Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Prosilka zoper odločbo Uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja za slovensko sodstvo pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije

+ -
Datum: 03.03.2005
Številka: 020-34/2004/3
Kategorije: Kršitev materialnega prava
Pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Pooblaščenka), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št.24/03, v nadaljevanju: ZDIJZ) o pritožbi ……………………………. (v nadaljevanju: prosilka), zoper odločbo Uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja za slovensko sodstvo pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), opr.št. Su 36-03/2004-18, z dne 20.08.2004, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja, na podlagi 1.odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00,52/02, 73/04, v nadaljevanju: ZUP) naslednjo

ODLOČBO:


Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.
Organ je prosilki dolžan v roku 15 dni v elektronski obliki posredovati neoverjeni izpisek iz zemljiške knjige za parcelo, ki je vodena pod številko 1/9 in 1/10, katastrska občina Nove Jarše v skladu z Uredbo o višini stroškov posredovanja informacij javnega značaja.

OBRAZLOŽITEV:


Prosilka je dne 30.07.2004 na organ naslovila zahtevo za pridobitev neoverjenega izpiska iz zemljiške knjige za parcelo, ki je vodena pod parcelno številko 1/9 in 1/10, katastrska občina Nove Jarše. Dokument je zahtevala v elektronski obliki.  Zahtevek je utemeljila z navedbo, da gre za informacijo javnega značaja in je zato ta, v skladu z ZDIJZ, brezplačna.

Organ je 20.08.2004 izdal odločbo opr.št. Su 36-03/2004-18, s katero je zavrnil zahtevo prosilke, ker naj bi se zahtevek nanašal na področje Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS. št. 58-2857/2003, v nadaljevanju ZZK-1), ki  je v odnosu do Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ, Uradni list RS, št. 24-900/2003) specialnejša zakonodaja, saj ZZK-1 zagotavljanje javnosti zemljiške knjige podrobneje ureja v členih od 195 do 199 in je tako v odnosu do ZDIJZ specialnejši zakon (lex specialis). V obrazložitvi odločbe je navedeno tudi, da je ZZK-1 tudi časovno kasneje sprejet zakon (lex posterior), zato se za dostop do informacij iz zemljiške knjige uporabljajo določbe slednjega. ZZK-1 prek zakonskega pooblastila ministrstvu za pripravo ustreznih podzakonskih aktov določa plačevanje nadomestila v obliki sodne takse, tako za izpisek po 197. členu, kot tudi za oblike elektronskega dostopa po 198. členu. Prost dostop do informacij javnega značaja ne pomeni nujno tudi brezplačnega dostopa, saj je vsak dostop do informacije vedno povezan z določenimi stroški. To pa pomeni, da bi brezplačnost vseh oblik katerekoli informacije pomenila nesorazmerno breme za proračun in za vse davkoplačevalce, ne pa le za tiste, ki imajo specifičen interes po posameznih informacijah. Ne glede na to pa imajo državljani poleg že omenjenih možnosti dostopa do informacij iz javnih knjig, kot je zemljiška knjiga, tudi možnost brezplačnega vpogleda v zemljiško knjigo preko vpoglednih računalnikov na vseh sedežih zemljiške knjige pri slovenskih okrajnih sodiščih, kar je v celoti v skladu z osnovnim načelom ZDIJZ, da je vsakomur omogočen dostop do informacij javnega značaja.

Prosilka je zoper odločbo vložila pritožbo. V njej se sklicuje na nepravilno uporabo materialnega prava in neskladje med ZZK-1 in ZDIJZ. Navaja, da so informacije v zemljiški knjigi brez dvoma informacije javnega značaja, enako pa seveda velja tudi za pridobitev izpisa oziroma elektronskega vpogleda, kar posledično pomeni, da sodišče s tem nima nikakršnih stroškov in to ne pomeni bremena za proračun.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi ni vprašljivo, da zemljiška knjiga kot javna knjiga sodi med informacije javnega značaja. V tem delu je pravilno tudi stališče, ki izhaja iz izpodbijane odločbe in sicer, da vsi v zemljiško knjigo vpisani podatki predstavljajo informacije javnega značaja. Podatki iz zemljiške knjige namreč izpolnjujejo vsa merila za informacijo javnega značaja, ki izhajajo iz 4.čl. ZDIJZ. Po tej določbi je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Podatki, vpisani v zemljiško knjigo, predstavljajo delovno področje sodišč na podlagi Zakona o sodiščih (Ur.l. RS, št. 19/1994 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZS), ki v 2.tč. II. odst. 99. čl. izrecno določa, da so okrajna sodišča pristojna za vodenje zemljiške knjige in so torej zemljiškoknjižna sodišča v skladu s 1.odst. 2.čl. ZZK-1. Kot javna knjiga ima zemljiška knjiga obliko registra in je namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami (prim. 1.odst. 1.čl. ZZK-1). Že v 1.odst. 4. člena ZZK-1 je določeno, da so vsi vpisi v zemljiški knjigi javni. Poleg tega tudi ZDIJZ v 4. členu med oblikami informacij izrecno navaja register. To pomeni, da gre za informacije javnega značaja tudi takrat, kadar se te nahajajo v obliki registra. Podano je tudi tretje merilo za informacijo javnega značaja in sicer, da so vse informacije, vpisane v zemljiško knjigo, pridobljene od drugih oseb ali pa jih sodišče izdela samo oziroma v sodelovanju z drugimi organi (npr. zemljiškim katastrom).

Podrobnejša ureditev zemljiške knjige je določena v ZZK-1. V zvezi s tem je posebej pomembno, da so vsi v glavni knjigi zemljiške knjige vpisani podatki javni, zato jih na podlagi 195.čl. ZZK-1 sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati, da mu sodišče izda overjeni izpisek. Nasprotno temu ima pravico do vpogleda in prepisa podatkov iz zbirke listin, ki predstavlja drugi del zemljiške knjige, v skladu s 196.čl. ZZK, le tisti, ki izkaže upravičen interes. Ker se zemljiška knjiga vodi tudi kot informatizirana knjiga, ZZK-1 vsebuje tudi posebne določbe glede načina zagotavljanja javnosti informatizirane glavne knjige. V 1.odst. 197.čl. ZZK-1 je zato posebej določeno, da se javnost informatizirane glavne knjige zagotovi z računalniškim izpisom vpisanih podatkov (redni izpisek iz zemljiške knjige).

Na podlagi do sedaj navedenega Pooblaščenka izpostavlja, da so zahtevani podatki nesporno informacije javnega značaja; ker pa je organ svojo zavrnilno odločbo utemeljil predvsem na argumentaciji, da se lahko posredovanje zahtevanih podatkov zaračunava, se v nadaljevanju opredeljuje do načina posredovanja informacij javnega značaja.

Zakonska ureditev na področju zaračunavanja dostopa do informacij javnega značaja je nedvoumna. Tako je v 1. odst. 34. člen ZDIJZ jasno določeno, da je vpogled v zahtevano informacijo brezplačen. V 2.odst. 34.čl. ZDIJZ je predpisana možnost, da lahko organ za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije prosilcu zaračuna materialne stroške in sicer v skladu s predpisom oziroma stroškovnikom, ki ga predpiše vlada. Vlada je z Uredbo o višini stroškov posredovanja informacij javnega značaja (Ur.l. RS; št. 40/2004) v 2.odst. 1.čl. neposrednim proračunskim uporabnikom državnega proračuna prepovedala zaračunavanje stroškov posredovanja informacij javnega značaja. Med neposredne proračunske uporabnike spadajo vsa okrožna sodišča; okrajna sodišča se uvrščajo med okrožna sodišča, ker sicer nimajo posebej dodeljene šifre in glede na to, da niso uvrščena v Seznam neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov z dne 15.2.2005 izrecno kot posredni proračunski uporabniki, so tako kot okrožna sodišča tudi okrajna sodišča neposredni proračunski uporabniki. Iz tega sledi, da okrajna sodišča ne smejo zaračunavati stroškov posredovanja informacij javnega značaja.

Na tem mestu je potrebno opozoriti na razhajanje glede načina posredovanja informacij javnega značaja med ZZK-1 in ZDIJZ. ZZK-1 v 2.odst. 198. čl. določa, da minister, pristojen za pravosodje, predpiše način dostopa ter tehnične in druge pogoje priključitve, in s tarifo določi nadomestila za takšno uporabo informatizirane glavne knjige. V Pravilniku o elektronskem dostopu do informatizirane glavne knjige (Ur.l. RS; št. 16/2004, v nadaljevanju Pravilnik) je tako določeno, da je elektronski vpogled brezplačen (prim. 4.odst. 4.čl. Pravilnika). Pri tem pa Pravilnik, enako kot ZZK-1, določa, da je elektronski vpogled kot vpogled v informatizirano glavno knjigo prek vpoglednega računalnika oziroma informacijskega kioska pri okrajnem sodišču oziroma drugem državnem organu, brezplačen. Oddaljeni elektronski dostop kot dostop do podatkov, vpisanih v glavni knjigi zemljiške knjige prek internet dostopa, pa je plačljiva storitev, in sicer v vrednosti 16 točk, pri čemer se uporabi vrednost točke, določene v zakonu, ki ureja sodne takse. Na tem mestu torej očitno prihaja do razlik med zakonoma, saj ZDIJZ v 34. členu določa, da je vpogled v informacijo javnega značaja brezplačen, prosilcu pa se lahko zaračunava le materialne stroške, ki nastanejo v okviru njegove zahteve. ZZK-1 pa v 2.odst. 198.čl. izrecno predpisuje plačevanje nadomestil za uporabo informatizirane glavne knjige v elektronski obliki. Že prej pa je bilo omenjeno, da z vpogledom v informatizirano zemljiško knjigo ne nastanejo nobeni materialni stroški, zato ni nikakršne podlage za zaračunavanje oddaljenega dostopa. Pri pravu dostopa do informacij javnega značaja je namreč potrebno izhajati iz načela prostega dostopa, zapisanega v 1.odst. 5.čl. ZDIJZ, tako da lahko vsak pridobi informacijo javnega značaja na vpogled in v katerikoli drugi obliki (prepis, fotokopija ali elektronski zapisa).

Osnovni namen ZDIJZ je, da se lahko za posredovanje zahtevane informacije zaračunajo zgolj materialni stroški. Z elektronskim vpogledom v informatizirano glavno knjigo pa ne nastanejo nobeni materialni stroški, saj gre le za uporabo sistema, ki so ga davkoplačevalci že plačali. V zvezi s tem je potrebno zavrniti argumentacijo v izpodbijani odločbi, da bi brezplačen dostop do vseh informacij javnega značaja pomenil nesorazmerno breme za proračun. Še posebej pride do izraza neutemeljenost takšnega razlikovanja glede na zakonsko ureditev, da državni organi, organi lokalnih skupnosti in osebe javnega prava, ki opravljajo upravne naloge po javnem pooblastilu, za uporabo informatizirane glavne knjige ne plačujejo nikakršnega nadomestila. Na tem mestu je potrebno zavrniti v izpodbijani odločbi zastopano stališče, da je ZZK-1 specialen zakon z vidika informacij javnega značaja oziroma glede na ZDIJZ. Če bi namreč ZZK-1 imel namen, da drugače uredi dostop do informacij javnega značaja in njihovo posredovanje, bi moralo to izrecno in nedvoumno izhajati iz določb o zagotavljanju javnosti zemljiške knjige oziroma bi moral vsebovati izrecno zakonsko določbo, da se za podatke, vsebovane v zemljiški knjigi, določbe ZDIJZ ne uporabljajo. Z nasprotnim stališčem od pravkar opisanega bi namreč uvedli novo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ki so taksativno oziroma izčrpno naštete v 6.čl. ZDIJZ. Pri sprejemanju ZDIJZ je bilo večkrat poudarjeno, da naj bi bile vse izjeme določene v 6.čl. ZDIJZ, kar je izjemno dobro s stališča pravne varnosti in predvidljivosti in s stališča načela odprtosti kot temeljnega načela ZDIJZ. V nasprotnem primeru bi lahko namreč številne omejitve v posebnih zakonih skoraj v celoti razveljavile pravico do dostopa, kar ni v skladu z namenom zakonodajalca. Ob sprejemu ZDIJZ je bilo namreč večkrat poudarjeno, da so lahko izjeme od dostopa do informacij javnega značaja predpisane le z ZDIJZ in ne s kasneje sprejetimi, področnimi zakoni.

Nenazadnje ob tem ne gre spregledati, da je Uredba, s katero je podrobneje urejeno zaračunavanje stroškov posredovanja informacij javnega značaja bila sprejeta kasneje kot Pravilnik; poleg tega pa je Uredba tudi osrednji podzakonski akt. Uredba je močnejši akt od pravilnika, ker izhaja iz zakonskih načel in dopolnjuje in konkretizira zakonska merila, med tem ko pravilnik razčlenjuje zgolj posamezne določbe zakona.
ZZK-1 v 198.čl. določa, da minister za pravosodje predpiše, da se zagotovi dostop do informatizirane glavne knjige v elektronski obliki glede na izpolnjene tehnične in druge pogoje, predpiše pa tudi način dostopa ter tehnične in druge pogoje priključitve in s tarifo določi nadomestila za takšno uporabo informatizirane glavne knjige. Osrednjega pomena je torej razumevanje pojma uporaba informatizirane glavne knjige. Z uporabo informatizirane glavne knjige je lahko mišljeno le pridobivanje overjenega izpiska, ker ima zgolj ta uporabno vrednost v pravnem prometu.

Potrebno je razčistiti tudi pojma elektronski dostop (vpogled) na sedežu zemljiške knjige pri vsakem okrajnem sodišču in oddaljeni elektronski dostop do le-te. Vpogled v zemljiško knjigo na sedežu zemljiške knjige je brezplačen, posredovanje informacije po elektronski pošti pa naj bi se zaračunavalo. Gledano iz tehničnega vidika ni med obema dostopoma nobene razlike, ampak gre za v vseh dejanskih elementih za podobni situaciji; iz tega razloga mora biti enak tudi način posredovanja teh informacij. To pomeni, da zaračunavanje »oddaljenega« vpogleda v zemljiško knjigo, zgolj zato, ker se takšna informacija pridobi izven sedeža organa, ni smiselno. Oddaljen vpogled tudi ne povzroča nobenih materialnih stroškov; zaračunavanje posredovanja informacij javnega značaja iz katerihkoli drugih razlogov pa ni v skladu z  ZDIJZ.

Prosilka je zahtevala neoverjeni izpisek iz zemljiške knjige v elektronski obliki, kar se šteje za vpogled v zemljiško knjigo. Izpisek, ki se prejme po elektronski pošti, namreč nima nobene vrednosti v pravnem prometu (prim. 2.odst. 3. čl. Pravilnika), razen če uporabnik posebej ne zahteva izdaje overjenega izpiska iz zemljiške knjige. Nasprotno temu ima redni izpisek, ki ga po Pravilniku izdajajo upravne enote in notarji, značaj overjenega izpiska (prim. 4.tč. 2.odst. 2. čl. Pravilnika). Na podlagi navedenega za zahtevano informacijo s strani prosilke velja zgoraj navedena ureditev po ZDIJZ, po kateri je vpogled v informacijo javnega značaja brezplačen, za druge oblike posredovanja teh podatkov pa lahko posredni proračunski uporabniki zaračunavajo zgolj materialne stroške. Ker so zemljiškoknjižna sodišča neposredni proračunski uporabniki, posredovanja neoverjenega izpiska iz zemljiške knjige v elektronski obliki ne smejo zaračunavati.
Ker je bil v izpodbijani odločbi napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o stvari, je Pooblaščenka izpodbijano odločbo organa prve stopnje na pritožbo odpravila in sama rešila stvar na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, tako kot je navedeno v izreku te odločbe.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče. Tožba se lahko pošlje po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri sodišču. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.