Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Prosilka - Okrajno sodišče v Kočevju

+ -
Datum: 30.11.2010
Številka: 090-191/2010/5
Kategorije: Kršitev postopka
Sodba Upravnega sodiščaODLOČBA:Številka: 090-191/2010/
Datum: 1. 12. 2010

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu  (Ur.l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur.l. RS, št. 51/2006-UPB2 in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in drugega odstavka 251. člena, 247. člena ter prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, (Ur.l. RS, št. 24/2006-UPB2, 105/2006-ZUS-1, 126/2007, 65/2008 in 8/2010, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……(v nadaljevanju prosilka) zoper odločbo Okrajnega sodišča v Kočevju, Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje (v nadaljevanju organ) št. Su 020504/2010-128 z dne 22. 9. 2010, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo


ODLOČBO

1.    Odločba organa se odpravi po uradni dolžnosti.

2.    Stroški v tem postopku niso nastali.

in


SKLEP

1.    Zahteva prosilke se zavrže kot nedovoljena.

2.    Stroški v tem postopku niso nastali.


OBRAZLOŽITEV

Prosilka je dne 11. 8. 2010 zahtevala vpogled v stari osebni imenik za k.o. Trava in k.o. Draga, v kateri so navedeni njeni predniki. Prosilka je navedla, da se zahtevani imeniki hranijo trajno, zato niso smeli biti uničeni.

Organ je izdal zavrnilno odločbo št. Su 020504/2010-128 z dne 22. 9. 2010, v kateri je navedel, da zahtevana informacija ne obstaja (ni izpolnjen kriterij materializirane oblike), zato zahtevi prosilke ni mogoče ugoditi.

Prosilka se je zoper odločbo organa pritožila dne 9. 10. 2010 in navedla, da bi po predpisih organ moral razpolagati z zahtevanimi imeniki, ali pa bi moral predložiti dokumentacijo o uničenju dokumentarnega gradiva, saj ima tudi ta trajno vrednost.

Organ je Pooblaščencu 13. 10. 2010 odstopil v pristojno reševanje pritožbo prosilke, za katero je ugotovil, da je pravočasna, popolna in vložena s strani upravičene osebe.
 
Pooblaščenec ugotavlja, da je prosilka dne 15. 7. 2009 pri organu že zahtevala "originalni seznam posestnikov v k.o. Trava in k.o. Draga, v katerih so bili njihovi pokojni predniki vpisani kot lastniki posesti v Srednji vasi pri Dragi ter Dragi". Zaradi molka organa se je prosilka 5. 11. 2009 pritožila k Pooblaščencu, ki je zadevo prevzel v odločanje in izdal odločbo št. 090-165/2009/7 z dne 8. 3. 2010, s katero je delno ugodil zahtevi prosilke, s katero je zahtevala originalne sezname posestnikov v k.o. Trata in k.o. Draga. Pooblaščenec je z odločbo naložil organu, da prosilki v 15 dneh po prejemu odločbe posreduje fotokopije naslednjih dokumentov:
-    Osebni imenik za k.o. Trava (črka M), pri čemer mora prekriti: na 1. strani (ki se začne z vnosom št. vložkov 322, 338, 360, 300…), na 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. strani: imena in priimke ter podatek o prebivališču vseh vpisanih oseb;
-    Osebni imenik za k.o. Draga (črka M), pri čemer mora prekriti: na 1. strani (ki se začne z vnosom št. vložkov 34), na 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. strani: imena in priimke ter podatek o prebivališču vseh vpisanih oseb.
V ostalem delu je Pooblaščenec zahtevo prosilke kot neutemeljeno zavrnil.

Prosilka je zoper odločbo Pooblaščenca št. 090-165/2009/7 z dne 8. 3. 2010 na Upravnem sodišču RS s tožbo z dne 19. 4. 2010 sprožila upravni spor, ki je še v teku in se vodi pod opr. št. I U 512/2010.

Z namenom ugotavljanja dejstev in okoliščin v zvezi s tem primerom, je Pooblaščenec dne 10. 11. 2010 pri organu opravil t.i. ogled in camera, kjer je izvedel, da organ starih osebnih imenikov nima in v tem postopku ni bilo novih dejstev in okoliščin, zaradi katerih bi odločili drugače, kot je bilo odločeno prvič. Stari imeniki so se uničili in jih že v času bivše vodje zemljiške knjige ni bilo, ker so bili že polni, lastniki so bili že prečrtani in vpisani v nove knjige itd. Vodja zemljiške knjige je še pojasnila, da so že "novi" imeniki precej stari.

Pooblaščenec v konkretnem primeru ugotavlja, da je o pravici prosilke do dostopa do zahtevanih "originalnih seznamov posestnikov v k.o. Trava in k.o. Draga" že odločil z določbo št. 090-165/2009/7 z dne 8. 3. 2010, s katero je zaradi molka organa prevzel zadevo v reševanje in skladno s 3. odstavkom 255. člena ZUP izdal svojo odločbo. S to odločbo je Pooblaščenec torej odpravil molk organa in z njo nadomestno odločil o zahtevi prosilke. Odločba Pooblaščenca pa ni postala pravnomočna, ker je bil zoper njo sprožen upravni spor.

Glede na to, da je prosilka tako z zahtevo z dne 15. 7. 2009 kot s tokratno zahtevo z dne 11. 8. 2010 zahtevala iste dokumente, stare oz. originalne sezname posestnikov v k.o. Trava in k.o. Draga, Pooblaščenec ugotavlja, da je organ pri odločanju spregledal dejstvo, da je prosilka iste dokumente, kot so predmet tokratne zahteve, od istega organa že zahtevala s prvo zahtevo z dne 15. 7. 2009  in da je bilo o tej zahtevi že odločeno na drugi stopnji, in sicer z zgoraj navedeno odločbo Informacijskega pooblaščenca.

Neupoštevanje navedenega dejstva je privedlo do tega, da je organ odločil o zahtevi prosilke meritorno (z odločbo), čeprav bi ob upoštevanju določbe 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP moral uporabiti drugo vrsto pravnega akta (sklep o zavrženju zahteve). Informacijski pooblaščenec ocenjuje, da je organ s tem bistveno kršil pravila postopka, in sicer gre za bistveno kršitev, ki je v konkretnem primeru odločilno vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe organa. Kot izhaja iz Zakona o splošnem upravnem postopku s komentarjem (J. Breznik in ostali, GV založba, Ljubljana 2008, strani 625 – 627) so v 237. členu ZUP, ki določa pritožbene razloge, s kršitvami pravil postopka mišljene tako kršitve, ki so v drugem odstavku tega člena izrecno določene kot bistvene kršitve pravil postopka, kakor tudi druge kršitve pravil postopka, ki so ali bi mogle vplivati na odločitev (relativno bistvene kršitve). Dejstvo, ali je bilo o zahtevi že odločano in tudi odločeno, je v upravnem postopku odločilnega pomena za pravilno in zakonito odločitev, saj se veže na (ne)uporabo 129. člena ZUP, ki določa, kdaj je potrebno upravni postopek končati s formalno odločbo, to je s sklepom o zavrženju zahteve. S tem, ko je organ v konkretnem primeru spregledal 129. člen ZUP in z njim povezana dejstva, je njegova odločba v celoti napačna. Ker je 129. člen ZUP procesna določba, je v obravnavanem primeru torej podana bistvena kršitev postopka v smislu 2. odstavka 247. člena ZUP, na katero je pritožbeni organ dolžan paziti po uradni dolžnosti.

Kljub navedenemu Pooblaščenec ugotavlja, da organu samo po sebi ni bilo znano dejstvo, da je bil zoper odločbo Pooblaščenca sprožen upravni spor (razlog za zavrženje zaradi upravnega ali sodnega postopka v teku), vendar pa bi se moral pozanimati, ali je odločba Pooblaščenca, ki je bila organu vročena, postala pravnomočna in (če je postala pravnomočna ali če se v isti zadevi vodni upravni ali sodni postopek) bi moral zahtevo prosilke zavreči.

Po določbi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

Z odločbo št. 090-165/2009/7 z dne 8. 3. 2010 je Pooblaščenec skladno z načelom široke interpretacije zahteve prosilcev po ZDIJZ in varstvom pravic strank organu naložil, da prosilki posreduje fotokopije osebnih imenikov k.o. Draga in k.o. Trava pod črko M (prosilka ni navedla priimkov svojih prednikov, zato je edini kriterij, ki je bil Pooblaščencu na voljo, njen priimek oz. priimek njenega očeta, ki ga je večkrat omenjala, ki se začne na črko M). Pooblaščenec je pri tem odločal o vseh obstoječih imenikih, s katerimi organ razpolaga in se ni omejil na "stare" ali "nove" imenike. Prosilka je ob prejemu dokumentacije, katere posredovanje je Pooblaščenec naložil organu z odločbo, najprej zahtevala od Pooblaščenca, da preveri, ali je bila odločba Pooblaščenca pravilno izvršena, saj je "resno dvomila", da je bila. Nato pa je prosilka zoper predmetno odločbo sprožila upravni spor.

Pooblaščenec je za namene tega postopka preveril, ali je bilo z odločbo št. 090-165/2009/7 z dne 8. 3. 2010 odločeno o isti zadevi, kot je predmet pritožbe v tokratnem postopku. Temeljitemu preverjanju okoliščin je sledila ugotovitev, da je v prvem postopku Pooblaščenec odločal o "vseh" osebnih imenikih za k.o. Draga in k.o. Trava. V ta namen je v prvem postopku pozval organ, naj mu dostavi kopije osebnih imenikov, ki se nanašajo na zahtevo prosilke in jih tudi prejel. Pooblaščenec ni imel nikakršnega razloga, da bi posumil, da mu organ ni posredoval dokumentov, ki so v zvezi z zahtevo prosilke edini obstajali in je tako tudi ugotovil v svoji odločbi.

Prosilka je v drugem postopku v zahtevi opredelila, da želi vpogled v »stari« osebni imenik za k.o. Trava in k.o. Draga. Pooblaščenec ugotavlja, da se zahtevi prosilke z dne 15. 7. 2009 in 11. 8. 2010 smiselno popolnoma ujemata. Zaradi odločanja v skladu z 129. členom ZUP se je Pooblaščenec na ogledu in camera prepričal, da je prva zahteva prosilke enaka sedanji zahtevi prosilke in da pri organu prve stopnje ni prišlo do nobenih okoliščin, na podlagi katerih bi lahko ugotovil drugačno dejansko stanje, kot je bilo ugotovljeno v prvem postopku, ko je Pooblaščenec izdal nadomestno odločbo po molku organa. Tudi Pooblaščenec ugotavlja, da se dejansko stanje ni v nobeni smeri spremenilo, da se torej pri organu niso "pojavili" imeniki, ki so obstajali pred sedaj obstoječimi imeniki.

Tako je Pooblaščenec ugotovil, da ne gre za zahtevo po drugih dokumentih, ki jih prosilka še ni zahtevala in o kateri organ (s fikcijo zavrnitve) in Pooblaščenec z meritorno odločbo še ni odločil, temveč gre za vsebinsko enako zahtevo, o kateri je Pooblaščenec že odločil, zoper njegovo odločbo pa je bil sprožen upravni spor. V konkretni zadevi je torej podan pogoj teka upravnega spora, na podlagi katerega mora organ zahtevo prosilca zavreči po 4. členu 1. odstavka 129. člena ZUP, saj ta zapoveduje takšno ravnanje organa, kadar se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek. V konkretnem primeru pred Upravnim sodiščem v Ljubljani v isti zadevi torej že poteka sodni postopek, in sicer upravni spor pod št. I U 512/2010.

Iz vseh razlogov, pojasnjenih zgoraj, je Pooblaščenec odločbo organa prve stopnje, na podlagi prvega in drugega odstavka 251. čl. ZUP odpravil po uradni dolžnosti, ter zahtevo prosilke z dne 11. 8. 2010, skladno s 4. točko 1. odstavka 129. člena ZUP, zavrgel s sklepom.

V  postopku odločanja o pritožbi posebni stroški niso nastali, zato Pooblaščenec o njih ni odločal.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
raziskovalka Pooblaščenca   

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka