predmet presoje Pooblaščenca zgolj tisti del izpodbijane odločbe, ki mu oporeka prosilec v pritožbi, torej ali zgoraj navedene informacije izpolnjujejo pogoje za obstoj informacije javnega značaja.
2. Pojem in obstoj informacij javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v 1. odstavku 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, ne le državne uprave. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. čl., je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ. Organ je namreč pravna oseba javnega prava, in sicer javni zavod, ki izvaja javno službo v visokem šolstvu. Iz 2. čl. ZViS izhaja, da so visokošolski zavodi univerze, fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole. V II. odst. 9. čl. ZViS je določeno, da za opravljanje javne službe v visokem šolstvu Republika Slovenija ustanavlja javne visokošolske zavode oziroma druge javne zavode – članice univerze in študentske domove. 10. čl. ZViS nadalje določa, da je univerza pravna oseba in da se v okviru univerze ustanovijo fakultete in umetniške akademije, lahko pa tudi visoke strokovne šole in drugi zavodi – članice univerze. Članice univerze imajo pravice in obveznosti, določene s tem zakonom, aktom o ustanovitvi univerze in statutom univerze. Članice univerze pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva, za katerega zagotavlja sredstva Republika Slovenija, nastopajo v pravnem prometu s pooblastili, ki jih določa akt o ustanovitvi univerze in statut, v imenu in za račun univerze. V drugih primerih članice univerze nastopajo v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun v skladu z aktom o ustanovitvi in statutom univerze. V 1. čl Statuta Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju Statut) je določeno, da je Univerza v Ljubljani, katere ustanovitelj je Republika Slovenija, avtonomni izobraževalni, znanstvenoraziskovalni in umetniški visokošolski zavod s posebnim položajem. Univerzo sestavljajo članice. 13. čl. Statuta določa, da članice izvajajo nacionalni program visokega šolstva in nacionalni raziskovalni in razvojni program ter opravljajo druge, s tem statutom določene dejavnosti. V 30. čl. Statuta je določeno, da je članica univerze zavod brez pravne subjektivitete, ko v imenu in za račun univerze izvaja dejavnost v okviru nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega razvojnega in raziskovalnega programa, za katera zagotavlja sredstva Republika Slovenija. Pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa nastopa članica v imenu in za račun univerze. Članica univerze je hkrati zavod z lastnostjo pravne osebe in nastopa pri izvajanju dejavnosti iz 16. člena tega statuta v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Javna služba v visokem šolstvu se določi z nacionalnim programom visokega šolstva (43. čl. ZViS), ki opredeli cilje visokega šolstva, določi študijska, znanstveno-raziskovalna in umetniška področja nacionalnega pomena, opredeli dejavnosti, potrebne za razvoj in učinkovito delo v visokem šolstvu, določi standarde za opravljanje visokošolske dejavnosti in določi okvirni obseg potrebnih sredstev za izvedbo nacionalnega programa (44. čl. ZViS). Nacionalni program sprejme Državni zbor (I. odst. 45. čl. ZViS). Nacionalni program visokega šolstva izvajajo javni visokošolski zavodi, drugi zavodi – članice univerz, skupnost študentov in študentski domovi (I. odst. 46. čl. ZViS). Iz navedenih določb je torej razvidno, da je organ kot član Univerze v Ljubljani poleg tega, da je oseba javnega prava, tudi izvajalec javne službe in kot tak v skladu s 1. odstavka 1. člena zavezanec po ZDIJZ.
Prosilec je zahteval dostop do podatkov o zaposlenih javnih uslužbencih, kar pomeni, da zahtevane informacije nedvomno sodijo v delovno področje organa. Ker se organ v izpodbijani odločbi ni konkretno opredelil do dokumentov, ki jih zahteva prosilec, temveč se je zgolj na splošno skliceval na pravico varovanja osebnih podatkov, je Pooblaščenec nadalje najprej ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi trije kriteriji za opredelitev informacije javnega značaja po ZDIJZ oziroma, ali obstaja t.i. kriterij materializirane oblike.
3. Kriterij materializirane oblike
Organ je Pooblaščencu posredoval naslednje dokumente za vse zaposlene pri organu:
- ime in priimek javnega uslužbenca,
- skupni bruto strošek z dodatki, ki jih je ta oseba prejela v letu 2009,
- formalni opis delovnih nalog, ki jih je opravljala v letu 2009,
- najave za opravljeno pedagoško delo v študijskem letu 2008/2009 in 2009/2010,
- informacijo, kdaj je ta oseba nastopila delovno razmerje oziroma javno funkcijo.
Pooblaščenec z vpogledom v posredovano dokumentacijo ugotavlja, da organ z informacijami, ki so predmet zahteve prosilca, razpolaga v materializirani obliki. Ker zahtevane informacije sodijo tudi v delovno področje organa, predmet zahteve za dostop do informacije javnega značaja izpolnjuje vse kriterije za informacijo javnega značaja v skladu s 1. odst. 4. čl. ZDIJZ.
4. Stranski udeleženci v postopku
V postopku dostopa do informacij javnega značaja na podlagi pisne zahteve mora organ po uradni dolžnosti skrbeti za to, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa. V postopek je torej treba pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.
Zaradi morebitnega vpliva odločbe na pravice in pravne koristi oseb zaposlenih pri organu je organ po določilu 43. in 44. člena ZUP, vse zaposlene pozval v postopek, da se izrečejo o tem, ali prijavljajo stransko udeležbo v postopku oziroma, ali zahtevane informacije za njih predstavljajo izjemo iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako je organ, na poziv Pooblaščenca, po prejemu pritožbe ravnal v skladu z 241. členom ZUP in stranskim udeležencem posredoval pritožbo prosilca, da se o njej izrečejo.
Pooblaščenec ugotavlja, da so pozvani stranski udeleženci nasprotovali posredovanju zahtevanih informacij, z izjemo ene osebe, ki je dostop dovolila.
5. Izjeme po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ se je v izpodbijani odločbi opiral na izjemo po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zato se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije dejansko predstavljajo varovane osebne podatke, ki predstavljajo zatrjevano izjemo.
Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1). Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec je pri vpogledu v zahtevane dokumente ugotovil, da dejansko vsebujejo osebne podatke, in sicer imena in priimke vseh 84 zaposlenih pri organu, skupni bruto strošek z dodatki za vsakega posameznika za leto 2009, najave za opravljeno pedagoško delo ter datumi zasedbe delovnega mesta za vsakega posameznika posebej. Na podlagi navedenih informacij so osebe določljive, vendar zaradi razloga, da gre za podatke, ki so povezani s porabo javnih sredstev, prav tako pa tudi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, nikakor ne sodijo med varovane osebne podatke.
Na tem mestu je treba osvetliti položaj javnih uslužbencev v razmerju do varstva osebnih podatkov, saj kot rečeno so zaposleni pri organu javni uslužbenci (1. in 2. odstavek 1. člena Zakona o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 63/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami, v nadaljevanju ZJU)).
Ena od najpomembnejših funkcij pravice do informacij javnega značaja je prav nadzorna funkcija, ki je izražena v prvi alineji, 3. odstavka 6. čl. ZDIJZ in določa, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne, tudi zaradi varstva osebnih podatkov), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. (tajni podatki) in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
To pomeni, da v primeru, ko gre za osebne podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, med omejitvami ni osebnih podatkov in je torej ta določba ZDIJZ postavljena (med drugimi) nad izjemo po varstvu osebnih podatkov. Slovenska pravna ureditev se je s tem približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, količnika, plače, službenega naslova, napredovanja na delovnem mestu. Slednji podatki namreč izkazuje tako ustrezno kvalifikacijo javnega uslužbenca, ki zaseda določeno delovno mesto, prav tako pa so potrebni tudi pri ugotavljanju ali je poraba javnih sredstev v obliki plače, ki jo prejme javni uslužbenec, zakonita. Takšni podatki torej, po odločitvi zakonodajalca, v celoti sodijo med informacije javnega značaja, in se ni mogoče sklicevati na varstvo osebnih podatkov. Na ta način funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti, nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Ta pravica omogoča splošni nadzor javnosti nad delom uprave in s tem pospešuje zavedanje njene odgovornosti. Javnost namreč lahko preveri pravilnost njenih odločitev ter spoštovanje pravnih in drugih pravil. Slednje omogoča nadzor in preprečuje zlorabe. Zaradi tega je delo javnega sektorja bolj učinkovito (razlog nadzora in učinkovitejšega delovanja).
Na tem mestu Pooblaščenec opozarja še na določbo 1. odst. 38. čl. Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 56/02 in spremembe, ZSPJS), po kateri niso v javnem sektorju javne le plače, temveč tudi podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost.
Pooblaščenec je torej v pritožbenem postopku moral ugotoviti, ali so podatki, do katerih je organ prosilcu zavrnil dostop, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.
Po oceni Pooblaščenca so vsi podatki, do katerih je organ prosilcu zavrnil dostop, nedvomno povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Zahtevani dokumenti se namreč neposredno nanašajo na izvajanje javne službe, saj so predmet zahteve informacije o nalogah, ki jih je posameznik naredil v določenem letu, koliko je zaslužil in kdaj je delovno mesto zasedel. Gre torej za podatke, ki v okviru izvajanja javne službe, izkazujejo, kdo je opravil določeno delo, kaj je naredil in višino plačila.
Glede na navedeno, dokumenti, ki so predmet obravnavane zadeve, zajemajo izključno osebne podatke, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Organ je sicer v izpodbijani odločbi kot razlog za zavrnitev navajal, da gre za osebne podatke, ki izhajajo iz kadrovske evidence in da bi prosilec na ta način pridobil strukturirano zbirko osebnih podatkov o vseh zaposlenih pri organu. Pooblaščenec takšni obrazložitvi ni mogel slediti, saj določba 3. odstavka 6. člena ZDIJZ nima testa tehtanja niti načela oziroma testa sorazmernosti, kadar gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Test sorazmernosti je opravil že zakonodajalec na splošni ravni z omenjeno določbo (takšno je tudi stališče Upravnega sodišča RS v sodbi z dne 25.5.2011, opravilna številka I U 1410/2010-13).
Pooblaščenec poudarja, da določba 50. člena ZJU, ki ureja uporabo podatkov iz kadrovske evidence in ZDIJZ nista v razmerju lex specialis derogat legi generali, ker ne urejata iste pravice. 50. člen ZJU se nanaša na pravico uporabe podatkov v okviru sistema javnih uslužbencev, ZDIJZ pa ureja pravico vsakogar, da dostopa do različnih dokumentov - informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo organi zavezanci. Gre za različni pravni podlagi in za urejanje dveh različnih pravic – na eni strani za pravico dostopa do informacij javnega značaja, ki izhaja iz 2. odstavka 39. člena Ustave RS, na drugi strani za pravico do uporabe podatkov na podlagi določb v ZJU. To pomeni, da je treba, v postopku dostopa do informacij javnega značaja, uporabljate določbe ZDIJZ, v skladu s 15. čl. ZDIJZ pa je za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, treba uporabljati določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ne pa določbe posameznega področnega zakona, v tem primeru ZJU. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča RS, ki je v primerljivi zadevi v sodbi z dne 29. 4. 2009, opravilna številka: U 83/2008-11, odločil, da določila ZJU in ZDIJZ ne urejata iste pravice, zato v postopku, ki se vodi na podlagi ZDIJZ ni mogoče uporabiti določil ZJU.
Ker gre v obravnavanem primeru zgolj in izključno za osebne podatke posameznika, ki so povezani z njegovim delovnim razmerjem kot javnega uslužbenca in s porabo javnih sredstev, je glede na določbo v 1. alineji 3. odstavka 6. člena ZDIJZ v postopku dostopa do informacij javnega značaja povsem brezpredmetno, kje se takšni osebni podatki pri organu nahajajo in kakšno količino informacij prosilec zahteva.
Pooblaščenec pa bi ob tem poudaril oziroma opozoril, da je v javnem sektorju osebna privolitev za obdelavo osebnih podatkov v skladu z 9. členom ZVOP-1 dovoljena le, če tako določa zakon. Pooblaščencu pa ni poznana zakonska podlaga, ki bi organu v obravnavanem primeru dovoljevala obdelavo v dokumentu navedenih osebnih podatkov na podlagi osebne privolitve. Organ zato tudi v primeru, če bi pridobil pisne izjave posameznikov, da se strinjajo z obdelavo njihovih osebnih podatkov, ki so predmet zahteve prosilca, njihovih osebnih podatkov zgolj na podlagi tega ne bi smel obdelovati oziroma posredovati v javnost. Zakonsko podlago za posredovanje v javnost (posredovanje v javnost je ena od oblik obdelave osebnih podatkov v skladu z opredelitvijo pojma obdelava po 3. tč. 6. čl. ZVOP-1) pa kot rečeno predstavlja ZDIJZ, v 1. alineji 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, kjer dovoljuje dostop do osebnih podatkov, če so podani v zakonu določeni razlogi. V obravnavanem primeru je podan v zakonu določen razlog, da gre za osebne podatke, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca in s podatkom o porabi javnih sredstev.
Navedeno pomeni, da gre v obravnavanem primeru v celoti za osebne podatke, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, pri katerih se zaradi zgoraj navedene določbe v 1. alineji 3. odst. 6. čl. ZDIJZ ni mogoče sklicevati na izjemo iz 3. točke 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Predmet zahteve je tudi formalni opis nalog, ki se nanaša na delovno mesto javnega uslužbenca. Gre zgolj za splošno opredelitev: naziv delovnega mesta (npr. samostojni strokovni delavec), opis delovnega mesta in pogoji za zasedbo delovnega mesta, brez osebnih podatkov, zato gre tudi v tem delu zahteve za informacijo javnega značaja.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so morebiti podane druge izjeme iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da slednje niso podane. Prav tako pa jih niso zatrjevali niti organ niti stranski udeleženci.
Na podlagi navedenega, Pooblaščenec zaključuje, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi 1. odst. 252. člena ZUP odločbi organa z dne 2. 11. 2010 in 3. 11. 2010 v drugi točki izreka odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu v 31 (enaintridesetih) dneh po vročitvi te odločbe posredovati dokumente, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka