Prosilec - Uprava RS za pomorstvo

SODBA UPRAVNEGA SODIŠČA:

Datum: 17. 1. 2006
Številka: 021-40/2005/5

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (UL RS, št. 24/03 in 61/05, v nadaljevanju ZDIJZ) in 2. odstavka 247. člena ter 2. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (UL RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02 in 73/04, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …….. (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Ministrstva za promet, Uprave Republike Slovenije za pomorstvo, Ukmarjev trg 2, 6000 Koper (v nadaljevanju organ), št. 041-4/2005/7, z dne 31.03.2005, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo

O D L O Č B O:


1. Pritožbi se delno ugodi.
2. Pritožba prosilca se v delu, v katerem zahteva:
• dokumente o izpitnih vprašanjih, na katera je posamezni kandidat odgovarjal;
• dokumente za strokovni izpit za pridobitev naziva »Mornar – motorist v obalnem morju«;
• prošnje za pristop k strokovnemu izpitu za pridobitev naziva »Mornar – motorist v obalnem morju«;
• prijave za pristop k VHF GMDSS izpitu;
• prijave za pristop k izpitu za voditelja čolna,
kot neutemeljena zavrne.
3. Organ je prosilcu dolžan omogočiti vpogled v priročnike ali programe za izvedbo in organizacijo tečajev oziroma usposabljanj.
4. Organ je dolžan prosilcu v roku 15 dni posredovati preostale zahtevane dokumente:
• odločbe, s katerimi se dovoli ali podaljša dovoljenje za izvajanje tečajev z namenom izobraževanja kandidatov za pridobitev potrdila za upravljanje z VHF GMDSS postajo in predpisana dokazila, ki jih je potrebno priložiti za njihovo izdajo;
• sklepe o imenovanju izpitne komisije za opravljanje izpita za pridobitev potrdila za upravljanje z VHF GMDSS postajo;
• zapisnike o poteku izpita za pridobitev potrdila o usposobljenosti za upravljanje z VHF GMDSS postajo;
• potrdila o opravljenem tečaju na simulatorju za ravnanje z VHF in DSC GMDSS radijsko postajo;
• zapisnike o pregledu in izpolnjevanju pogojev, ki jih morajo pravne in fizične osebe izpolnjevati za usposabljanje kandidatov za opravljanje tečajev za voditelja čolna, ter tečajev za preizkus znanja za upravljanje čolna;
• pooblastila za opravljanje tečajev za izpite za voditelja čolnov in preizkus znanja za upravljanje čolnov, predpisana dokazila, ki jih je potrebno priložiti za njihovo izdajo, in edini sklep, s katerim se je vloga za izdajo pooblastila zavrgla;
• sklepe o sestavi izpitne komisije in imenovanju izpraševalcev za izpit »Voditelj čolna« in za strokovni izpit za pridobitev naziva »Mornar motorist v obalnem morju«;
• zapisnike o poteku izpita za »Voditelja čolna«;
• odločbe o izpolnjevanju predpisanih pogojev za pristop k opravljanju strokovnega izpita za pridobitev naziva »Mornar motorist v obalnem morju« in predpisana dokazila, ki jih je potrebno priložiti za njihovo izdajo;
• zapiske o opravljenem strokovnem izpitu za pridobitev naziva »Mornar motorist v obalnem morju«,
pri čemer je iz vseh dolžan izbrisati osebna imena in priimke izvajalcev izobraževanj, izpitnih kandidatov in udeležencev usposabljanj, imetnikov dovoljenj, njihove rojstne datume in kraje, naslove, telefonske številke, državljanstvo, potrdil, dokumentov in odločb, ki se nanje nanašajo.

OBRAZLOŽITEV:


Prosilec je dne 04.02.2005 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in sicer je na CD zgoščenki zahteval elektronske kopije sledečih dokumentov:
1. vse dokumente celotnih postopkov podeljevanja »soglasij za izvajanje tečajev za upravljanje z VHF GMDSS radijsko napravo« za vse vložene zahteve za izdajo soglasij, zavrnjena in podeljena soglasja na osnovi Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o čolnih in plavajočih objektih (UL RS, št. 90/98) in Pravilnika o čolnih in plavajočih objektih (UL SRS, št. 13/89), za čas veljavnosti teh pravilnikov do 04.02.2005,
2. vse izpitne roke organa za opravljanje izpitov za »Upravljanje z VHF GMDSS radijsko postajo« od 01.02.1999 do 04.02.2005,
a. vse sklepe o imenovanju sestave in posamezni funkciji članov izpitnih komisij po posameznem izpitnem roku,
b. vse dokumente o posameznem izpitnem roku (razen osebnih podatkov), iz katerih so razvidni način in datumi prijavljanj ter usposobljenosti kandidatov za izpit s strani pooblaščenih izvajalcev tečajev GMDSS,
c. zapisnike izpitnih komisij za posamezne roke o lokaciji, poteku, uporabljenih izpitnih pripomočkih in napravah, o izpitnih vprašanjih po posameznem kandidatu (razen osebnih podatkov kandidatov) in uspeh kandidatov,
3. vse dokumente celotnih postopkov podeljevanja »pooblastil za opravljanje tečajev za izpit voditelja čolna in preizkus znanja za upravljanje čolna«, za vse vložene, dopolnjevane oziroma spreminjane zahteve za izdajo pooblastila, zavrnjena ter dodeljena pooblastila, podaljševanje in odvzem pooblastil na osnovi Pravilnika o izpitu za voditelja čolna in preizkusa znanja za upravljanje čolna (UL RS, št. 42/00 in 70/00), za ves čas veljavnosti teh pravilnikov do 04.02.2005,
4. za vse izpitne roke organa za opravljanje izpita »Voditelj čolna« od 01.01.2003 do 04.02.2005,
a. vse sklepe o imenovanju sestave in posamezni funkciji članov izpitnih komisij po posameznem izpitnem roku,
b. vse dokumente o posameznem izpitnem roku (razen osebnih podatkov kandidatov), iz katerih je razviden način in datumi prijavljanj kandidatov posameznikov (razen osebnih podatkov kandidatov) in kandidatov s strani pooblaščenih izvajalcev tečajev za voditelja čolna (razen osebnih podatkov kandidatov),
c. zapisnike izpitnih komisij za posamezne roke o lokaciji, poteku, izpitnih vprašanjih po posameznem kandidatu (razen osebnih podatkov kandidatov) in uspeh kandidatov,
5. vse dokumente–dokazila za vse kandidate (razen osebnih podatkov kandidatov) za izpit »Mornar motorist v obalnem morju«, po pogojih o izdajanju spričeval pomorščakom v skladu s Konvencijo o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov (UL SFRJ-MP, št. 3-8/84), ki niso predložili slovenskega ali v RS priznanega izpit »Voditelj čolna«.

Organ je s sklepom št. 041-4/2005/2 z dne 11.03.2005, na podlagi 24. čl. ZDIJZ podaljšal rok za posredovanje zahtevanih informacij do 31.3.2005, ker zahtevani dokumenti, vsebujejo tudi osebne podatke. Delnega dostopa do informacij javnega značaja pa tudi zaradi obsežnosti zahtevanih dokumentov ni bilo mogoče izvesti v roku, določenem v 23. čl. ZDIJZ. Sklep je bil izdan skladno z 2. odst. 24. čl. ZDIJZ, pred iztekom 5. delovnih dni po preteku 20 dnevnega roka določenega v 23. čl. ZDIJZ.
Na podlagi 22. čl. ZDIJZ in 207. čl. ZUP je organ dne 31.03.2005 izdal odločbo št. 041-4/2005/7, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil. Prosilčevemu zahtevku je bilo:
- v celoti ugodeno v točkah in podtočkah 1., 2.a., 3. in 4.a.,
- delno ugodeno v točki 5., in sicer v delu posredovanja kopij vlog kandidatov za pridobitev naziva »Mornar motorist v obalnem morju«,
- v celoti zavrnjeno v podtočkah 2.b., 2.c., 4.b. in 4.c.,
- zavrnjeno posredovanje podatkov v elektronski obliki na CD zgoščenki.

V obrazložitvi odločbe je organ navedel, da v celoti zavrnjeni dokumenti vsebujejo osebne podatke, katerih razkritje bi, skladno s 3. tč. 6. čl. ZDIJZ, pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 86/04, v nadaljevanju ZVOP-1).  Delni dostop s prekrivanjem  po oceni organa ne bi imel nobenega smisla, saj bi na zahtevanem dokumentu ostal nepokrit le datum prejema in pisarniška opravilna številka. Prosilcu tudi ne more poslati zahtevanih izpitnih vprašanj, ker jih zahtevani zapisniki ne vsebujejo, saj izpiti potekajo ustno, zato je zahteva prosilca iz podtočk 2.c. in 4.c. po posredovanju časa in kraja opravljanja izpita že vsebovana v zahtevi pod 2.a. in 4.a. V 5. točki, v delu zahteve, v katerem je organ prosilcu deloma ugodil, pa je organ skladno s 7. čl. ZDIJZ prosilcu omogočil delni dostop do kopij vlog kandidatov za pridobitev naziva »Mornar motorist v obalnem morju« s prekritjem tistih osebnih podatkov, katerih razkritje bi skladno s 3. tč. 6. čl. ZDIJZ pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Skladno s 3. odst. 2. čl. Uredbe o višini stroškov posredovanja informacij javnega značaja (UL RS, št. 40/04, v nadaljevanju Uredba) je organ zavrnil prosilčevo zahtevo po posredovanju dokumentov v elektronski  obliki na CD zgoščenki, saj je organ posredoval informacije glede na tehnične pripomočke s katerimi razpolaga, to je v obliki fotokopij.

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 18.04.2005 pri organu vložil pritožbo z naslednjimi pritožbenimi razlogi:,
- da mu organ tudi v celoti ugodenih točkah 1. in 3. ni posredoval vseh zahtevanih in z odločbo št. 041-4/2005/7 v celoti odobrenih dokumentov, saj je prejel le kopije odločb izdanih o »soglasjih za izvajanje tečajev za upravljanje z VHF GMDSS radijsko napravo« in kopije izdanih oziroma podaljšanih »pooblastil za opravljanje tečajev za izpit voditelja čolna in preizkus znanja za upravljanje čolna«. S tem mu organ ni posredoval kopij vseh zahtevanih dokumentov celotnih postopkov podeljevanja soglasij. Poleg tega so bili dokumenti brez utemeljenega razloga delno prikriti.
- Glede 5. točke zahteve pa je prosilec izrazil sum, da je dokumentov premalo glede na število kandidatov, ki so opravljali izpit »Mornar motorist v obalnem morju« in ki niso predložili slovenskega ali slovensko priznani izpit »Voditelj čolna«, saj je prosilec prejel le šest tovrstnih kopij. Iz poslanih kopij ni razvidno ali je dokument, ki ga je kandidat predložil kot dokazilo pogoja za pristop k izpitu, overjena kopija ali ne. Navedba organa, da ne more posredovati vseh v točki 5. zahtevanih kopij zaradi varovanja osebnih podatkov, ne drži, saj naj bi fotokopije, ki jih je prosilec prejel iz naslova delnega dostopa, dokazovale nasprotno.
- Zavrnilna odločba glede podtočk 2.b., 2.c., 4.b., 4.c. temelji na napačni argumentaciji, ko se sklicuje na varstvo osebnih podatkov, saj je v zahtevi izrecno poudarjeno, da želi dokumente brez osebnih podatkov.
- Nad razlogom, ki ga je organ navedel za zavrnitev posredovanja podatkov v elektronski obliki na CD zgoščenki, pa je prosilec izrazil začudenje, saj bi zahtevane dokumente moral moderen in urejen organ samoumevno hraniti v elektronski obliki.

V pritožbi je prosilec ugovarjal tudi razlogu podaljšanja roka za posredovanje informacij javnega značaja, ki naj bi bil nesmiseln, saj je le štirinajst posredovanih fotokopij zahtevalo dodatno delo s prekrivanjem osebnih podatkov.
Organ je prosilčevo pritožbo kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj s celotnim spisom, z dopisom št.: 041-4/2005/9 z dne 29.04.2005, na podlagi 27. čl. in 28. čl. ZDIJZ in 245. čl. ZUP odstopil v reševanje Pooblaščencu.

Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja, je Pooblaščenec z vabilom št. 021-40/2005/2 z dne 06.09.2005 razpisal ogled in camera v prostorih organa, katerega je nato dne 21.09.2005 tudi opravil.

Pritožba je delno utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma ugotavlja, da je v pritožbi prosilca zoper odločbo organa z dne 18.04.2005 podana tudi pritožba zoper sklep organa, št. 041-4/2005/2, o podaljšanju roka za odločanje o zahtevi prosilca, določenega v 23. čl. ZDIJZ. Pooblaščenec zato pojasnjuje, da je skladno s 4. odst. 258. čl. ZUP, ki določa, da lahko sklepe, zoper katere ni dovoljena posebna pritožba, prizadete osebe izpodbijajo v pritožbi zoper odločbo razen, če je pritožba zoper sklep z zakonom izključena, v nadaljevanju prosilčevo pritožbo zoper sklep obravnaval skupaj s pritožbo o glavni stvari.

1. Ogled dokumentov »in camera«
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevani dokumenti obstajajo ter vpogleda v njihovo vsebino, je, kot izhaja iz navedb, Pooblaščenec dne 21.09.2005 v prisotnosti pooblaščene osebe pri organu opravil in camera ogled na podlagi 199. čl. ZUP. Organ je Pooblaščencu omogočil vpogled v zahtevane dokumente, s katerimi razpolaga in glede katerih je prosilcu tudi delno ali v celoti zavrnil dostop.
Pooblaščenec je uvodoma ugotovil, da ugovor prosilca zoper sklep organa št. 041-4/2005/2 z dne 11.03.2005, s katerim je na podlagi 24. čl ZDIJZ podaljšal rok za posredovanje zahtevanih informacij, ni utemeljen, ker organ o zahtevi prosilca zaradi zelo številnih dokumentov in obsežnosti zahtevane dokumentacije upravičeno ni mogel odločiti  v dvajsetdnevnem roku, določenem v 23. čl. ZDIJZ.

Nadalje je Pooblaščenec ugotovil, da organ ne razpolaga z dokumenti postopkov iz 1. tč. prosilčeve zahteve v zvezi s podeljevanjem »soglasij za izvajanje tečajev za upravljanje z VHF GMDSS radijsko napravo«, na podlagi katerih je v skladu s Pravilnikom o čolnih in plavajočih objektih (UL RS, št. 90/98 s spremembami) izdal zavrnilne odločbe, saj je organ v navedenih postopkih izdal le pozitivne odločbe ali pa je že podeljena soglasja le podaljšal. Podobno je Pooblaščenec ugotovil tudi glede 3. tč. prosilčeve zahteve za posredovanje vseh dokumentov celotnih postopkov podeljevanja, podaljševanja ali odvzema »pooblastil za opravljanje tečajev za izpit voditelja čolna in preizkus znanja za upravljanje čolna«, na podlagi Pravilnika o izpitu za voditelja čolna in preizkusa znanja za upravljanje čolna (UL RS, št. 42/00 in 70/00), za ves čas veljavnosti pravilnika do 04.02.2005. Glede tega dela prosilčeve zahteve je Pooblaščenec ob vpogledu v dokumentacijo ugotovil, da je organ v predhodno navedenih postopkih zavrgel le eno vlogo, sicer pa izdal le pozitivne odločbe ali pa je vlogam za podaljšanje ugodil. Zato ugovori prosilca zoper odločbo organa št. 041-4/2005/7, s katero je odločil o delih prosilčeve zahteve, navedenih v tem odstavku, niso utemeljeni.

Glede 5. tč. prosilčeve zahteve za vse dokumente-dokazila, ki se v skladu s Konvencijo o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov (UL SFRJ-MP, št. 3-8/84) zahtevajo ali izdajajo za kandidate za izpit »Mornar motorist v obalnem morju«, ki niso predložili slovenskega ali v RS priznanega izpita »Voditelj čolna«, pa je Pooblaščenec ob vpogledu v dokumente nadalje ugotovil, da je organ v odločbi št. 041-4/2005/7, z dne 31.03.2005, pravilno odločil tudi v tem delu zahteve. Na navedeni pravni podlagi je namreč le šest posameznikov opravljalo izpit in prejelo naziv »Mornar motorist v obalnem morju«. Pooblaščenec nadalje pojasnjuje, da dostop do informacij javnega značaja v skladu z ZDIJZ ne vsebuje tudi presoje, ali so zahtevani dokumenti overjene kopije, kot to navaja prosilec v pritožbi. Po določbi 2. odst. 5. čl. ZDIJZ ima namreč vsak prosilec pravico, da pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Iz navedenega izhaja, da prosilec nima pravice, da od organa zahteva posredovanje overjenih kopij dokumentov, saj te ne predstavljajo ene od oblik, v kateri se informacije javnega značaja lahko posredujejo. Te se lahko posredujejo le v obliki vpogleda, prepisa, fotokopije in elektronskega zapisa. Zato ugovor prosilca zoper odločbo organa v tem delu ni utemeljen.

In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih predstavlja odločanje de novo. To pomeni, da je Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam ocenil in presodil dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. čl. ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.

Glede pregledanih dokumentov je Pooblaščenec nadalje ugotavljal, ali gre v obravnavanem primeru sploh za informacijo javnega značaja in če gre, ali je izkazana izjema iz 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki predstavlja pravno podlago za zavrnitev dostopa do zahtevanih informacij, na katero se sklicuje organ v izpodbijani odločbi.

2. Pojem informacije javnega značaja in organ kot zavezanec po ZDIJZ
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v 1. odst. 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (v nadaljevanju organi).
Pooblaščenec je zato najprej presojal, ali organ sodi znotraj kroga organov, ki so dolžni ravnati v skladu z ZDIJZ.
Glede na določilo 1. odst. 17. čl. Uredbe o organih v sestavi ministrstev (UL RS, št. 58/03), ki določa, da je Uprava Republike Slovenije za pomorstvo organ v sestavi Ministrstva za promet, sodi organ v krog organov, ki so zavezanci po zgoraj citiranem 1. odst. 1. čl. ZDIJZ.

Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. čl., je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.

Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.

Po določilu 13. alineje 26. čl. Pomorskega zakonika (UL RS, št. 26/01 s spremembami, v nadaljevanju PZ) je organ pristojen za ugotavljanje usposobljenosti oseb za upravljanje čolnov in izdajanje ustreznih listin, izvajanje strokovnih izpitov in izdajanje pooblastil in pomorskih knjižic. Skladno z 2. čl. PZ, ki določa, da se določbe zakonika uporabljajo za ladje, čolne in druga plovila, ki imajo slovensko državno pripadnost, če ni v zakoniku določeno drugače, veljajo  pristojnosti  organa, določene v 13. alineji 26. čl. PZ, za vse vrste plovil. Podobno izhaja tudi iz določila 1. odst. 21. čl. Zakona o plovbi po celinskih vodah (UL RS, št. 30/02, v nadaljevanju ZPCV), po katerem se strokovni izpit za pridobitev člana ladijske posadke opravlja pri Upravi Republike Slovenije za pomorstvo, ki tudi izdaja ali odvzame pooblastila članom ladijske posadke za opravljanje del določenega naziva. Nadalje ZPCV tudi v 1. odst. 24. čl. določa, da postopek ugotavljanja usposobljenosti za upravljanje čolna in izdaje ustreznih listin vodi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo.

Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z opravljanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).

Pooblaščenec ugotavlja, da se v obravnavani zadevi, zahtevani dokumenti in podatki nahajajo v obliki dokumentov, ki jih je organ pridobil v okviru svojega delovnega področja. Navedeno pomeni, da je informacija povezana s stvarno pristojnostjo organa, zato ta nedvomno sodi v okvir njegovega delovnega področja. Pooblaščenec tako ugotavlja, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti v pisni obliki in se torej nahajajo v njegovi posesti. Pooblaščenec je zato presodil, da so v tem delu zahteve v celoti izpolnjeni vsi trije osnovni kriteriji, po katerih je opredeljena informacija javnega značaja v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. Gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacije so povezane z delom organa in jih je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti), organ z njo razpolaga in nahaja se v materializirani obliki - v obliki dokumenta.

Drugače pa je glede 2.c. in 4.c. tč. zahteve prosilca, kjer zahteva izpitna vprašanja, na katere je posamezni kandidat odgovarjal. Morebitna izdelava takšnih dokumentov sicer sodi v pristojnost organa, ki pa jih v skladu s pravnimi predpisi ni zavezan izdelati. Zato je bilo potrebno v pritožbenem postopku, skladno z načelom materialne resnice in namenom razjasnitve dejanskega stanja, potrebno opraviti poizvedbe, ali tovrstni dokumenti obstajajo. Dne 21.09.2005 je Pooblaščenec pri ogledu in camera v prostorih organa ugotovil, da tovrstni dokumenti ne obstajajo, ker jih organ ni izdelal in z njimi torej ne razpolaga.

Navedeno pomeni, da v tem delu zahteve ni izpolnjen prvi pogoj iz zgoraj navedenega 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Ker z zahtevanimi izpitnimi vprašanji za posameznega kandidata organ ne razpolaga, zavezanci po ZDIJZ pa so dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, ker zahtevani dokument ne obstaja, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

V nadaljevanju je zato Pooblaščenec obravnaval zahtevo prosilca le v tistih spodaj naštetih delih, v katerih so izpolnjeni vsi pogoji iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ:
    - priročniki ali programi za izvedbo in organizacijo tečajev oziroma usposabljanj;
    - odločbe, s katerimi se dovoli ali podaljša dovoljenje za izvajanje tečajev z namenom izobraževanja kandidatov za pridobitev potrdila za upravljanje z VHF GMDSS postajo in predpisana dokazila, ki jih je potrebno priložiti za njihovo izdajo;
    - prijave za pristop k VHF GMDSS izpitu;
    - sklepe o imenovanju izpitne komisije za opravljanje izpita za pridobitev potrdila za upravljanje z VHF GMDSS postajo;
    - zapisnike o poteku izpita za pridobitev potrdila o usposobljenosti za upravljanje z VHF GMDSS postajo;
    - potrdila o opravljenem tečaju na simulatorju za ravnanje z VHF in DSC GMDSS radijsko postajo;
    - zapisnike o pregledu in izpolnjevanju pogojev, ki jih morajo pravne in fizične osebe izpolnjevati za usposabljanje kandidatov za opravljanje tečajev za voditelja čolna ter tečajev za preizkus znanja za upravljanje čolna;
    - pooblastila za opravljanje tečajev za izpite za voditelja čolnov in preizkus znanja za upravljanje čolnov, predpisana dokazila, ki jih je potrebno priložiti za njihovo izdajo in edini sklep, s katerim se je vloga za izdajo pooblastila zavrgla;
    - prijave za pristop k izpitu za voditelja čolna;
    - sklepe o sestavi izpitne komisije in imenovanju izpraševalcev za izpit »Voditelj čolna« in za strokovni izpit za pridobitev naziva »Mornar motorist v obalnem morju«;
    - zapisnike o poteku izpita za »Voditelja čolna«;
    - prošnje za pristop k strokovnemu izpitu za pridobitev naziva »Mornar – motorist v obalnem morju«;
    - odločbe o izpolnjevanju predpisanih pogojev za pristop k opravljanju strokovnega izpita za pridobitev naziva »Mornar motorist v obalnem morju« in predpisana dokazila, ki jih je potrebno priložiti za njihovo izdajo;
    - zapiske o opravljenem strokovnem izpitu za pridobitev naziva »Mornar motorist v obalnem morju«.

3. Varstvo osebnih podatkov v smislu 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ in ZVOP-1
Dostop do zahtevane informacije se lahko v celoti ali delno zavrne, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljena v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ v izpodbijani odločbi zatrjuje, da so zahtevani podatki povezani s točno določeno fizično osebo, zato bi uradna oseba organa z razkritjem osebnih podatkov kršila določbe o varstvu osebnih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (UL RS št. 86/04; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da je po mnenju organa podana izjema po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Iz določila 3. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ namreč izhaja, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na varovan osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu ZVOP-1.

Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1). Po določilu 1. tč. 1. odst. 6. čl. ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Merilo za to, kako velika je možnost identifikacije osebe, pa je treba ocenjevati glede na standard povprečno razumne osebe.

Po določilu 8. in 9. čl. ZVOP-1 se smejo osebni podatki obdelovati samo v primerih in za namene, določene z zakonom ali na podlagi pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo. Ne glede na navedeno pa se v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, lahko izjemoma obdelujejo (samo) tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se ti osebni podatki nanašajo.

Pooblaščenec je ob ogledu in camera in ob upoštevanju zgoraj citiranih določb ZVOP-1 ugotovil, da večina zahtevanih dokumentov vsebuje veliko osebnih podatkov, ki izpolnjujejo pogoje iz predhodno citiranega 6. čl. ZVOP-1 in omogočajo določitev oziroma določljivost konkretne fizične osebe in s tem razkritje varovanega osebnega podatka. Gre za veliko prepletenih navedb osebnih imen in priimkov izvajalcev izobraževanj, izpitnih kandidatov in udeležencev usposabljanj, imetnikov dovoljenj, njihovih rojstnih datumov in krajev, naslovov, telefonskih številk, državljanstev, datumov in krajev pridobitve spričeval, potrdil, dokumentov in odločb, ki se nanašajo na kandidata, torej na fizično osebo, in iz katerih je v povezavi s podatki v zvezi s konkretnim dokumentom mogoče fizično osebo določiti brez velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali velike porabe časa. Ker gre pri tem za osebne podatke, ki so varovani neposredno po 3. tč. 1.odst. 6. čl. ZDIJZ, razkritje le teh ni dopustno, saj bi pomenilo kršitev določil ZVOP-1.

Kljub zgoraj navedenemu pa Pooblaščenec ocenjuje, da dokumenti ne vsebujejo tolikšnega števila varovanih osebnih podatkov, da bi bil dostop do njih lahko v celoti zavrnjen ali da bi bil delni dostop, obrazložen v 5. tč. obrazložitve, nemogoč oziroma za prosilca v celoti nesmiseln. Zato je potrebno tiste dele dokumentov, ki predstavljajo varovan osebni podatek, kot izjemo iz 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, iz dokumentov izločiti in sicer na način, opisan v 5. tč. obrazložitve.

3.1. Izjema po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ v povezavi s prvo alinejo 3. odst. 6. čl. ZDIJZ
V zvezi z varovanjem osebnih podatkov je potrebno omeniti tudi 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, med drugimi tudi varstvo osebnih podatkov, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. (tajni podatki) in 5. do 8. tč. 1. odst., ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

Slovenska pravna ureditev se je s tem približala razvitim pravnim sistemom, ki že dalj časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave za delovno mesto, ki izkazuje kvalifikacije osebe, potrebno za določen delovno mesto.

V skladu z napisanim zato Pooblaščenec poudarja, da je potrebno ločiti osebne podatke, ki se nanašajo na katerokoli fizično osebo in zato vsekakor so varovani osebni podatki (glej 1. odst. 6. čl. ZVOP-1), medtem ko je položaj zaposlenih pri organu drugačen, ker gre, kot je razvidno iz nadaljnje obrazložitve, za javne uslužbence.

1. in 2. odst. 1. čl. Zakona o javnih uslužbencih (UL RS št. 56/02, v nadaljevanju ZJU) določata, da je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Izhajajoč tudi iz 2. tč. obrazložitve Pooblaščenec ugotavlja, da organ sodi v javni sektor, zaposleni v organu pa so v delovnem razmerju kot javni uslužbenci.

Ker je iz dokumentacije razvidno, da so v posameznih odločbah, pooblastilih, sklepih ali drugih uradnih dokumentih organa, ki jih je le-ta izdal v okviru svoje pristojnosti in v sklepih o imenovanju izpitne komisije za opravljanje izpita za pridobitev potrdila za upravljanje z VHF GMDSS postajo, zapisnikih o poteku izpita za pridobitev potrdila za upravljanje z VHF GMDSS postajo, zapisnikih o pregledu in izpolnjevanju pogojev, ki jih morajo pravne in fizične osebe izpolnjevati za usposabljanje kandidatov za opravljanje tečajev za voditelja čolna ter tečajev za preizkus znanja za upravljanje čolna, sklepih o sestavi izpitne komisije in imenovanju izpraševalcev za izpit voditelja čolna, zapisnikih o poteku izpita za voditelja čolna, sklepih o imenovanju članov izpitne komisije ter izpraševalcev za strokovni izpit za pridobitev naziva »Mornar motorist v obalnem morju«, navedeni tudi priimki in imena javnih uslužbencev, le-ti glede svojega imena in priimka ne morejo pričakovati zasebnosti, saj gre za osebe, ki nastopajo in tudi odločajo v okviru svoje javne funkcije.

V skladu z napisanim Pooblaščenec zaključuje, da so imena in priimki javnih uslužbencev v zahtevanih dokumentih javni, saj gre za izjemo, določeno v predhodno citiranem 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da se informacije ne glede na določbe 1. odst. 6. čl. ZDIJZ (kamor sodi tudi varstvo osebnih podatkov, ki ga določa 3. tč.) dovoli, če gre za podatke, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Javni uslužbenci, kamor spadajo tudi zaposleni pri organu, tako niso upravičeni pričakovati zasebnosti glede podatka o njihovem imenu in priimku. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ namreč predstavlja pravno podlago za razkritje tistih osebnih podatkov (v konkretnem primeru ime in priimek), ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Ker pri obravnavanih dokumentih gre za navajanje osebnih imen javnih uslužbencev kot izpraševalcev oziroma članov izpitnih komisij, gre nedvomno za podatke, ki so povezani z opravljanjem njihovih del in nalog na konkretnem delovnem mestu in so iz tega razloga ta osebna imena javna.

3.2. Varstvo osebnih podatkov in javno dostopni podatki v zvezi z 5. odst. 6. čl. ZDIJZ
Pooblaščenec opozarja tudi na 5. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. Iz citiranega 5. odst. 6. čl. izhaja, da podatki, ki so (že) javno dostopni, ne morejo biti varovani po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Mednje sodijo predvsem podatki, objavljeni v zbirkah, svetovnem spletu in podobno, za katere velja načelo javnosti in ki zato ne morejo biti varovani v smislu 6. čl. ZVOP-1.

Pooblaščenec je namreč ob ogledu in camera ugotovil, da zahtevana dokumentacija vsebuje tudi dokumente, ki so že prosto dostopni na svetovnem spletu ali objavljeni v zbirkah, za katere velja načelo javnosti. Mednje sodijo izpiski iz sodnega registra in obvestila Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve o vpisu v poslovni register Slovenije za poslovni subjekt.

Zakon o sodnem registru (UL RS št. 13/94 s spremembami; v nadaljevanju ZSR) v 7. čl. določa, da je sodni register javna knjiga. Zato so podatki vpisani v sodni register javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati, naj se mu izda overjeni izpisek iz sodnega registra. 7. čl. ZSR nadalje še v 3. odst. določa, da se smejo pregledovati in prepisovati tudi listine, na katerih temeljijo vpisi v sodni register ali ki jih je treba zaradi javne objave predložiti sodnemu registru. Sodišče mora zato vsakomur na njegovo zahtevo izdati tudi prepis ali kopijo celote ali dela teh listin. Poleg navedenega tudi državni portal Republike Slovenije na spletni strani http://e-uprava.gov.si/e-uprava/portalStran.euprava?pageid=524  vsakomur omogoča spletni vpogled v del podatkov Sodnega registra. Prav tako so na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve www.ajpes.si prosto dostopni tudi podatki iz Poslovnega registra Slovenije–dokumentov, ki tudi predstavljajo del zahtevanih dokumentov prosilca in so v skladu s 16. čl. Zakona o poslovnem registru Slovenije (UL RS št. 13/95) javni.

V obravnavani zadevi so takšni podatki o družbi, imena in priimki družbenikov in imena ter priimki odgovornih oseb družb. Pooblaščenec zato zaključuje, da jih zaradi njihove proste dostopnosti v javnih knjigah ni potrebno prekrivati, črtati ali brisati na nobenem od zahtevanih dokumentov. Pri tem se sicer lahko organ odloči, da prosilca le napoti na informacije, ki so sicer že prosto dostopne in mu le posreduje napotilo, kje se zahtevana informacija nahaja, vendar pa za potrebe tega postopka Pooblaščenec pojasnjuje, da je organ dolžan dati na vpogled oz. fotokopijo vseh listin sodnega registra in Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, ker jih zahteva kot obvezno prilogo k prošnjam. Navedene listine so namreč v tem primeru del spisa, ki so v obdobju, ko se je vršilo izdajanje odločb in pooblastil, dokazovale oziroma ponazarjale, kako so se vodili postopki. Zato v tem konkretnem primeru možnost, ki jo daje organu 5. odstavek 6. člena ZDIJZ, ne pride v poštev.

4. Načini oziroma oblike dostopa do informacij po 2. odst. 5. čl. ZDIJZ v povezavi z 2. odst. 25. čl. ZDIJZ
Ob upoštevanju predhodno napisanega pa Pooblaščenec opozarja, da mora na podlagi 2. odst. 247. čl. ZUP, ob odločanju o pritožbi zoper izpodbijano odločbo, po uradni dolžnosti tudi preizkusiti, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V tem primeru je bilo potrebno oceniti, ali je med zahtevanimi dokumenti tudi informacija, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Skladno z 2. odst. 25. čl. ZDIJZ organ prosilcu za zahtevano informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, omogoči le vpogled in ne omogoči pridobivanja informacije v katerikoli drugi obliki. To pomeni, da je za avtorskopravno zavarovano informacijo predvidena le ena oblika dostopa do informacije javnega značaja, ki jo na splošno ureja 2.odst. 5.čl. ZDIJZ, in sicer vpogled.

Informacije javnega značaja, ki so zavarovane skladno z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah (UL RS, št. 21/95, v nadaljevanju ZASP), se torej smejo dati samo na vpogled, kar skladno z 3. odst. 25. čl. ZDIJZ in 17. čl. Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (UL RS, št. 76/05; v nadaljevanju Uredbe-1) pomeni, da pooblaščena oseba organa v času uradnih ur ali v predhodno dogovorjenem času med organom in prosilcem prosilcu omogoči vpogled v zahtevano informacijo javnega značaja v zato primernem prostoru ter mu za to dá na voljo dovolj časa.

Določilo 5. čl. ZASP opredeljuje avtorsko delo kot individualno intelektualno stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je izražena na kakršenkoli način, če ZASP ne določa drugače. Kot izhaja iz Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah s komentarjem (Trampuž, Oman, Zupančič, Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1997, str. 30, v nadaljevanju komentar ZASP) sta domača in tuja sodna praksa in teorija izoblikovale sledečih pet predpostavk za opredelitev avtorskega dela: stvaritev, duhovnost, področje ustvarjalnosti, individualnost in izraz. Omenjene predpostavke pa je potrebno razlagati široko in jih na podlagi 174. čl. ZASP presoja tudi Agencija za avtorstvo Slovenije. V skladu s 1. odst. 174. čl. ZASP ima namreč imetnik avtorskih ali sorodnih pravic, možnost, da zaradi zavarovanja dokazov ali iz drugih razlogov vpiše ali shrani izvirnike ali primerke svojih del, fonograme, videograme ali predmete kake druge svoje pravice v register zavarovanih del, ki ga vodi Agencija za avtorstvo Slovenije.

ZASP v 2. odst. 5.čl. tudi primeroma našteva nekaj avtorskih del, kot so na primer predavanja, govori, priročniki, študije in predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave. Pri tem je predmet varstva pri pisanih delih, kot izhaja iz komentarja ZASP (str. 36), oblikovanje in vodenje misli, ustvarjalni izbor, razporeditev, uskladitev in razdelitev gradiva in sploh vsebina dela. V skladu s 7. čl. ZASP so tudi prevodi, priredbe, aranžmaji, spremembe in druge predelave prvotnega avtorskega dela ali drugega gradiva, ki so individualna intelektualna stvaritev, samostojna avtorska dela, če takšne predelave ne prizadenejo pravice avtorja prvotnega dela.

Ob vpogledu v zahtevano dokumentacijo je Pooblaščenec ugotovil, da so k vlogam za pridobitev dovoljenja za organizacijo in izvedbo tečajev (usposabljanj) priloženi priročniki ali programi za izvedbo in organizacijo tečajev v pisni obliki. Omenjeni priročniki ali programi izpolnjujejo predhodno naštete predpostavke in ob upoštevanju 7. čl. ZASP sodijo v kategorije pisanih del, ki so primeroma naštete v 2. čl. ZASP. Ker je eden od avtorjev izkoristil tudi možnost, ki jo ureja 174. čl. ZASP, je napisano potrdila tudi Agencija za avtorstvo Slovenije, ki je avtorju dovolila vpis njegovega dela v register avtorskih del.

Zato je Pooblaščenec, kot je razvidno iz 3 tč. izreka te odločbe, odločil, da mora organ prosilcu glede priročnikov ali programov za izvedbo in organizacijo tečajev, ki so priloženi posameznim vlogam za pridobitev dovoljenja za organizacijo in izvedbo tečajev (usposabljanj), omogočiti le vpogled, saj gre za situacijo, določeno v 2. odst. 25. čl. ZDIJZ.

5. Izbira oblike dokumenta, ki ga zahteva prosilec
V skladu z 2 odst. 5. čl. ZDIJZ ima načeloma vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Organ mora torej omogočiti dostop do informacije na enega izmed načinov, predvidenih v 2. odst. 5. čl. ZDIJZ. Način oziroma oblika seznanitve je odvisna od želje prosilca. To izhaja tudi iz 2. odst. 17. čl. ZDIJZ, ki določa, da mora prosilec v zahtevi opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije. Tudi 16. čl. Uredbe-1 je izrecno določil, da lahko prosilec sam izbere obliko, v kateri želi dobiti informacijo, če se ta nahaja tako v elektronski kot v fizični obliki. Citirani 16. čl. Uredbe-1 nadalje še določa,  če se informacija javnega značaja nahaja samo v elektronski ali samo v fizični obliki in organ razpolaga s tehnološkimi zmogljivostmi za potrebno pretvorbo, lahko prosilec sam izbere obliko, pri čemer mu organ zaračuna materialne stroške pretvorbe iz elektronske v fizično obliko ali pretvorbe fizične oblike v elektronsko obliko skladno z zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.

Iz zapisanega sledi, da je prosilec tisti, ki se odloči, v kakšni obliki želi sprejeti zahtevano informacijo, organ pa mora omogočiti dostop do informacije na enega izmed načinov, predvidenih v 2. odst. 5. čl. ZDIJZ, razen če organ glede na 2. odst. 16. čl. Uredbe-1 ne razpolaga z ustreznimi tehnološkimi zmogljivostmi ali bi moral ravnati nezakonito.

Ob ogledu in camera je Pooblaščenec  ugotovil, da organ ne razpolaga s preostalimi dokumenti v obliki, kot jih je zahteval prosilec. Prav tako je Pooblaščenec preveril, da organ nima tehnoloških zmogljivosti, ki mu bi omogočale pretvorbo zahtevanih dokumentov v elektronsko obliko. S tem je v tem delu zahteve podan primer, predviden v predhodno citiranem 2. odst. 16. čl. Uredbe-1. Organ namreč ne razpolaga z ustreznimi tehnološkimi zmogljivostmi za potrebno pretvorbo zahtevanih dokumentov iz fizične v elektronsko obliko. Zato Pooblaščenec zaključuje, da je v tem delu prosilčeve zahteve organ v odločbi št. 041-4/2005/7, z dne 31.03.2005, odločil pravilno.

6. Institut delnega dostopa in pomen zaupnosti po 7. čl. ZDIJZ
Institut delnega dostopa ureja 7. čl. ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. čl. (npr. osebne podatke in druge izjeme iz 6. čl. ZDIJZ) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Organ je torej dolžan dokument izročiti prosilcu, če je le mogoče, v smislu citiranega 7. čl., in na ta način omiliti izjeme iz 6. čl. ZDIJZ.

V obravnavanem primeru pa je pomemben tudi drugi del določbe 7. čl. ZDIJZ, po kateri se prosilca seznani z delom dokumenta, vendar samo, če to ne ogrozi njegove zaupnosti. Pooblaščenec je pri ogledu namreč ugotovil, da gre pri prijavah za pristop k preizkusu znanja za upravljanje čolna, prošnjah za pristop k strokovnemu izpitu za pridobitev naziva »Mornar–motorist v obalnem morju«, prijavah za pristop k VHF GMDSS izpitu in prijavah za pristop k izpitu za voditelja čolna, za tolikšno količino in pogostost varovanih osebnih podatkov, da bi bil delni dostop pri naštetih dokumentih sicer mogoč, ne pa tudi smiseln. Določilo 7. čl. ZDIJZ in 21. čl. Uredbe-1 namreč tudi natančneje opredeljujeta tehnične vidike delnega dostopa. Organ mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih Uredbe-1 ne bi bilo  izvedljivo. 21. čl. Uredbe-1 tako določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. čl. ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).

V predhodnem odstavku opisana implementacija delnega dostopa pa ne predstavlja samo tehničnih problemov ločevanja dostopnih od zavarovanih podatkov, ampak tudi vprašanje smiselnosti delnega dostopa. Že Sodišče Evropskih skupnosti je odločilo, da delnega dostopa ni potrebno odobriti takrat, ko bi ta bil brez smisla. Delni dostop je brez vsakršnega smisla, če so dostopni dokumenti brez posebne vrednosti za upravičenca (primer Olli Mattila v. Komisija in Svet EU, št. T-204/99, z dne 12.7.2001, ECR II-226). Enako izjemo od delnega dostopa priznava tudi Priporočilo Sveta Evrope št. 2 (2002), ki v 2. tč. 7. načela im. »Oblike dostopa do uradnih dokumentov« določa, da je lahko delni dostop do uradnega dokumenta zavrnjen, če bi bil delni dostop zavajajoč ali brez smisla.

Delni dostop je torej potrebno omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta torej tehnični in vsebinski vidik. Pooblaščenec je v obravnavanem primeru z ogledom in camera ugotovil, da bi delni dostop do prijav za pristop k preizkusu znanja za upravljanje čolna, prošenj za pristop k strokovnemu izpitu za pridobitev naziva »Mornar – motorist v obalnem morju«, prijav za pristop k VHF GMDSS izpitu in prijav za pristop k izpitu za voditelja čolna, bil nedopusten, saj dokumenti zaradi popolne izgube vrednosti ne bi bili smiselni za prosilca. Po izvedbi delnega dostopa bi bili prosto dostopni zgolj podatki oziroma obrazci, ki so kot taki, brez varovanih osebnih podatkov, tudi prosto dostopni na spletni strani organa http://www.gov.si/ursp/obrazci/obrazci.html, zato posredovanje obrazcev ne bi imelo smisla oziroma bi bilo brez vrednosti. Takšne informacije pa ne morejo zadostiti funkcijam pravice dostopa do informacij javnega značaja in udejaniti načela odprtosti javnega sektorja.

Zato je Pooblaščenec, kot je razvidno iz 2. tč. izreka, odločil, da organ prosilcu ni dolžan posredovati v prejšnjem odstavku naštetih prijav in prošenj. Nadalje je Pooblaščenec odločil, da je iz razlogov, ki so bili pojasnjeni v predhodnih točkah obrazložitve, delni dostop do preostalih zahtevanih dokumentov mogoč, ker je podatke, ki pomenijo izjemo v skladu s 6. čl. ZDIJZ, mogoče izločiti iz dokumentov, saj podatkov ni mogoče natančno razbrati iz drugih informacij v dokumentu.

Organ mora zato, v skladu z omenjenim 21. čl. Uredbe-1, kot je obrazloženo v 4. tč. izreka te odločbe, iz dokumenta izločiti le tiste dele, ki vsebujejo v skladu s 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ varovane osebne podatke in predstavljajo upravičeno izjemo od dostopa do informacij javnega značaja in katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1.

Ker je Pooblaščenec po uradni dolžnosti tudi preizkusil, ali obstajajo druge izjeme po 6. čl. ZDIJZ, je s pritožbo izpodbijano ravnanje organa odpravil in sam odločil na podlagi 2. odst. 247. čl. in 2. odst. 251. čl. ZUP, kot izhaja iz izreka te odločbe.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka