Prosilec, zoper odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev
+ -Številka: 020-2/2003/2
Kategorije: Veljavnost ZDIJZ za nazaj
Pooblaščenec za dostop do informacij do javnega značaja (v nadaljevanju: pooblaščenec), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št.24/03; v nadaljevanju: ZDIJZ) o pritožbi ………………… (v nadaljevanju: prosilec), zoper odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ) opr. št. 564/MVo, z dne 16.04.2003, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi se ugodi, odločba opr. št. 564/MVo, z dne 16.04.2003, ki jo je izdala Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana, se odpravi.
2. Organ je dolžan prosilcu posredovati zahtevane informacije.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 29.03.2003, naslovil na organ prošnjo, da mu omogoči dostop do informacij javnega značaja in sicer zapisnike vseh sej strokovnega sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev v letih 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002. Prosilec je zaprosil za posredovanje elektronskega zapisa (datotek), oziroma v primeru, da to ne bi bilo možno, fotokopij zapisa.
Organ je dne 16.04.2003, z dokumentom št. 564/Mvo, prosilcu sporočil, da Vlada Republike Slovenije še ni izdala podzakonskih predpisov iz 11. člena ZDIJZ, zlasti ne podzakonskega predpisa, ki bi določal način priprave kataloga informacij javnega značaja iz 8. člena ZDIJZ in način posredovanja informacij javnega značaja v skladu z določili petega odstavka 25. člena ZDIJZ. Organ je navedel, da še ni oblikoval omenjenega kataloga informacij javnega značaja in da tudi ni določil uradne osebe, ki bi bila v skladu z 9. členom ZDIJZ pristojna za posredovanje takih informacij. Poleg tega je organ pozval prosilca, da bolj konkretno določi, s katerimi informacijami iz zapisnikov sej organa se želi seznaniti, da bo organ lahko vsebinsko odločil o prošnji prosilca. Organ je navedel, da zapisniki sej vsebujejo tudi podatke oziroma informacije, ki jih 6. člen ZDIJZ opredeljuje kot razlog za zavrnitev dostopa do zahtevanih informacij.
Prosilec je dne 23.04.2003 organu poslal dopis v katerem ga opozarja, da ZDIJZ že velja, kljub temu, da vlada RS še ni izdala podzakonskih predpisov.
Poleg tega tudi zapiše, da meni, da je velika večina tem, s katerimi se ukvarja strokovni svet organa, javnega in ne internega značaja. Zapiše pa, da razume izjeme, ki jih določa 6. člen ZDIJZ, in da zato tudi razume, da bo organ v skladu s 7. členom ZDIJZ določene informacije izločil iz dokumentov in da bo moral plačati ustrezne materialne stroške, v skladu s 34. členom ZDIJZ. Zato navede, da torej zahteva vpogled v celotne zapisnike z odstranjenimi izjemami v skladu s 6. členom ZDIJZ.
Organ je dne 14.05.2003, z dokumentom št. 81/1/AG-03-(304), izdal odločbo, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi je zapisal, da je ZDIJZ začel veljati dne 22.03.2003. Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS št. 33/91, št. 42/97, št. 66/00 in št. 24/03; v nadaljevanju URS), določa v 155. členu, da zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj ter da lahko samo zakon določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. ZDIJZ po navedbah organa nima takšnih določb, ki bi določale, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj.
Organ zapiše, da je iz zahteve prosilca razvidno, da zahteva dostop do informacij, ki so nastale v času pred uveljavitvijo ZDIJZ.
Ob upoštevanju 155. člena URS, ki določa, da zakoni ne morejo imeti učinka za nazaj ter da lahko samo zakon določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice, česar pa ZDIJZ po mnenju organa ne določa, je organ na podlagi 155. člena URS, v povezavi s drugim odstavkom 22. člena ZDIJZ zahtevo prosilca z dne 29.03.2003, ki je bila dopolnjena dne 23.04.2003, zavrnil.
Prosilec je dne 02.06.2003, vložil na Ministrstvo za informacijsko družbo (v nadaljevanju: MID), pooblaščencu za dostop do informacij javnega značaja, pritožbo zoper odločbo organa. V pritožbi navaja interpretacijo organa, da se ZDIJZ nanaša samo na dokumente, ki so nastali po 22.03.2003, torej po dnevu, ko je stopil v veljavo ZDIJZ.
Prosilec meni, da organ napačno tolmači ZDIJZ in da ZDIJZ ne določa nikakršnih časovnih pogojev o tem, katere informacije imajo naravo javnega značaja v skladu s 4. členom ZDIJZ. Prosilec tudi zapiše, da izjeme taksativno našteva 6. člen ZDIJZ in da tudi 26. člen ZDIJZ, navaja samo te izjeme kot razlog za zavrnitev zahteve. Prosilec navaja, da samo dejstvo, da so zapisniki sej, v katerih se nahajajo informacije javnega značaja, nastali pred uveljavitvijo ZDIJZ, ni pomembno in ne spada v nobeno od izjem, ki jih navaja 6. člen ZDIJZ in da je zatorej zavrnitev vloge prosilca neupravičena. V dokaz svojih trditev navaja tudi mnenje pravnega strokovnjaka, ki je bilo objavljeno v časniku Finance, dne 26.05.2003, na strani 3 in kjer je le-ta dejal: »Dostop mora biti omogočen do vseh informacij javnega značaja, ne glede na to, kdaj so pridobljene.«
Zaradi navedenega predlaga, da pooblaščenec ugodi pritožbi in skladno s svojimi pooblastili ukrepa v korist pritožnika.
MID je dne 03.06.2003, z dokumentom št. 0130-4/2003/6, odstopilo pritožbo v odločanje Vrhovnemu sodišču RS, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana. Istega dne je z dokumentom št. 0130-4/2003/6, posredovalo navedeni dopis tudi organu.
Vrhovno sodišče RS, je dne 13.06.2003, z dokumentom št. III R 58/2003, poslalo dopis, s katerim se je izreklo za nepristojno za odločanje o pritožbi.
MID je dne 26.06.2003, z dokumentom št. 0130-4/2003/9, Ustavnemu sodišču RS, Beethovnova 10, 1000 Ljubljana, podalo predlog za odločitev o sporu o pristojnosti o odločanju o pritožbi.
Organ je dne 03.09.2003, z dokumentom št. 1454/MVo, pritožbo prosilca poslal v odločanje pooblaščencu. V dopisu navaja, da Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 80/99, 70/00 in 52/02; v nadaljevanju ZUP), v prvem odstavku 239, člena določa, da se pritožba vroči naravnost ali po pošti pošlje organu, ki je izdal odločbo na prvi stopnji. Pritožba prosilca ni bil izročena organu, ker pa jo je ta kljub temu prejel, jo je poslal naprej v odločanje.
Pritožba je utemeljena.
Iz odločbe organa je razvidno, da je organ zavrnil dostop do informacij, ki se nahajajo v zapisnikih sej strokovnega sveta organa, ker da so nastali zapisniki in informacije, ki se nahajajo v njih, pred uveljavitvijo ZDIJZ in da torej v skladu s 155. členom ustave RS, ZDIJZ nima učinka za nazaj, saj to ne določa nobena določba ZDIJZ.
Ob obravnavi pritožbe prosilca in navedb organa, pooblaščenec ugotavlja naslednja dejstva.
155. člen URS določa prepoved povratne veljave pravnih aktov. 155. člen URS se glasi:
„Zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj.
Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.“
Pooblaščenec ob tem opozarja na 39. člen URS, ki opredeljuje pravico do svobodnega izražanja in pomeni ustavno pravni temelj za sprejetje ZDIJ in ki se glasi:
„Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.
Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon.“
Ob navedenih določbah ustave RS, pooblaščenec ugotavlja, da uporaba ZDIJZ za pridobitev informacij, ki so nastale pred uveljavitvijo ZDIJZ ni v nasprotju s 155. členom URS in da posredovanje informacij, ki so nastale pred uveljavitvijo ZDIJZ ne pomeni retroaktivne oziroma povratne uporabe določb ZDIJZ.
Določbe ZDIJZ namreč določajo dostopa do informacij javnega značaja, ki jih ZDIJZ opredeljuje 4. členu kot informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, nahajajo pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.
ZDIJZ časovno ne omejuje informacij do katerih so upravičeni prosilci dostopa do informacij javnega značaja.
Pravica dostopa do informacij javnega značaja je bila zagotovljena najkasneje s sprejetjem URS, ki v drugem odstavku 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon.
Pravica dostopa do informacij javnega značaja je bila zagotovljena že z ustavo RS, z njenim 39. členom, izvršljiva pa je pravica postala z uveljavitvijo ZDIJZ. Pred uveljavitvijo ZDIJZ torej ni bilo mogoče izvrševati navedene pravice, bil pa je določen obseg pravice informacij javnega značaja in zatorej zahteva po informacijah, ki so nastale pred uveljavitvijo ZDIJZ, ne pomeni retrokativne uporabe zakona.
Republika Slovenija je podpisala in ratificirala tudi številne mednarodne konvencije in pogodbe, ki tudi kot eno izmed temeljnih pravic določajo, pravico do svobodnega izražanja, katerega del predstavlja tudi informacijska svoboda, ki je širše zastavljena pravica dostopa do informacij javnega značaja. (Glej 19. člen deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah, 19. člen Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, 10. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah,…) Na podlagi 8. člena URS se ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe uporabljajo neposredno.
Te mednarodne pogodbe so v RS veljale že pred sprejetjem URS.
ZDIJZ je torej določil zgolj način izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja, sama pravica pa je bila vzpostavljena že predhodno.
Zato zahteva prosilca ne pomeni retroaktivne uporabe določil ZDIJZ, saj je uveljavljal zahtevek v skladu z določbami ZDIJZ po uveljavitvi zakona. ZDIJZ nima retroaktivne veljave, saj v skladu z njegovimi določbami prosilec pred uveljavitvijo ZDIJZ ni mogel po določbah ZDIJZ izvrševati pravice dostopa do informacij javnega značaja.
Zahteva po informacijah, ki so nastale pred uveljavitvijo ZDIJZ ne pomeni povratne uporabe ZDIJZ, saj ZDIJZ ni ustanovil in izoblikoval pravice dostopa do informacij javnega značaja, kakor tudi ni določil pojem informacije javnega značaja, ki je bil določen že predhodno, temveč je zgolj določil način uveljavljanja z ustavo in mednarodnimi pravnimi dokumenti priznanih pravic.
ZDIJZ se torej lahko uporablja šele od trenutka njegove uveljavitve, pri tem pa se lahko zahtevajo tudi informacije, ki so nastale pred njegovo uveljavitvijo.
Organ mora torej v skladu z 22. členom ZDIJZ, v primeru, da bo v celoti ugodil zahtevi prosilca, o tem napraviti uradni zaznamek. (Prvi odstavek 22. člena ZDIJZ). V primeru, če bo organ delno zavrnil zahtevo prosilca, mora o tem izdati pisno odločbo, ki mora vsebovati tudi obrazložitev razlogov, zaradi katerih je bila zahteva zavrnjena.
Pooblaščenec ob tem opozarja, da mora biti obrazložitev natančna in da mora dopuščati preizkus odločbe v morebitnih nadaljnjih postopkih.
Organ lahko zavrne dostop do določenih informacij, če so le-te določene kot izjeme v 6. členu ZDIJZ. V primeru, ko dokument ali njegov del delno vsebujejo informacije iz 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.
Pooblaščenec opozarja organ, da so zapisniki sej strokovnega sveta organa in informacije, ki se nahajajo v njih informacije javnega značaja, do katerih ima prosilec prost dostop, razen v primerih, ko so posamezne informacije predmet izjem, v skladu s 6. členom ZDIJZ. V tem primeru mora organ ravnati v skladu s 7. členom ZDIJZ.
V sladu s 25. členom ZDIJZ je organ prosilcu dolžan omogočiti seznanitev z vsebino zahtevane informacije tako, da mu jo da bodisi v elektronski obliki, če jo ima v taki obliki, v primeru, da pa ne poseduje s informacijo v taki obliki, pa fotokopijo zahtevanih dokumentov.
Način posredovanja informacije je določil prosilec, organ pa je dolžan temu slediti, če poseduje z informacijo v zahtevani obliki.
Pooblaščenec je izpodbijano odločbo upravnega organa prve stopnje odpravil na pritožbo in sam odločil na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, tako kot je navedeno v izreku te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožbi v dveh izvodih je treba priložiti to odločbo v izvirniku ali neoverjeno kopijo.
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja
Igor Šoltes, univ. dipl.prav.